Ada Holcar Brunauer, Cvetka Bizjak, Marjeta Borstner, Janja Cotič Pajntar, Vineta Eržen, Mihaela Kerin, Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, Leonida Novak, Zora Rutar Ilc, Sonja Zajc, Nives Zore Formativno spremljanje v podporo učenju Vprašanja v podporo učenju Vsebina Zakaj formativno spremljati 1 Nameni učenja in kriteriji uspešnosti 2 Dokazi 3 Povratna informacija 4 Vprašanja v podporo učenju Na kaj mislimo, ko govorimo o »vprašanjih«? ................................................ 3 Zakaj so vprašanja tako zelo pomembna? ..................................................... 3 Kaj so temeljna vprašanja? .......................................................................... 4 Kaj so značilnosti dobrih vprašanj? .............................................................. 4 Kako zasnujemo dobra vprašanja? ............................................................... 6 Glagoli v pomoč pri snovanju vprašanj in dejavnosti ....................................... 6 Kako lahko učence povabimo k oblikovanju vprašanj in kaj ti pridobijo s tem? ........................................................................................................ 9 Kaj pridobi učenec, kaj učitelj? .................................................................. 10 Refleksija ................................................................................................. 11 Viri in literatura ........................................................................................ 12 Formativno spremljanje v praksi ................................................................. 13 5 Samovrednotenje, vrstniško vrednotenje Formativno spremljanje v vrtcu 2 Vprašanja v podporo učenju Na kaj mislimo, ko govorimo o »vprašanjih«? Vprašanja se pojavljajo skozi celotni učni proces za učenje in za ugotavljanje, kako poteka učni od ugotavljanja predznanja do spodbujanja in proces, kako učenci dosegajo namene učenja oz. ugotavljanja napredka pri učenju. Soudeležba kakšna je kakovost njihovega znanja in globina učencev v procesu pouka je ključnega pomena razumevanja. V jedru dejavnosti, ki služi učenju, – zato bo vedno, ko nameravamo učencem spremljanju napredka v tem procesu in ugotavljanju nekaj razložiti oz. ko želimo, da bi učenci nekaj znanja, so prav vprašanja. Zato je ob pripravi razumeli, učinek večji, če jim zastavimo vprašanje sleherne dejavnosti za učence (ne glede na to, ali ali izvedemo dejavnost, ki vključuje to vprašanje. gre za praktično delo, delo z besedili, razpravo ipd.) Premišljeno načrtovana vprašanja in dejavnosti treba razmisliti tudi o tem, kakšna vprašanja jim pri pouku so pogoj za učinkovit učni proces oz. bomo zastavili ob posamezni dejavnosti. Kako ob načrtovanju učne ure oblikujem raznolika vprašanja in strategije postavljanja vprašanj? Ali razmišljam o namenu, cilju, zahtevnosti vprašanj? Zakaj so vprašanja tako zelo pomembna? 1. Z vprašanji ugotavljamo, kaj učenci že vedo, kako razmišljajo in kaj jih zanima. Dobro zastavljena vprašanja pomagajo ugotavljati napačne predstave in razumevanja, ki jih je v učnem procesu treba spremeniti in dopolniti. Napačne predstave učitelju pomenijo kažipot pri načrtovanju pouka, pri njegovem prilagajanju predznanju učencev. 2. Vprašanja učence spodbujajo h globljemu razmišljanju in učenju. Dobro zastavljena vprašanja (okrog katerih so zasnovane dejavnosti) so povezana z nameni učenja in učence usmerjajo naprej k opazovanju, razčlenjevanju, sklepanju, povezovanju, kritičnemu mišljenju, zamišljanju novega … Služijo tudi za sprožanje kognitivnih konfliktov, ki pomenijo opozorilo, da v učenčevih miselnih shemah prihaja do nelogičnosti (napak v razmišljanju). 3. Z vprašanji ugotavljamo, kakšno je razumevanje učencev in kako se ti učijo. Sistematično in premišljeno zastavljena vprašanja omogočajo vpogled v miselni proces in učno pot učencev ter v stopnjo doseženega razumevanja. Kot dragocena povratna informacija (predvsem takrat, ko učni napredek ni v skladu s pričakovanji) takšna vprašanja učitelja napeljejo k neposrednemu in natančno usmerjenemu (strateškemu) podpiranju učenca na poti učenja. Dobra vprašanja dajejo natančno sliko o tem, kako učenci dosegajo namene učenja. Ali gradim pouk na odgovorih in vprašanjih učencev? Kako se odzivam na nenavadna, izzivalna vprašanja učencev? Kako se pri oblikovanju vprašanj opiram na znanje, ki ga učenci že imajo? 3 4. Vprašanja učencem pomagajo pri samoregulaciji učenja. Dobra vprašanja spodbujajo refleksijo učencev in s tem povezano samoregulacijo učenja ter omogočajo medsebojno spraševanje učencev kot vzajemno spodbujanje k novim vpogledom in razmislekom, npr. ko učenci v fazi preverjanja predznanja s pomočjo vprašanj soočajo svoje začetno pojmovanje in ga po potrebi v dialogu spreminjajo ali dopolnjujejo. Vprašanja lahko služijo kot način zastavljanja namenov učenja (npr. metoda VŽN – v stolpec »želim izvedeti« učenci vpišejo vprašanja, na katera želijo dobiti odgovor iz besedila) ali celo kot opredelitev kriterijev uspešnosti (namen učenja bom dosegel, ko bom znal odgovoriti na naslednja vprašanja …). Ali zastavljam vprašanja, s katerimi pri učencih spodbujam samorefleksijo o načinu njihovega učenja? Kako načrtujem vprašanja, ki usmerjajo vrstniško povratno informacijo? Kaj so temeljna vprašanja? Kakovostno znanje pomeni poglobljeno o principu razvoja in prilagajanja, o vzrokih razumevanje idej in procesov, tj. možnost spreminjanja teorij. Zato naj bi bila temeljna uporabe pojmov za prepoznavo, oblikovanje ali vprašanja odprta in izzivalna, spodbujala naj bi preverjanje sklepov in razlag. S pomočjo teh čudenje, zanimanje in razmišljanje na višji ravni, vprašanj, ki presegajo razumevanje dejstev pri učencih naj bi odpirala vedno nova vprašanja, in pojavov, naj bi učenci prišli do temeljnega in ne le »pravilnih« odgovorov. razumevanja in dosegali splošne cilje, zapisane v učnih načrtih. Temeljno vprašanje na področju V skrbi za doseganje ciljev in »pokrivanje snovi« razumevanja migracij npr. niso podatki o mnogi učitelji pripravijo in učencem med uro migracijskih tokovih v nekem konkretnem času zastavijo preveč vprašanj. Bolj smiselno je, da si za in konkretnih okoliščinah, temveč razumevanje uro pripravijo eno ključno vprašanje, ob katerem vzrokov in pogojev za te pojave. Razumevanje z učenci razvijajo dialog s posluhom za njihove geografskih značilnosti neke pokrajine naj bi odzive. odgovorilo na splošno vprašanje o odnosu med »geografijo« in načinom življenja. Tudi pri delu z besedili je pomembneje, da so V naravoslovju je bistveno posplošeno spoznanje vprašanja kakovostna, kot prizadevanje, da učenci o povezanosti strukture in funkcije organizmov, zaznajo vse vsebinske podrobnosti. Kaj so značilnosti dobrih vprašanj? 1. Dobra vprašanja premišljeno in načrtno pravočasno odzove in dodatno podpre učence, spodbujajo učenčevo razmišljanje in njegov če se izkaže potreba za to. učni proces. Z njimi učitelj spodbuja in vodi spoznavno pot, Med učenjem so primerna odprta vprašanja, ker spodbujajo mišljenje, raziskovanje in iskanje ki je potrebna, da učenec usvoji določen cilj oz. različnih možnih odgovorov . Odprta vprašanja udejanji namen učenja; vprašanja so oporniki krepijo samozaupanje učencev – omogočajo jim, oz. spodbujevalci učnega procesa, hkrati pa da odgovorijo na ravni, ki odraža njihov dejanski omogočajo vpogled vanj in s tem natančno spremljanje, ki učitelju omogoča, da se miselni razvoj in učni napredek, in s tem 4 Vprašanja v podporo učenju učitelju dajejo dragoceno povratno informacijo. učitelj da dovolj časa za razmislek, kar učencem Vprašanja oblikujemo ob pomoči taksonomij, z omogoča, da oblikujejo daljše in bolj kakovostne opiranjem na glagole, ki spodbujajo višje ravni odgovore. S tem spodbuja večje sodelovanje razmišljanja, in tako, da si smiselno sledijo (npr. negotovih učencev. Ko učitelj zastavi vprašanje, po težavnosti). Pri tem naj bo učitelj pozoren naj učence spodbudi, da se posvetujejo na to, da učenci razumejo vprašanja in da se med seboj, preden odgovorijo nanj. K iskanju jim ta zdijo smiselna oz. vredna ukvarjanja z odgovorov naj učitelj spodbudi vse učence. njimi. Zelo dragoceno je tudi, da učitelj učence spodbuja k zastavljanju vprašanj. Ob tem učenci Ob tem velja opozoriti na dvomljivo vrednost spoznavajo, kaj so dobra vprašanja, kako jih dvigovanja rok – učenci bodo bolj zavzeto jasno ubesediti in kako jih zastaviti na različnih razpravljali o vprašanju, če se bo učitelj sam taksonomskih ravneh. Vrsta vprašanj, ki jih odločil koga, kateri par ali skupino bo po zastavljajo učenci, so pokazatelj ravni njihovega določenem času pozval k odgovoru. znanja. Pomembno je tudi, da učitelj vprašanja zastavi Načini vodenja učnega pogovora in zastavljanja tako, da jih učenec doživi kot spodbudo k vprašanj lahko spodbujajo učence k razmišljanju, ne pa kot iskanje neznanja ali celo sodelovanju, razpravi in odpiranju ključnih, kot discipliniranje. Vprašanja naj pri učencih splošnih, »velikih« idej. Pomembno je, da jim zbujajo radovednost. Kako zagotovim, da učenci med seboj razpravljajo o odgovorih na moja vprašanja? Ali učencem dajem dovolj časa, da oblikujejo odgovor? Kako se na odgovore odzovem? »Bolj ko mi vprašanje da misliti, v večji izziv mi je.« »Najprej mi ni fino, ker vem, da bom morala napeti možgane, potem pa je zadovoljstvo ob tem, kar odkrijem, toliko večje!« (Dijak in dijakinja 3. letnika gimnazije) 5 2. Z dobrimi vprašanji premišljeno in načrtno ugotavljamo kakovost znanja. Z dobrim vprašanji ugotavljamo, kaj učenec razume in kako ter kaj zmore s tem »narediti«. Bolj strokovno rečeno: z dobro oblikovanim vprašanjem lahko ugotovimo, na kakšni »taksonomski ravni« je usvojeno znanje: ali učenec nekaj le ustrezno obnovi ali pa zna to tudi samostojno pojasniti, uporabiti in aktualizirati, povezati ali celo ovrednotiti – zavzeti kritičen odnos, razviti lastne tehtne argumente. To nam največ pove o kakovosti njegovega znanja. Pomembno je tudi, da se učitelj primerno odzove na napačne odgovore. Njegov način razmišljanja usmerja tako, da s primerno povratno informacijo učencu pomaga do uvida, da je njegov odgovor napačen ali pa druge učence spodbudi h komentarju. Možnost za vodenje učenčevega razmišljanja so tudi skrbno premišljena vprašanja. Nekatere značilnosti dobrih in manj primernih vprašanj . Dobra vprašanja Manj primerna vprašanja Načrtovana, povezana z nameni učenja. Nenačrtovana, brez jasnega namena. Praviloma odprta. Praviloma zaprta. Dovolj časa za odgovor. Premalo časa za odgovor. Odgovor nanje je treba poiskati v sodelovanju Vprašanja v smislu »ugani, kaj je v moji glavi«. s sošolci. Preudarno stopnjevanje po težavnosti. Brez jasnega stopnjevanja. Učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju in Učitelj samo sprejme odgovor. utemeljevanju odgovorov. Vse učence spodbujajo k sodelovanju in Spodbujajo sodelovanje manjšine učencev. medsebojnemu zastavljanju vprašanj. Obravnavamo pravilne in nepravilne odgovore. Učitelj ignorira nepravilne odgovore. Zastavljajo si jih tudi učenci med seboj. Vsa zastavi učitelj. Vir: Povzeto po NCCA (2015) Kako oblikujemo dobra vprašanja? Dejali smo že, da so dobra tista vprašanja, ki spodbujajo, preverjajo ali ugotavljajo tiste vidike znanja in miselnih procesov, ki jih želimo spodbujati ali preveriti. Gre za usklajenost vprašanj z nameni učenja. To usklajenost najlažje dosežemo, če si pomagamo z glagoli. Vprašanje zasnujemo s pomočjo tistega glagola, ki označuje miselni proces, ki ga želimo spodbuditi ali preveriti. 6 Vprašanja v podporo učenju Glagoli v pomoč pri snovanju vprašanj in dejavnosti V preglednici prikazujemo, kako je mogoče s pomočjo glagolov oblikovati vprašanja oz. načrtovati dejavnosti za doseganje in preverjanje različnih taksonomskih ravni znanj. Izbrali smo nekaj tipičnih primerov za vsako od taksonomskih stopenj. NAMENI IN DOKAZI UČENJA: (SPOZNAVNE) DEJAVNOSTI/VPRAŠANJA: Kaj želimo, da bi učenec dosegel, Kako – s katerimi spoznavnimi dejavnostmi oz. z njimi znal, zmogel? povezanimi vprašanji – ga lahko vodimo do tega? POZNAVANJE Poda definicijo, opredeli, prepozna, Poslušanje učitelja ali branje vira z namenom zapomnitve. prikliče, ponovi ali obnovi, našteje, Primeri vprašanj: Kdo? Kaj? Kdaj? Kje? Kako? Opiši. opiše. Navedi. Naštej. RAZUMEVANJE Izlušči bistvene značilnosti. Opazuje, raziskuje/preiskuje, primerja, ugotovi bistvo. Primerja po podobnostih in razlikah. Izbere elemente za primerjanje, izbere značilnosti ter ugotavlja podobnosti in razlike. Razvrsti. Izbere ključ in ustrezno razvrsti. Ilustrira s svojim primerom. Preiskuje, ugotavlja značilnosti, primerja, sklepa. Izpelje sklep iz podatkov … Preiskuje, primerja, sklepa. Razloži:1 pokaže, izpelje, opiše, pojasni, Razišče in sklepa. izrazi, utemelji, napove, dokaže, Primeri vprašanj: Zakaj je tako? Kaj pojasnjuje dane poveže. dogodke/stanje? Kaj je povezano med seboj? Kako? Zakaj? Kako to deluje? UPORABA Prilagodi, naredi, se odloči, reši, Preiskuje, prikliče principe/zakonitosti, primerja, sklepa. preveri, uporabi, demonstrira, pokaže, Primeri vprašanj: Kje lahko uporabim to znanje, veščino ali opiše, ilustrira, izrazi, pripravi, dokaže, proces in kako? Kako se to znanje uporablja v resničnem upraviči, prepriča, reši, testira … življenju? Kako naj svoje razmišljanje in delovanje spremenim, da bom rešil konkretni problem? ANALIZA Poišče bistvene značilnosti, primerja, Opazuje/preiskuje, ugotavlja elemente, primerja elemente razstavi celoto v dele in ugotovi med seboj. elemente, odnose in vzorce, razbira Primeri vprašanj: Kateri so elementi? Kako je to povezano? grafe in odnose med podatki, razbere Kakšen vzorec si ugotovil? Katere so osnovne ideje za osnovno idejo iz vira. tem? Kaj je ključno sporočilo? Kakšne ideje so za X? Kaj je pri tem bistveno? 1 »Razlaga« se pogosto razume kot ponovitev že podane razlage in ne kaže resničnega razumevanja, zato jo je bolje nadomestiti s konkretnimi dokazi razumevanja. 7 NAMENI IN DOKAZI UČENJA: (SPOZNAVNE) DEJAVNOSTI/VPRAŠANJA: Kaj želimo, da bi učenec dosegel, Kako – s katerimi spoznavnimi dejavnostmi oz. z njimi znal, zmogel? povezanimi vprašanji – ga lahko vodimo do tega? SINTEZA IN USTVARJALNOST Povezuje spoznanja/ugotovitve, Poveže obstoječe znanje z novimi problemskimi načrtuje nove rešitve, zamisli si situacijami, razvije nove ideje. hipoteze, zamisli si novosti, prepozna Primeri vprašanj: Kakšno idejno rešitev si lahko zamisliš za nova vprašanja, izpelje model, sistem dani problem? Na podlagi podatkov oblikuje splošni model … za X. Kakšna nova vprašanja se ti porajajo? VREDNOTENJE IN KRITIČNA PRESOJA Po danih (ali lastnih) kriterijih presodi Ugotavlja, kje je potreben razvoj novega ali izboljšanje ideje, izdelke, dela, vire, podatke, obstoječega, presodi, kateri so kriteriji kakovosti, poda rešitve, zagovarja, nasprotuje, oceno, na podlagi vpogleda predlaga izboljšave ali poda problematizira, razkrije, osvetli, nove rešitve. izboljša, predpostavlja, reflektira … Primeri vprašanj: Po čem lahko presodiš kakovost X? Določi kriterije. Ovrednoti Y. Kako je še mogoče pogledati na X? Kako bi na zadevo gledali moji kritiki? Kakšne so predpostavke za tem? Katere so omejitve? Vir: Bloom idr. (1981) Vprašanja za spodbujanje upoštevanja drugih pri sodelovalnem delu Kako bodo to (kar predstavljam, zagovarjam, ugotavljam …) razumeli drugi? Ali vidijo kaj, česar jaz nisem opazil? Zakaj? Kakšni so njihovi pogledi, predlogi in razlage? Kako jih lahko razumem? Kako jih lahko upoštevam? Vprašanja za delo z viri Kateri viri obstajajo za moj namen? Kje so viri za moj problem? Koga vprašati, kateri vir naj poiščem? Kateri viri so na razpolago oz. dosegljivi? Kateri viri so (najbolj) uporabni? Kateri viri/podatki v njih so najbolj verodostojni? Kaj so kriteriji verodostojnosti? Kaj je pomembno? Kateri vir/podatke lahko brez škode izpustim? Kje lahko (učinkovito) uporabim podatke? Kaj lahko naredim s podatki? V kakšne namene jih lahko uporabim? Kaj lahko pojasnim z njimi? Kako lahko najbolj učinkovito predstavim dobljene ugotovitve za različno publiko in za različne namene? 8 Vprašanja v podporo učenju Primer uporabe glagolov za izbrani namen učenja Če naj učenec uvrsti nov pojem, je potrebna spoznavna pot od opazovanja prek primerjanja in abstrahiranja do uvrščanja; v ta namen so potrebne dejavnosti, organizirane okrog vprašanj, ki spodbujajo prav te miselne procese: opazovanje (kaj opaziš), primerjanje (katere podobnosti opaziš, katere razlike), abstrahiranje (kaj je skupno, kateri vzorec opaziš) in uvrščanje (kaj sodi skupaj, kaj pa ne, kam sodi X …); če pa naj pride do definicije tega pojma, bodo potrebne nekoliko drugačne miselne aktivnosti oz. njihovo zaporedje: od opazovanja prek primerjanja in abstrahiranja do tvorjenja definicije. Primer uporabe glagolov za ugotavljanje doseganja izbranega namena učenja Če želimo ugotoviti, ali učenec neki koncept zares razume (in ne le zgolj obnovi naučeno razlago), ga z vprašanji spodbudimo, da pojasni koncept s svojimi besedami ali pa da poišče svoj primer, ki ilustrira dani koncept; lahko pa med danimi primeri ugotovi, kateri ilustrira dani koncept. Npr. namesto da ponovi naučeno definicijo fotosinteze, učenca spodbudimo, da s svojim primerom pojasni pomen fotosinteze za življenje na Zemlji. Kako lahko učence povabimo k oblikovanju vprašanj in kaj ti pridobijo s tem? Čeprav raziskave kažejo, da je prevladujoča oblika Z ugodnim vzdušjem, ki ga ustvari s svojim pouka pogosto frontalna in da 80–90 % časa odnosom do učencev in predvsem z aktivnim poteka v obliki učiteljeva razlage, naj bi vprašanja poslušanjem, učitelj lahko prispeva k preseganju zastavljali tudi učenci. Da lahko oblikujejo ustaljenega »pravila dveh tretjin«, po katerem učitelj vprašanje, ki se nanaša na znanje, ki so ga usvojili, sprašuje dve tretjini časa, vsi učenci skupaj pa le morajo o vsebini temeljito razmisliti in biti pri tretjino. tem čim bolj okretni. Za spodbujanje postavljanja vprašanj učencev obstaja več strategij. V okviru Ko se učenci učijo postavljati kakovostna vrstniškega spremljanja lahko postavijo vprašanja vprašanja, jim lahko veliko pomaga učitelj s odprtega tipa za posamezne trditve oz. stavke. svojim zgledom. S svojimi vprašanji, ki jih zastavlja Poleg razmišljanja o znanju učenci z oblikovanjem učencem, in z odgovori na njihova vprašanja jim vprašanj razvijajo samostojnost, preverjajo svoje pomaga do izkušnje, da je tak način učenja zelo razumevanje, postopno prevzemajo odgovornost za učinkovit. Na tej poti je učitelj predvsem podpornik svoje učenje, se lažje izražajo, razmišljajo o svojih in spodbudni usmerjevalec. dosežkih itn. 9 V spodnji preglednici je predstavljenih nekaj učinkovitih načinov, kako lahko učitelj med poukom spodbuja učence k zastavljanju kakovostnih vprašanj. Spodbujanje k zastavljanju kakovostnih vprašanj Ustvarja varno učno okolje in Opogumlja zbiranje vprašanj učencev na določeno temo brez presoje, daje vedeti, da so vprašanja npr. »10 super vprašanj na temo« v 10 minutah. zaželena. Je zgled kakovostnega Učenci poslušajo, kako na glas razmišlja in oblikuje vprašanja, pri zastavljanja vprašanj. čemer jih vabi: »Razmišljajmo skupaj o …«, »Razmišljam, kaj če … / kako bi bilo …« Vprašanja naredi zanimiva in Spodbudi učence k temu, da odgovor oz. trditev obrnejo v vprašanje, zabavna. npr. »ali lahko spremeniš to trditev v vprašanje«; »postavi tri vprašanja o prebranem odlomku«; »ob danem grafu zastavi vprašanja«. »Nagradi« domiselna vprašanja. Omogoči, da učenci prepoznajo domiselna vprašanja in da avtorji doživijo odobravanje, npr. izbiranje »vprašanja dneva«. Pri učencih utrjuje kulturo Spodbuja urjenje v zastavljanju vprašanj in refleksijo o tem, kako zastavljanja vprašanj. učenci uporabljajo vprašanja. Ali učencem pojasnjujem svoja vprašanja? Kako pogosto učencem dajem priložnosti, da sami postavljajo vprašanja in iščejo odgovore nanje (individualno/v parih/v skupinah)? Ali kdaj posnamem svoj učni pogovor, ugotavljam, kako se odzivam? Koliko sprašujejo učenci? Kako dolgo čakam na odgovor? Kaj pridobi učenec? • Njegova učna pot je jasno strukturirana in podprta. • Učenci se bolj zavedajo, kako naj razmišljajo. • Učenci se zavedajo, kaj je kakovostno znanje in da je zaželeno. • Učenci so spodbujeni k razmišljanju in bolj kompleksnim odgovorom. Kaj pridobi učitelj? • Spodbujen je k temu, da predvidi učno pot učencev in jo podpre s smiselnim zaporedjem vprašanj, ki vodijo k razumevanju. • Uzavesti miselne procese, ki jih naj učenci opravijo, da bodo dosegli zastavljeni namen učenja. • Predvidi raven znanja. • Razmišlja o tem, kako doseči čim večjo večjo (miselno) aktivnost učencev in preseči učenje »na pamet«. 10 Vprašanja v podporo učenju REFLEKSIJA Refleksija je namenjena ugotavljanju, kaj bi pri pouku, ki sledi načelom formativnega spremljanja, lahko še izboljšali. Razmislek – kje sem in kako razmišljam o … Vedno Včasih Nikoli Vprašanja v podporo učenju Razmišljam o kakovosti svojih vprašanj. Za vsako uro načrtujem nekaj zares dobrih vprašanj. Prizadevam si, da so vprašanja in dejavnosti za pouk zasnovana tako, da vodijo učence k doseganju načrtovanih namenov učenja. Poskrbim, da postavim takšna vprašanja, ki učencem pomenijo izziv in spodbujajo njihovo zavzetost. Z vprašanji spodbujam razmišljanje in raziskovanje. Z vprašanji spodbujam pojasnjevanje in utemeljevanje. Z vprašanji spodbujam kritično mišljenje in ustvarjalnost. Pri zastavljanju vprašanj upoštevam stopnjevanje po težavnosti. Trudim se postavljati čim bolj odprta vprašanja. Učencem omogočim čas, da lahko premislijo, preden se odzovejo na vprašanje, ki je bilo podano v razredu. Učence spodbujam k medsebojnemu spraševanju. Ko postavim vprašanje, učence spodbujam, da odgovor oblikujejo v medsebojnem pogovoru. Učence spodbujam k zamišljanju dobrih vprašanj. S premišljeno uporabo vprašanj za različne taksonomske stopnje pri učencih sistematično preverjam globlje razumevanje. 11 Viri in literatura Bloom, B. S., Madaus, G. F. in Hastings, J. T. (1981). Evaluation to Improve Learning. New York: McGraw-Hill. Bransford, J. D., Brown, A. L., Cocking, R. R. (2000). How People Learn, Washington D.C.: National Academy Press. Clarke, S. (2005). Formative Assessment in the secondary Classroom. Questioning. London: Hodder education, part of Hachette UK, str. 49–65. Clarke, S. (2008). Active learning through Formative Assessment. London: Hodder education, part of Hachette UK, str. 53–64. Godinho, S. in Wilson, J. (2008). Ali je to vprašanje? Ljubljana: Rokus Klett. Horton, T. (1990). Assessment debates. London: The Open University. Marentič Požarnik, B. (1980). Kakršno vprašanje, takšen odgovor. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Marentič Požarnik, B. in Peklaj, C. (2002). Preverjanje in ocenjevanje za uspešnejši študij. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete. Marentič Požarnik, B. in Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora. Poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS. Margan, U. (2003). Kako poučujemo – kaj ocenjujemo. Priročnik za učitelje državljanske vzgoje in etike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Marzano, R. J. (1989). Dimensions of Thinking. Alexandria: ASCD. Marzano, R. J., Pickering, D. J. in McTighe, J. (2005). Assessing Student Outcomes. Alexandria: ASCD. Marzano, R. J. in Pickering, D. J. (1997). Dimensions of Learning. Alexandria: ASCD. NCCA (2015). Effective Questioning. Focus on Learning. (Dostopno na http://www.juniorcycle.ie/Assessment/Focus- on-Learning. Pridobljeno 20. 3. 2016.) Plut Pregelj, L. (2012). Poslušanje. Način življenja in vir znanja. Ljubljana: DZS. Str. 160–163. Rutar Ilc, Z. (2012). Ugotavljanje kompleksnih dosežkov. Preverjanje in ocenjevanje v medpredmetnih in kurikularnih povezavah. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Rutar Ilc, Z. (2004). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Sentočnik, S. (2000). Avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja za kakovostnejše učenje in poučevanje. Vzgoja in izobraževanje, l. 31, št. 2-3, str. 82–87. Vzgoja in izobraževanje. (2014). l. 45, št. 5-6. Ljubljana: ZRSŠ. William, D. (2000). Integrating Summative and Formative Functions of Assessment. Prispevek na European Association for Educational Assessment. Praga. Wiggins, G. (1993). Assessing Student Performance. San Francisco: Jossey-Bass. Wiggins, G. (1998). Educative Assessment. San Francisco: Jossey-Bass. Wiggins, G. in McTighe, J. (1998). Understanding by design, ASCD. Wiggins, G. in Mc Tighe, J. (1999). The understanding by design handbook, ASCD. 12 Formativno spremljanje v praksi Vsebina Primer dejavnosti za učence po prebranem besedilu 1 .................................. 14 Primer dejavnosti za učence po prebranem besedilu 2 .................................. 16 Primer dejavnosti za učence po prebranem besedilu 3 .................................. 18 Primeri temeljnih vprašanj ................................................................................ 20 Odprta in zaprta vprašanja – kako razlikovati med njimi ............................... 20 Pet zakajev ......................................................................................................... 21 Spodbujanje razmišljanja s pomočjo gibanja .................................................. 21 V koži nekoga drugega ....................................................................................... 22 Kako izzvati čustvene odgovore ........................................................................ 22 Različna stališča ................................................................................................ 23 13 FS v praksi Primeri kažejo, kako s pomočjo vprašanj usmerjati učenčevo razmišljanje o prebranem besedilu oz. njegovo učno pot k doseganju Primeri dejavnosti za učence namenov učenja. po prebranem besedilu Namen primerov je preverjati razumevanje da smo pozorni na to, da tudi za mlajše učence prebranega besedila prek vprašanj, ki se oblikujemo različna vprašanja – od tistih, ki stopnjujejo po zahtevnosti in taksonomskih preverjajo poznavanje in razumevanje, do tistih, ki ravneh. Učenec besedilo prebere in glede na spodbujajo mišljenje na višji ravni. Če gre za primer razvojno stopnjo mu učitelj ponudi vprašanja. Gre učnega pogovora, je pomembno, da se učitelj ne za sosledje od poznavanja dejstev do vprašanj, opira samo na vnaprej pripravljena vprašanja, ki razvijajo kritičen pogled. Jezikovno jih učitelj temveč da reagira fleksibilno in se odziva tudi na oblikuje glede na zrelost učencev. To pomeni, nepredvidene odgovore (in vprašanja) učencev. Primer dejavnosti za učence po prebranem besedilu 1 Preberi naslednje besedilo. »Mami, jaz tukaj že ne bom delal do penzije,« je dejal Jan, ko se je spet enkrat vrnil z obvezne delovne prakse. Štiriindvajsetletni Jan obiskuje oddelek vzgoje in izobraževanja šeste stopnje v osnovni šoli Roje. V tej šoli bo še dve leti. Potem bi lahko šel v varstveno-delovni center. Tu se pojavita dve težavi. »Tudi starši otrok z Downovim sindromom smo iz leta v leto starejši. In tako kot starši drugih otrok si tudi mi želimo, da bi otroci počasi zaživeli čim bolj samostojno,« pravi Janova mama. Drug problem, ki ga zaznava, je, da so opravila, ki so na voljo v varstveno-delovnih centrih, zelo preprosta. »Ne razumite me narobe, ampak nekateri mladostniki in odrasli so zmožni več kot samo vsak dan sestavljati kemične svinčnike ali zlagati figurice človek ne jezi se v škatle,« poudarja. Jan zna brati in pisati, igra harmoniko in lepo riše; v angleščini si lahko naroči sok. Je komunikativen in rad je v družbi. Če se s spodbujanjem njegovega uma ne bodo ukvarjali naprej, bo pozabil, kar se je naučil v šoli. »Sama pa bom tudi težko tridesetletniku vsak dan prigovarjala, naj piše, bere ali računa.« Omogočiti bi mu bilo treba, da v bi lokalnem okolju delal tisto, kar dela dobro in kar dela rad. Jan, na primer, v trgovini društva Verjamem vate prodaja izdelke iz druge roke. Če bi ga pustili, da naslednjih trideset let sestavlja svinčnike, bi bil ves pretekli trud zaman. Osebe z Downovim sindromom so zelo prisrčne in dobrodušne, znajo vzpostaviti pristne odnose, imajo zelo razvito intuicijo, so zelo čuteče, rade pomagajo in so rade koristne. V njihovi bližini se vsak dobro počuti. Zanje bi bilo veliko bolje, da ostanejo v lokalnem okolju, ne pa da jih namestijo v neko hišo nekje na obrobju. V večini razvitih držav so osebe z Downovim sindromom vključene v družbo tako, kot vsi drugi, lahko se šolajo v večinskih šolah, zaposlujejo v službah. Pri nas je že zakonska osnova za vključevanje pretoga. Otroci so v ločenih razredih in programih, v običajnih okoljih ni zaposlitev, premalo je možnosti za bivanje v manjših enotah – stanovanjih. Odrasle osebe z Downovim sindromom se lahko vključijo le v varstveno-delovni center. Druge oblike tako rekoč niso mogoče zaradi odvzema poslovne sposobnosti. Predstavniki društev in ustanov, ki se ukvarjajo z vključevanjem oseb z Downovim sindromom, so se sestali s predstavniki ministrstev za delo in za izobraževanje in se dogovorili, da bodo preučili možnosti za spremembo zakonodaje in da bodo začeli reševati probleme, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju oseb s težavami v duševnem razvoju. Vir: S. Merljak: Glasniki vseh ljudi z motnjo v duševnem razvoju, Delo, 21. marca 2016 14 Za učenca Katera vprašanja so se ti porodila ob branju Zapiši jih. besedila? O njih se pogovori s sošolcem. Za učitelja Razmislek Primeri vprašanj Razmislite, katera vprašanja bi učencem Kateri oddelek vzgoje in izobraževanja obiskuje Jan? lahko pomagala bolje razumeti besedilo. Zakaj? Koliko je star, kakšen mladenič je Jan? Kakšne so naloge, ki jih opravlja? Kaj skrbi njegovo mamo? Kaj bi mu bilo treba omogočiti? Razmislite s katerimi vprašanji bi učence Opiši, kakšen je problem, ki ga izpostavlja Janova vodili do rešitve/ugotovitve/spoznanja pri mama. Ali je to tudi Janova težava? Razloži, kakšen je naslednjem problemu. splošni problem oseb z motnjo v duševnem razvoju v naši družbi. Razmislite s katerimi vprašanji bi lahko pri Oblikuj nekaj vprašanj, ki so se ti porodila ob branju učencih spodbudili nadaljnje razmišljanje Janove zgodbe. ob prebranem besedilu. Ali meniš, da imajo osebe z motnjo v duševnem razvoju (ali drugimi težavami) pravico do običajnega življenja (zaposlitve, družine)? Zakaj v nekaterih državah osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju učinkovito vključujejo v družbo? Zakaj se pri nas večinoma šolajo v posebnih ustanovah, zakaj jih odrasle pogosto namestijo v neko »hišo na obrobju« in se lahko vključijo le v varstveno-delovne centre? Razmislite s katerimi vprašanji bi pri učencih Kaj lahko sklepaš na podlagi ugotovitev iz zgornjega preverili, kako znajo uporabiti ugotovitve, besedila? Kako boš preveril resničnost svojih sklepov? spoznanja. Si kaj spregledal? Ali so ti sklepi pomembni? Za koga? Ali so sklepi lahko pobuda za družbeno iniciativo? Čigavo? S kakšnim ciljem? Razmislite s katerimi vprašanji bi pri učencih Kaj meniš o vključevanju ljudi s težavami v družbo? preverili, kako znajo zavzeti kritičen odnos Pojasni in utemelji svoje poglede in jih izmenjaj s do opisanega pojava. stališči sošolcev. Primerjaj svoja stališča z določitvami v uradnih dokumentih. Katerih? Kako boš naredil izbor dokumentov? Oblikuj in pojasni svoje predloge za rešitev problema. Predvidi možne težave in ovire. 15 Primer dejavnosti za učence po prebranem besedilu 2 Preberi naslednje besedilo. Odraščanje Odraščanje je gotovo vznemirljivo obdobje. Ko boš odraščal, si boš sam vedno bolj izbiral, kako boš živel svoje življenje. Srečal se boš s telesnimi in čustvenimi spremembami, ki jih prinaša puberteta. Včasih se ti bo težko spopadati se s težavami, ki jih prinaša to obdobje. Mnogo zunanjih dejavnikov bo vplivalo na to, kako se boš odločal. Med najpomembnejšimi stvarmi, ki si jih moraš med odraščanjem pridobiti, je občutek o tem, kaj je prav in kaj narobe. Spoznal boš, da obstajajo zakoni, ki naj bi jih vsakdo spoštoval. Če prekršiš katerega od teh zakonov, lahko storiš kaznivo dejanje. Razvil boš tudi lastne vrednote in stališča, ki rastejo iz občutkov, ki jih gojiš do sebe in drugih ljudi v družbi, v kateri živiš. Različni ljudje imajo različna prepričanja. Nekateri te bodo nagovarjali, da se spusti v kaj, s čimer se ne strinjaš. Zelo pomembno je, da prepoznaš, kdaj te kdo nagovarja ali sili, da storiš kaj napačnega in prepovedanega. Vir: Sanders, P., Myers, S. (1999). Ko zabredeš v težave. Zbirka Spregovorimo. Ljubljana, DZS. 16 Za učenca Katera vprašanja so se ti porodila ob branju Zapiši jih. besedila? O njih se pogovori s sošolcem. Za učitelja Razmislek Primeri vprašanj Razmislite, katera vprašanja bi učencem lahko Kako se imenuje obdobje odraščanja? Zakaj je pomagala bolje razumeti besedilo. odraščanje lahko vznemirljivo? Kakšne težave se lahko pojavijo? Kaj je pri odraščanju pomembno? Na kaj je treba paziti pri odraščanju? Kaj lahko vpliva na tvoje odločanje? Razmisli, kaj ima otroštvo skupnega s puberteto. Razmislite s katerimi vprašanji bi učence vodili Kaj se dogaja, ko odraščamo? Razloži, s do rešitve/ugotovitve/spoznanja pri naslednjem kakšnimi težavami in izzivi se lahko soočamo pri problemu. odraščanju? Razmislite s katerimi vprašanji bi lahko pri Kaj misliš, da je za mladostnika pri odraščanju učencih spodbudili nadaljnje razmišljanje ob najbolj vznemirljivo? Pojasni. prebranem besedilu. Razmislite s katerimi vprašanji bi pri učencih Kaj bi o odraščanju povedal mlajšim učencem? preverili, kako znajo uporabiti ugotovitve, Predstavi odraščanje mlajšim učencem. spoznanja. Razmislite s katerimi vprašanji bi pri učencih Kako odraščanje razumeš ti? Pojasni in utemelji. preverili, kako znajo zavzeti kritičen odnos do Kaj prinaša dobrega in kje so pasti? opisanega pojava. 17 Primer dejavnosti za učence po prebranem besedilu 3 Preberi naslednje besedilo. Človek je družbeno bitje Ali si lahko predstavljaš, da bi leta in leta živel čisto sam, nekje na samotni gori, v nedostopni džungli ali na pustem otoku? Res je, da razne resnične in izmišljene zgodbe govorijo o posameznikih, ki so se znašli v takšni situaciji. Takšna je na primer zgodba o Robinzonu, ki je kot brodolomec več let sam preživel na nenaseljenem otoku (in mu je bilo seveda neznansko dolgčas, saj je pogrešal človeško družbo). Toda takšnih zgodb, še posebej resničnih, je v življenju zelo malo. In kaj se dogaja s človekom, ki ne živi skupaj z drugimi ljudmi? S kom se pogovarja? Kdo ga sploh nauči govoriti in pisati? Od koga se lahko uči raznih znanj in spretnosti, kot jih poznamo ljudje, ki hodimo v šole in se vsak dan učimo drug od drugega? S kom se lahko igra, zabava? Morda mu lahko družbo delajo kakšne živali, toda to seveda še zdaleč ni isto, kot če bi se lahko pogovarjal, učil, zabaval in delal druge stvari skupaj s svojim starši in starimi starši, brati in sestrami, sošolci, sodelavci, prijatelji, znanci, učitelji in drugimi ljudmi. Človek, ki je sam, mora seveda povsem sam poskrbeti tudi za svojo prehrano in varnost. Nima trgovine, v kateri bi kupil hrano ali orodje, nima na voljo delavcev, ki bi mu postavili hišo, nima elektrike, radia, televizije, interneta, časopisov, revij, knjig, avta, kolesa, igrač in drugih stvari, ki jih imajo ljudje, ki danes živijo v raznih manjših in večjih mestih in vaseh. Takšen osamljen človek se mora čisto sam truditi, da preživi. Poleg tega si ne more ustvariti družine, kar med drugim pomeni, da ne more imeti otrok, ki bi bili njegovi nasledniki. Takšen osamljen človek zato ni celovit človek, saj ne more razviti številnih sposobnosti in ne more narediti mnogih reči, ki jih znajo in morejo narediti ljudje, ki živijo v človeških skupnostih oziroma v človeški družbi. Vir: Cerar, M. (2009). Kako sem otrokom razložil demokracijo; Ljubljana: Cankarjeva založba, Zbirka Najst. 18 Za učenca Katera vprašanja so se ti porodila ob branju Zapiši jih. besedila? O njih se pogovori s sošolcem. Za učitelja Razmislek Primeri vprašanj Razmislite, katera vprašanja bi učencem lahko Kdo je bil Robinzon? Opiši ga. Ali misliš, da je pomagala bolje razumeti prebrano besedilo. zgodba resnična? Ali poznaš kakšnega resničnega Robinzona, ali si slišal zanj? Kakšno življenje ima človek, ki živi sam? Razmislite s katerimi vprašanji bi učence Kaj se dogaja s človekom, ki živi sam? Kako živi? vodili do rešitve/ugotovitve/spoznanja pri Česa mu po tvojem mnenju najbolj primanjkuje? naslednjem problemu. Razmislite s katerimi vprašanji bi lahko pri Kakšni so življenjski pogoji ljudi, ki živijo zunaj učencih spodbudili nadaljnje razmišljanje ob človeške družbe? Kako se razvijajo otroci, ki ne živijo besedilu. med ljudmi? Česa ne morejo imeti oz. narediti ljudje, ki živijo sami? Razmislite s katerimi vprašanji bi pri učencih Kaj si ugotovil na podlagi prebranega odlomka? preverili, kako znajo uporabiti ugotovitve, Podpri svoje ugotovitve z nekaj ključnimi dejstvi. Kaj spoznanja. pomenijo za tvoje življenje? Kakšen bi bil lahko sklep o pomembnosti, ki jo imajo soljudje za nas? Razmislite s katerimi vprašanji bi pri učencih Kako lahko dokažeš, da je trditev, da je človek preverili, kako znajo zavzeti kritičen odnos do družbeno bitje, pravilna? Kako smo ljudje povezani opisanega pojava. med seboj? Ali imamo pomembne »stike« tudi z ljudmi, ki jih ne poznamo in jih ne bomo nikoli srečali? Zakaj so te vezi pomembne tako v pozitivnem kot v negativnem smislu? 19 FS v praksi Izberite eno temeljno vprašanje, ob njem naj se razvije dialog (s posluhom na odzive učencev). Primeri temeljnih vprašanj Primeri Kaj si mislil s/z …? Zakaj? Kako lahko pojasniš …? Povej mi kaj več o tem. Kako lahko svojo idejo poveš drugače? Pojasni z analogijo? Kako je … povezano s/z …? Kako lahko na … pogledamo z drugega zornega kota? Zakaj misliš tako? Kakšne dokaze imaš za to? S čim lahko podpreš svojo trditev? Kako navedeni podatki podpirajo tvoj sklep? Odprta in zaprta vprašanja – kako razlikovati med njimi Primer zaprtih vprašanj Konec dejavnosti Napišite neko tematsko besedo na listek in ga Pogovorite se o tem tipu vprašanj, poiščite prilepite učencu na hrbet. prednosti in pomanjkljivosti. Učenci ugotavljajo, kaj je zapisano na njihovem Glavna značilnost zaprtih vprašanj je, da ne terjajo lističu, tako da smejo postavljati le takšna globokega razmišljanja. vprašanja, na katera odgovorimo z da ali ne. Primer odprtih vprašanj Konec dejavnosti Pokažite sliko na razglednici in skupaj z učenci Pogovorite se o tem tipu vprašanj, poiščite sestavite pet odprtih vprašanj. prednosti in pomanjkljivosti. Učenci po manjših skupinah skupaj sestavljajo Vsaka skupina komentira svojo razglednico in odprto vprašanje za svojo razglednico. vprašanja na njej. Razglednico z vprašanji si nato izmenjujejo in vsaka skupina nanjo doda svoje vprašanje. 20 FS v praksi Ta dejavnost je lahko učencem v pomoč, da z dodatnimi vprašanji razširijo odgovor ali pridobijo podrobnejše informacije. Pet zakajev Pomembneje je, da učenci pazljivo poslušajo in razmišljajo o svojih vprašanjih in odgovorih, kot pa da pridejo do petega vprašanja. Načrt: Učence razdelimo v dvojice. En učenec sprašuje, drugi odgovarja na vprašanja. Spraševalec vedno začne vprašanje z »zakaj« in pri tem uporabi odgovor, ki ga je dobil. Bistvo je, da učenca pazljivo poslušata drug drugega in razmišljata o svojih vprašanjih in odgovorih ter da z vsakim novim vprašanjem pridobita nov, običajno temeljitejši odgovor. Zato ni treba, da postavita ravno pet vprašanj, zaključita lahko že prej, če sta prišla do temeljitejšega odgovora. Spodbujanje razmišljanja s pomočjo gibanja Ko se učenci med odgovarjanjem na vprašanja gibajo, je aktiviranih več možganskih celic. Postavljanje vprašanj načrtujte tako, da se bodo morali gibati. Ustvarite zaporedje vrednosti, ki so razvrščene v: • se popolnoma strinjam, • se deloma strinjam, • se sploh ne strinjam. Učenci v zvezi z določeno trditvijo zavzamejo Npr. pri odgovoru »se popolnoma strinjam« stojijo, ustrezen položaj. pri »se deloma strinjam« sedijo in pri »se sploh ne strinjam« počepnejo. Ko zavzamejo določen položaj, jih izprašajte o njihovem stališču. Pri tem jih spodbudite, naj zamenjajo svoj položaj, če so jih prepričali argumenti sošolcev. 21 FS v praksi Ta dejavnost je namenjena učenju, kako postavljati vprašanja, ki upoštevajo poglede V koži nekoga drugega in stališča drugih. Dejavnost za učenca Primer Vsak učenec si izbere nekoga drugega in si V tvojem mestu bo koncert slavnega pevca. predstavlja, da je on. Katera vprašanja bi morda postavili tisti, ki razmišljajo, da bi šli na njegov koncert? Učenec gleda na stvari z drugega zornega Učenci iz papirja izrežejo okvirje očal in si jih nadenejo. kota. Določijo problem za razpravo in ga pojasnjujejo z drugih zornih kotov. Kako izzvati čustvene odgovore Učence razdelite v skupine. Vsaki skupini dajte za spodbudo sliko ali niz kartic s posameznimi vrstami vprašanj. Domišljija Kaj bi se zgodilo, če …? Količina Koliko načinov …? Primerjanje Kako se to razlikuje …? Čustva Učence pripravite v smeh ali razjezite, … Stališče Kaj bi si muha mislila o levu? Vsaka skupina pripravi vsaj eno vprašanje, ki ustreza posamezni vrsti vprašanj. Učenci nato odgovarjajo na vprašanja drug drugega. 22 FS v praksi Pomembno je, da znajo učenci spoštljivo nasprotovati ali oporekati stališču, ki se razlikuje od njihovega. Naslednja dejavnost nam je Različna stališča lahko pri tem v pomoč. Z učenci sestavite nekaj splošnih vprašanj in jih zapišite Na primer: na kartice. • Kako to veš? • Kakšne bi bile posledice? • Zakaj meniš tako? • Kako se to razlikuje od povedanega? • Je to dovolj dober razlog? • Kdaj se to ne bi zgodilo? Vsaka skupina pripravi plakat s spornimi izjavami. Sledi razprava o izjavah, ki izzove najrazličnejša mnenja. Učenci poiščejo vljuden odgovor na stališče, s katerim se ne strinjajo. Vsak učenec v skupini izbere kartico z vprašanji in odgovori na stališče nekega drugega učenca. 23 VPRAŠANJA V PODPORO UČENJU Formativno spremljanje v podporo učenju Avtorice: dr. Ada Holcar Brunauer, mag. Cvetka Bizjak, mag. Marjeta Borstner, mag. Janja Cotič Pajntar, mag. Vineta Eržen, Mihaela Kerin, dr. Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, dr. Leonida Novak, dr. Zora Rutar Ilc, mag. Sonja Zajc, Nives Zore Strokovna redakcija: dr. Ada Holcar Brunauer in mag. Cvetka Bizjak Strokovni pregled: ddr. Barica Marentič Požarnik Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba Izdal in založil: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnica: Jasna Rojc Urednici založbe: Zvonka Kos in Andreja Nagode Oblikovanje in ilustracije: Davor Grgičević Grafična priprava: Design Demšar, d. o. o. Fotografije: Shutterstock Spletna izdaja Ljubljana, 2025 Publikacija je dosegljiva na: www.zrss.si/pdf/FS_Vprasanja_v_podporo_ucenju.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 238126595 ISBN 978-961-03-0899-7 (PDF) Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav