Mnlštvo In opravništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ iduja T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti rank dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Ifarožnina lista: Celo leto K Pol leta . . . , . . 6 K Četrt leta 3 K Mesečno K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. k 77. Maribor, dne 3. julija 1911. Letnik III. Komu so pomagali nemškutarji ? Ptuj, 2. jul. 1911. Na podlagi številk smo dokazali, kako so pri ožji volitvi nemškutarji po mjnogih občinah korporativno volili Ploja. Liberalcem* ki so ves prepir izzvat-li, so te številke seveda silno neljube. Zvijajo in zar govarjajo se, da ima človek v svcjjo žalost pri vsem svoj gaudij, V- svojih stiskah so poklicali na pomoč celo „naprednjakinje“, seveda take, ki so ormožkim kmetom zelo — drage, a tudi te jih ne morejo rešiti. Mogoče so jih celo Še nekoliko potegnile v M ato. Kar kor je Vaš list že poročal, je taj draga liberalna prednjakinjti.“ javno priznala, da so nemškutarji že pri glavni /volitvi ponekod volili liberalnega kandidata,. Mi odkrito povemo, d‘a se nam zdi zelo neokusno baviti se s to nečedno afero. Nismo prijatelji Plo-jevit dn njegovih liberalnih adjutantov, vendar bji bili prezrli, da je doletela slovenski narod sramota, da so se ljudje, ki hočejo biti Slovenci, družili in pajdaMi z narodnimi izdajicamd. Sramota je to 'dejstvo za ves narod in če prav so jo zakrilili liberalci, bi’bili/vendar molčali, ker nočemo spravljali našega naroda pred drugim svetom ob ugled. Toda liberalci, ki so imeli slabo vest, so pričeli kričati in sedaj smo prisiljeni govoriti jasno in odkrito* da ne bo onečašeen ves narod, ampak samo oni, ki trobijo v liberalni rog. In, hvala Bogu, tega našega ljudstva ni več veliko. Na naše pozitivne Številke, katere bi pa, lahko še izpopolnili, ne vedo liberalci povedati drugega, kakor par čenčarij in pa neresnico, a. Po tem boju hrepenijo očividno naši liberalci. Za kancejparagra* fom (je prišlo motenje vere. Evharistični kongres v Madridu. Madrid, 24. junija. Sikoroda, vsi narodi in vse 'kronovine so poslali svoje zastopnike v mesto ob Manzanaresu, v Madrid, prišli so v velikem številu tako duhovniki kot lajiki, visoki dostojanstveniki in priprosto kmetje. /Tudi avstrijski katoličani smo v razveseljivem številu zastopani. V Lurdu so se zedinile posamezne skupine, odkoder so skupno pohitele preka mesta Burgos v Madrid, Od petka jo celo mesto v veselem razburjenju. Nad 10.000 udeležhikov je prihitelo, da javno in neu- armad svet ne bode videl več. Tlake bijtve, kakor je bila pri Lipskem, tudi ne, in takega generala, kakor je bil Napoleon, tudi ne. A to vam rečem: Se danes mi je žal po^njibovem cesarju. Vidite, nosil je zlato krono; a ko je bil tak, kakor ste vij, ni imel ničesar. Ko je pa zrastel, bali so se ga vsi, najbolj pa ti siji,, katerih predniki so kraljevali že sto- lin stoletja, A še potem so se ga bali, ko so mu gardo do zadnjega pobili. Peljali so ga daleč čez Širno morje, dali so ga v ječo, zamorili so ga kakor ptica-sokola, ki mu porežejo peroti in ga denejo v kletko z mrežo, da živi za omrežjem in se muči, 'dokler ne pogjjne. A sedaj veste že dosti tjega, toliko vam nobeden ne pove, in kaj takega tudi ne slišite.“ Starec je umolknil, zavihajl si brke, a otroci si niti šepetati niso upali. „Grešte toliko domov“, dejal je za trenutek in otroci so ga ubogali. A niso šli radi, ker niso niiče-sar ‘dobili; grofa ni bilo, da bi bil med nje metal drobiž kakor kamenje. •„Pride gospod grof še danes?“ vprašal je Škuro Martin, •„Ne pride“, odgovoril je Dragon talko tiho, ,da ga je deček komaj slišal. Na nebu so se že začele prikazovati zvezdice, a za gozdom priplul, je mesec, zakrivljen kakor turška sablja. Starec sedel je pa še vedno med vratmi, in ljudje so hodili gledat starega Dragona; to je bilo nekam zapisati. Sedel je, kakor bi nikdar ne bil vojak; vojak, M je osivel v francoskih vojskah, ki je poznal Napqleona bolje klakor polkovnika v; Žatcu, kojega gardo je pomagal moriti. *' « * Starec je bil sedaj večkrat šam doma. Gospod grol jezdaril je vsak dan v Tej rji co, in vračal se je včdno Še le pozno proti polnoči|. Vsaflc teden dobival je denar iz svoj'ega posestva, a n( b?! še četrtek, ni imel ničesar več, včasih je bil pa že v pondeljek — suh ... (Dalje prih.) strašeno manifestirajo svoje prepričanje, svojo živo vero. Skorođa celotno špansko časopisje pozdravlja navdušeno ali vsaj uljudno kongres in razmotriva njegov pomen v verskem, političnem in gospodarskem oziru. Samo en del rajiikalnilt listov, ki so popolnoma podobni našim liberalnim, čuti potrebo, s psovkami in 'zasmehovanjem obkladati udeležence. Na vse je pa napravilo dober vtis, da nas sprejemajo povsod s ,tako brezobzirno uljudnostjo celo nasprotniki; če primerjamo naše razmere s tukajšnjimi, pač mi Avstrijci ostanemo v tem oziru daleč, daleč za Španci. Po celem mestu vihrajo zastave, ki s svojimi barvami': rudeče-rumeno-rudeče neprijetno boGejo v oči. Nekatere hiše. so okrašene z girlandamli in pisanimi preprogami. Posebno tista ulica, po kateri se bo pomikala slavnostna procesija, je naravnost razsipno okrašena. O; veličastnosti slavnostne procesije smo si lahko napravili pojem včeraj, ko je prišel v Madrid odposlanec papeža, kardinal Aguirre. Ljudi je bilo pred kolodvorom dosti časa pred prihodom vlaka nabito polno. Ko je pa prešel vjak in je izstopil papežev zastopnik, so ziagromeli urnebesni klici, kakor razdivjano morje. Po celi poti po mestu je sprejemala množica z navdušenimi; klici kardinala, ki se je natfo odpeljal v kraljevo palačo, kjer je izstopil. Združenje ogrskih poljedelcev. Pod pokroviteljstvom ogrske vlade se združujejo ogrski poljedelci, da varujejo interese svojega stanu. Več kot 8000 poljedelcev je prišlo dne 21. junija k deželnemu kongresu v Kečkemet, deset posebnih vlakotv je bilo treba, da je prevažalo to ogromno število ljudstva. Kongresu je prisostvoval poljedelski minister grof Serenyi; tudi drugi člani vlade so bili navzoči. Kongres je postal v sle d tega pomemben, ker je prišlo veliko število malih kmetdv. Energično se je protestiralo proti uvozu argenr tinskega mesa. Precej pozornosti so posvetili zborovalci novemu kolonizacijskemu in parcelatiijskemu zakonu,. Ravno tako strokovnim zvezam in organizaciji močnega agrarnega bloka v parlamentu. Shodu, na katerem je bilo zbranih več kot 10.000 oseb, je predsedoval tajni svetnik dr. pl. Daranyi. Sklepi so bili soglasno sprejeti. Jako ostro je pro,testiral grof Serenyi proti temu, da se namerava pri trgovskih pogodbah, ki se sklepajo z Bolgarsko, Crnogoro in Grško, spremeniti dosedanjo carinsko smer. Govornik je predlagal sledečo resolucijo: Kongres ne smatra uvoza argentinskega mesa samo za škodljivega, temveč ta uvoz krši tudi earin-:Sko in trgovsko pogodbo z Avstrijo. Z;Jto poživlja kongres poslance in poljedelske interesente, da zavzamejo proti uvozu argentinskega mesa energično stališče. Politični pregled. Cesar ne gre v Išl. Cesar je svoj načrt, namreč da odpotuje v Išl, spremenili in ostane na Dunaju toliko časa, da se snide državni zbor, katerega bo otvorit s prestolnim govorom. Do tega sklepa je prišel cesar [po nekem razgovoru s prestolonaslednikom. Državni zbor. Parlament se snide po zadnjih vesteh dne 15. t. m. V prvi seji bo predsedoval svoječalsni predsednik Fuchs kot starostni predsednik. Predsednikom bo izvoljen dr. Sylvester. Prestolni govor se bo prebral dne 17, t, m. Načelnik krščansko-soeialne stranke bo poslanec Fink. DoseÜaj je bilo v zbornici 28 katoliških duhovnikov, sedaj jih bo 12. Narodni dan na Hrvaškem. Hrvaško časnikarsko društvo je sklenilo, da ne bo izhajal v Zagrebu in na celem Hrvaškem dne 5, julija, to je narodni dan v prid hrvaškim manjšinam, noben list. Turčija in Crnagora. Veliko vznemirjenje je na Cetinju povzročil turški ukaz, da[ se ima divizija redifov namestiti v Angori. Crnogprski poslanik v Carigradu je dobil na-feog, da zaradi tega posreduje pri turški Vladi. Dobil ie odgovor, da Turčija ne misli napasti Crnegore, ali da je bilo pojačenje vojaštva potrebno,, če se Maliso-ri ne podvržejo do zadnjega, roka, ki jim je bil v to dovoljen. Vstaja v Albaniji. Na pritisk evropskih velesil se je vdala turška vlada, da je priznala Albancem večje koncesije. Ministrski svet je dovolil Malisorom nositi orožje. Tlur-ška vlada zgradfl na svoje stroške vsa poškodovana poslopja in razdeli med obubožano prebivalstvo živila ter hoče tudi skrbeti za one, M so šli med vstajo čez mejo. V deželi Malisorov naj opravljajo tudi v bodoče službe le uradniki, ki so zmožni deželnega jezika in vojaštvo, ti se dviga iz vrst Albancev, naj ostane v domovini. .V, Carigradu mislijo, da so vstaŠSi pripravljeni sprejeti te ponudbe. Nastop novega ministrskega predsednika. Baron Gautsch je že v soboto dne 24. junija (prevzel vse posle ministrskega predsednika, V četrtek, dne 29. junija ga, je česat zaprisegel; pri tem aktu sta Bila navzoča najvišji, komornik grof Gude-nus in zunanji minister grof Aehrenthal. Nato je cesar zaprisegel še novega cesarskega namestnika za Nižje-Avstrijsko, barona Bienertha. Nato je'cesar tako Gaufecbal, kakor Bienertha sprejel v 'dalfši zasebni avdijenci. Vstaja v Mehiki. („pVIorningpost“ poroča iz Mehike: 3000 ustašev pod vodstvom Jureza, ki so odpadli od Madera in so se na sjvojo pest nadalje bojevali, so se podvrgli vladi. ‘Jurez je pobegnil Čez mejo v Združene države se-veroameriške. Meščanska vojska v Mehiki je definitivno končana. Portugalsko. ^,(El Liberal“ poroča iz Lizbone: V Coimbri je prišlo do raznih' vojačkih nemirov. Vojaki so priredili monarhično demonstracijo, v sprevodu so nosili sliko bivšega kralja. Iz Lizbone sta odšla v Coimbro dva oddelka topništva. Portugalska vlada je ukazala, da se na severu dežele pomnože posadke in da se skliče rezerviste od zadnjih treh let. Gre se za varnostne odredbe, ki so utemeljene v političnem položaju. Poročila od severne meje se glaisljo jako kritično. V zbornici se je izrazil notranji minister, da smatra stališče republike za utrjeno, akoravno je dana možnost, da pride do nemirov. Portugalska Vlada se je odločila, uporabiti stroge odredbe, da zavaruje republiko pred rojalističnimi napadi. Več kot 20.000 re-zervnikov je vpoklicanih, M se morajo zglasiti tekom ,48 ur. Rusija. V baltiški ladjedelnici so dne 20. junija spustili v morje prvi ruski dreadnought „ Sebastopol V Peterburgu so zadnje dni zaprli hčer generala Prossen, učiteljico MoŠencavo, hčer dvornega svetnika Mvoktina in veliko dijakov in dijakinj, ker so zapleteni v socialno revolucionarno organizacijo. Francosko. Ministrski predsednik OaMlaujx je razvil svoj program ter je v svojem programnem! govoru povdar-fal, da bo novo ministrstvo rešilo kako hitro mogoče volilno reformo in prišlo pred parlament z novo davčno reformo, V zunanji politiki bo novo ministrstvo zasledovalo staro pot. Kitajsko. Kitajske oblasti zabranjujejo kulijem potovati v vzhodnoazijske ruske province. Ruska, vlada namreč gradi velike vojaške stavbe, za katere rabi 40,000 ku-lijev, a dobila jih je Še le 2000. Raznoterosti. Odlikovanje. Cesar je podelil garde-majorju J. pl, Andrejku z Livnograda naslov in značaj gardnega podpolkovnika, Mi in Nemci. „|Marburgerca“ si je drznila prinesti notico, v kateri naravnost poživlja k 'bojkotu slovenske puškarske zadruge v Borovljah. V nekem oklicu na nemške lovce pravi med drugim, da eksistirajo tudi slovanske trgovtne z lovskimi potrebščinai-mi, katerih pa nobeden Nemec ne bode počastil s kakim naročilom. To je vendar cisto odkrito pozivanje k bojkotu in da se tuka j državni pravdni k ni ganil, se nam zdi jako čudno. Nas je pa zadnjič, ko smo le dali žandatrjem blagohoten nasvet, takoj zaplenil, Kancelparagraf. Od vseh strani nam prihajajo glasovi, ki se zgražajo nad protiverskim postopanjem liberalcev. Marsikaj se je pričakovalo lin že 'doživelo pri naših liberalcih, ki se delajo včasih hinavsko pobožne, da bodo pa oni prvi vrgli v javnost kulturno-fcojni klic, to je pa vendar presenetilo. Nujno potrebna je rešitev mnogih gospodarskih in socialnih predlog, in priti v tem času s klicem po „kaneelparagrar fu“„ je zločin nad ljudstvom, ki so ga zmožni edinole liberalci. Zanimive skrivnosti. Iz nemsškutarsko-liberal-nega ljubim kovanja so nastale zanimive posledice. Zadnji „.Stajjere“, ki je ves ogorčen radi liberalnega utajenja volilnega kompromisa v ptujsko-ormožkem o-kraju, pove o liberaino-nemškutarskih zvezali marsikaj pikantnega. Nemškutarsko glasilo piše: „ISedaj pa pridejo gotovi ljudje in pravijo, da bi se mi morali pri ožji volitvi za dr. Ploja potegovati. Pojem pridejo zopet 'drugi ljudje in lažejo, da smo se mi kot stranka za Brenčiča potegovali. Ker se te lažnjive in zavete novice nekako sistematično širi, UoČemo stvar brezobzirno pojaCniti. In ako to ne bode zadostovalo, prišli bodemo prihodnjič z imeni na dan. Kajti to najj-novejšo gonjo proti „Štajercu“ ne vodijo samo prepričani pifistaši 'dr. Ploja, temveč tudi gotovi v vsakem oziru kratkovidni ljudje, ki dajejo s tem duška svojemu osebnemu sovraštvu proti delavnemu našemu Orni,gu. To so ljudje, ki bi morali biti po svojem političnem f.n narodnem naziranju najhujši sovražniki Ploja, ki pa zgolj iz neosnovanoga) osebnegja maščevanja svoje prepričanje zatajijo. In to so konečno tudi ljudje, ki so se dali od Plojašev z obljubami ali pa z denarjem podkupiti. Ako ne bode mijng povedali bodemo brezobzirno imena teh čednih ljudij.“ Res, neodkritost in ovinkarstvo rodi vedno značilne posledi- ce. Spletke med nemškutarji in liberalci so v resniči povsem vredne teh združenih prijateljev. Bratci se poznajo. Stajercijanci in liberalci, ki so šli v volilnem boju tako lepo roko v roki proti S. K. Z., so ä' sedaj naenkrat v laseh'. Nemškutarje jezi, da se Jih sedaj po končanem, brezvspešnem delu liberalci sramujejo in so začeli odkrito govoriti. Med drugim pove zadnji „.Stajere“, kalko so ti združeni bratci, ki se dobro poznajo med sebojj, delali v volilni borbi. Glasilo Liberalnih zaveznikov piše: ,jln to so končno tudi ljudje (Plojevi volilci namreč), ki so se dali od Plojašev z obljubami ali pa z denarjem podkupiti,“ Z denarjem se je tedaj pdllfcupovala za izvolitev Ploja. Ker piše tako „Stajere“, ki radi zvez z liberalci razmere dobro pozna, nam ni treba, pisati komentarjev. Zaprte šole. Radi ošpic med šolskimi otroci so zaprte Šole v St. liju, M. Snežil', Cmureku in sosednih krajih. Slovensko društvo za Stajprsko s sedežem v Mariboru je imelo v soboto dne 1. julija v uredništvu „Slovenskega Gospodarja,“ svoj občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Gospod stolni' dekan dr, Iv. Mlekar, kj je vodil zborovanje, je podal kratko zgodovino tega nekdaj tako vladnega političnega društva. Društveni tajnik je poročal o delovanju društva, ki je dejansko poseglo vmes pri občinskih volitvah na Tezn/i in Kamnici ter ima posebno velike zasluge zato, da se. je odbil nafpad Nemcev in nemškutarjev na slovensko-nemško šolo v Leitersbergu. Iz blagajnikovega poročila je sledilo, da je gmotno stanje društva ugodno. Pri volitvi novega odbora je bil: z vzklikom Izvoljen dosedanji predsednik dr. Ivlan Mlakar, Ostali odbor je tako-Ie sestavljen: podpredsednik dr. Josip Leskovar, blaga jpik dr. Karl Verstovšek, tajnik VI. Pušenjak, odborniki: dr. Frape Kovačič, Bende, Studenci, Franc Thaler, St. Ilj, dr. Lukman, Ferdinand Leskovar, profesor Gabrijel Majcen; namestniki: župnik Muršič, Fram, Franc Žebot, Slojf; pregledovalca računov: dr. Anton Medveši in Vinko Žolgar. „Edinosti“ v album. Pred nekaj dnevi smo mi In po nas „Slovenec“ ostro prijeli tržašjko „Edinost“, ker je po lažnjivi liberalni maniri trdila, da so za Brenčiča: glasovali Stajercijanci. Navajeni smo že, da najdemo „Edinost“, M se drugače hinavsko dela za nadstrankarsko, pri vsakem, še tako iz trte zvitem očitanju v vrstah liberalnih obrekovalcev, toda zagovor, ki ga je prinesla na naše opravičeno apostrofi-ranje, je tako zahrbten in nepošten, da ga moramo pribiti. „Edinosjt“ prajvi, da bo odgovarjala na naše opravičene očitke, ko ob „.Slovenec“ dokaza^ koliko socialdemokratičnih glasov je dobil na Krasu liberalni dr, Gregorin. To strahopetno umikanje je povsem vredno slovenskih liberalcev ob AdtrijL Vidi se, da so hodili naši in tržaški liberalci skupno v šolo ovin-karstva. Mi smo s Številkami dokazali, da so Štajer-čijanoi volili pri ožji volitvi, ampak ne našega Brenčiča, pač pa dr. Ploja, ki je „Edinosti“ želo pri srcu. Poštenost in lojalnost, na katero se „Edinost“ tako sklicuje, bi zahtevale, da v svojem odgovoru vsaj prizna, da je delala krivica nalšim borilcem na severni narodni meji. Vse drugo izgovarjanje je ziobno fn se ga mora obsoditi. Seveda,, iskati politično dostojnost pri liberalcu je nehvaležno delo m naj si bode tudi tržaški Poročila iz hmelj škega trga* Žate.c, dne. 24. junija. V zadnjem Času je bila hineljjska trgovina brez pomena, kajti trgovalo se skoroda ni nič. Razpoloženje je vkljub temu jako trdno ostalo, ravno tako tudi cene, ŽateČk! hmelj se plačuje po 170—180 K za 50 kg, kakoršna je pač kakovost, Tlujega hmelja ni bilo v prometu, kajti tega je jako malo v zalogi in se odjemalcem ne more ugoditi. Notira pa 145—162 K za 50 kg. Vreme tudi sedaj ne pospešuje rast rastline. Jako bi bilo želeti izdatnega dežja, ker je vsled, visoke temperature, kakor tudi vsled vednega vetra zemlja izsušena. Rastlina pa se je do sedaj pokapala jako stanovitno in je po večini dosegla tri četrtine hme-lovke., po nekod pa celo visočino. Uši je zmiraj manje in tako je upanje, da v slučaju ugodnega vremena ne bo žetev tako slaba, kakor sedaj nekateri črnogledi prerokujejo. Tudi iz drugih krajev na Češkem prihajajo razmeroma ugodna poročila o hmelju. Povsod o\fra rast nekaj hladno in deževno vreme, nekaj pa uši, katere pa izginjujejo. Povsod se izraža upanje, da, bode žetev Še precej ugodna, Štajersko. Maribor. Telovadni odsek S. K. S. Z. Orel v Mariboru ima v sredo dne 5. julija ob 549. uri zvečer v uredništvu .^Slovenskega: Gospodarja“ svoj občni zbor, na katerega se vabijo vsi naši somišljeniki. St. Hj v Slovenskiji’ goricah. Podružnica .„[Slovenske Straže“ za St. Ilj, Jarenino, St. Jakob, Svečino in Sv. Kungoto ima prihodnjo nedeljo dne 9. julija po večernicah v šentiljskem Slov. domu svoj redni občni zbor, na katerem' bo med drugimi tudi govoril govornük iz Maribora. Obmejni Slovenci in' Slovenke, v nedeljo dne 9, julija vsi na to važno zborovanje v Sl. Ilj, da si zasnujemo zopet nov načrt našega najrodno-obrambnega dela!; Naroclnij naši nasprotniki so vedno bolj drzni, zatorej vsi ntai delo za obrambo naše domovine! Fram. Umrl je dne 28. junija 1911 v 84. letu svoje sfcsjrosti Viktor Kamšek, kmet v Framu, zapustivši mlado ženo iz znane rodbine Dolarjeve iz Slivnice, in 90 let starega očeta. Pobrežje pri Mariboru. Tukaj je slavil včeraj 'državni poslanec Malik svoj („Siegesfeier.“ Pripeljal :se je ob 9. uri zvečer v spremstvu tukajšnjega („feier-bera“ na vrt gostilne Plevčak» V imenu občinskega zastopa ga pozdravi odbornik Jerauš (seda| Jerausch;, Navzočih je bilo kakih 50 Mahkovcev, med temi gotovo ena tretjima šolske mladine. Takoj pri pozdravu pozivlje Jerauš vse navzoče, da se ogjlasi tisti, kateri bi Ul zmožen, da bi poročal UMarburgerci“ in pov-darja, da si Pobrežanje enkrat za vseleji prepovejo, da 'bi se Še kdaj drznil kdo drugi, nego Malik, priti v njihovo občino snulbit glasov, vrgli bi ga'tako vun, „dass er mit den Rockzipfeln am B'ehbaiume hängen bleibt!“ Nato se zahvaljuje Malik Jür die geleistete stramme, völkische Arbeit!“, povdarja, da so se njegovi nasprotniki posluževali vseh mogočih gnusnih sredstev v tem volilnem boju [(medklici: 20.000 K je imel Rauter na razpolago!)., da, Še celo cesarski namestnik je dal sjvoj avtomobil Rauterju na razpolago. Slednjič se še zahvali Malik šolski mladini, češ, da je tudi ista veliko pripomogla k sijajni zmagi s tem, da je venomer klicala: Heil Vincenc Maaik!, ter pridno trgala lepake nasprotnika raz sten in dreves. In konečno Malik še povdarja, da je rijegova pisemska pošta podvržena neki posebni kontroli; pisma, katera on piše, ne dobe naslovniki ter bode tozadevno grozovito pocukal vladni aparat. Tukaj je Malik izrekel težko obsodbo nad poštnimi uslužbenci. S temi, da so zapeli „Die Wacht am Rhdin“ so zaključili ta ^Siegesfeier.“ Marenberg. Tukaj je umrl v sredo notar Mat. Bežan, star 62 let. Zadela ga je srčna kap. Pokopali ga bodo na graškem pokopališču.' Ptuj. (Naznanilo Jož. Zupanca.) Zra ptujsko o-kolico se je lani ustanovila posebna kmetijska podružnica, ki je začela letos delovati. Predsednik podružnice je bivši učitelj Zupančič, tajnik gospod Jožef Zupanc, vinarski inštruktor za ptujski okraj, blagajnik je nek posojilinjčni uradnik, Ti gospodje so silno delali za izvolitev dr, Ploja in proti podpredsedniku podružnice Mihaejlu Brenčiču. Da je to resnica, dokažemo s tem, da so nekateri udje podružnice dobilC zaupna! pisma na Plojev shod, „iSlöga“ se je vsevprek vsem udom pošiljala ves čas volilnega boja; nekateri so jo dobivali kar z ^Gospodarskim Glasnikom!“ skupaj. Iz tega je razvidno, da ima načelstvo podružnice glavno skrb zla razširjanje plojaštva in trhlega liberalizma. Že navadna pamet nam pravi, da bi načelstvo podružnice moralo biti vsaj nevtralno, ker je kandidiral podpredsednik podružnice, gospod Brenčič. Tbda ti gospodje voditelji podružnice ne marajo kmetaj, marveč hočejo gosppda. Naj bi se za podružnico tako brigali, kakor se ziai Ploja, pa bi bilo vse dobro. Stvar se bo v prijog Ploju nadaljevala, kot se razvidi iz tega Zupančevega naznanila}, katero je poslal oznaniteljem po farifcti: „Na mnoga vprašanja tistih, kateri imajo še dobiti drugo polovico "brezobrestnega posojila, odgovarjam, daj zadržuje ministrstvo izplačevanje. Priporočal bi pa, da se obrnejo i devičniki na dr. Miroslava Plioja„V senatpefga predsednika na Dunaju, mogoče, lahko on izposluje izplačevanje.“ Zupanc m. p, — Na to dobe gospodje svoj čas odgovor. Cirkovce. Ker otroci govore resnico, poslušajt-mo, kako sta se Hrašev Stanko In Tolinčekov Cenček pogovarjala! Stanko: „Cenček, zakaj ne belijo Tvoja -mama svoje hiše, zakaj belijo Buršino kočo?“ Cen-■Ček: „A ne veš, da so moj ata velikega Pluja popali gor na Buršine dlle, jaz sem pa potem tistega Pljuja, kep/a) in hišo zamazal, pa so Buršiha tetica ateka kregali in rekli: „;Jaz bom iz mesta že Pljjuja podarila, če mi hitro ne pobeliš cele stene.“1“ Stanko: JA se Tvoj atek bojijo Pljuja?“ Cenček: „Bojijc^ bojijo, z alf o ga doma na hiši nočejo imeti, ga le drugim po noči nosijo v Štiro.“ Stanko: „(Mb j dedek so pa dobili napisanega malega rudečega.Pljuj a In Še pajkeljc to-hrflca.“ Cenček: „En stric šo pa naši mami povedali, Jda imajo naš atek, stric Drašek, Ferkov Tone, učitelj Janko in Starašinjm Gusti za več let še preveč Pljuvega in Ornigovega tobaka,“ Stanko: „fTo so ti srečni strici, ki imajo toliko tobaka, da ga lahko kar dijo, čikajo ih šnofajo. Zdaj grem hitko povedat ateju, da. imajo boter TbnČ (preveč tobaka.“ Cenček: „[Pridi kmalu nazaj, da se še k(ajj pomenila o teH stricih!“ -'Stanko: „iBom že. Pa srečno;“ Sv. Marjeta niže Ptujjia. Žunkovič se ponuja. rCela šmarjetska fara je z odstopom nadučitelja Žun-koviča od orgijanja nad vise zadovoljna. Žunkovič je pač menil, da le on ve, kako se na orgijah proslavlja čast božja. Zdaj pa vsi priznavajo, da je bilo le -Ciga mtiga, celo najhujši PlojaŠfi. Po celi fari se glasi : „Tdßcega organista pač takega! “ Seveda Žunkovi ča to boli. Kaj začeti? Žunkovič d pomaga iz zadrege. .Orgija! bi raid, pa Kaplanu ne; jpa tudi njemu bi, če bi mu on hoitel biti hlapec. Hajjd k župniku: "Gospod župnik, pri vafŠih mašah bom orgij al, pri ka-planotvih pa ne, razun da prekliče po časopisih in pred cerkvijo, kar so pisali drugi. Središče. Slučajno sem 'dobil. „Slogo“ 0d dne 16, junija 1911 v roke in našel dopis iz ŠmfŠČa, v katerem se huduje dopisnikom iz Središča v „Straži“ in „Slov. Gospodarju“ Štev. 66, rekši, da so sramotilni za SrediŠčane, in dopisnika |,T'Straže“ imenuje pritepenca. Resnfici na ljubo bodi povedano, da so dopisi do pike resnični in ne sramotijo SrediŠčane v obče — katere pač dopisnik „[Sloge“ sramoti — ampak dopisnik graja tako se nazijvajbče Jnapredajar ke“, ki surovost ih neotesanost fantalinov, zagovarjajo. Središčani so z majhno izjemo verni in dobro mis- leči, in če jih je veliko dr, Ploja vdlilo, volili niso, kakor dopisnik „jSloge“ piše, z lastnimi možgani, ampak na pritisk naprednjakov, katerih vodja je župan, posiodajalcev, sosedov, kumičev, venskih bratcev itd. Nekateri že zdaj spoznavajo sleparije, katere so se godile v času volilnega boja. S časom bodo spoznali, kdo je njih prijatelj, ali oni, ki je veren lp pravičen, in dober gospodar, ali oni, ki z besedo obljubi, v dejanju pa ne izvede in sam sebi slabo gospodari. — .0 gospodarstvu v trgu drugokhat! Kaplja. Velikanski vihar. V torek dne 27. jun. je naenkrat prihrul nad našo občino strahovit vihar, ciklon v pravem pomenu besede. Tirajai je sicer samo 8—10 minut, toda v tem kratkem času je napravil velikansko škodo.. Najmočnejše drevje je lomil kakor bilke, tako da je petim posestnikom popolnoma uničil gozdove. Iz večih hiš ih gospodarskih poslopij je odnesel strehe. Škode je gotovo več tisoč kron. Državni poslanec gospod dr. .Verstovšek se je takoj podal na lice mesta in si je ogledal Škodo. Storil je že tudi primerne, korake, da se bo prizadetim omilil udarec, ki jih je zadel. Celje. Nesreča na železnici. V Rimskih toplicah se je ponesrečili 441etni železniški delavec Lovr. Noš vak. Lokomotiva mu Je odrezala nogo. Ponesrečenega, Ki je oče 5i nepreskrbljenih otroki, so spravili v celjsko bolnišnico. Dramlje. V nedeljo dne 9. julija se ustanovi pri nas Mladeniška in Dekliška zveza. Pri slovesnosti govori gospod dr. Hohnjec, Polzela. Dotičnega dopisnika, ki je v „Narod. Listu“ pisal o mehi vedoma neresnične in lažnjjive vesti, poživljam tem potom, da jajvi svoje ime, da .se lahko pred s<(knjo dogovorimo, drugače ga pa imenujem nesramnega lažnjivca in obrekovalca. Ivan Coli hleb, Petrovče. Crna zastava je te dni žalostno vihrala z naše občinske hiše ter nam naznanjala tužno vest, da je dne 30. junija preminpl iz naše sredine velečislani naš tovariš in občinski svetovalec gospod Franc Kuder. Komaj 46 let star je moral po dolgi in mučni bolezni zapustiti po ljubem možu žalujočo ženo, za skrbnim očetom se jokajoče otroke in nas njegove mnogoštevilne prijatelje in znance. V nedeljo 2. julija je bil njegov pogreb na žalski mirodvor, Velika množica ljutit se je zbrala, da spfremlfa dragega ranj-kega k zadnjemu počitku. Pogreb je vodil gospod prbvizor Schreiner ob asistenci petih duhovnikov, in med njimi sta bila ta dan med nami zaposleni poslanec dr. Korošec in prijatelj blagega pokojnika gospod kurat Fink iz Maribora. Na pokopališču sta, govorila ranjkemu ganljive besede v slovo gospod kurat Fink in Friedrich iz Mirasana. liberalci so izrabili tudi ta žalosten dogodek, da, pokažejo svojo brezmejno podivjanost, Že iz Janžekovičeve gostilne je klical nekdo in motil pogreb z neokusnim klicem: „(Živio Roblek.“ Med govorom gospoda Finka, na mirodvoru je neki liberalec zopet ziačel kričajti ter motil pogrebne obrede. Pričakujemo, da državno pravdniŠtvo tukaj poseže s krepko roko vmes, kajti tudi v interesu države in vse javhosti je, da se vsaj, pred obličjem smrti u-stavi vsaka, strankarska strast. Bočna, kdo bo tebe troštal? Naši stari prijate-ljift liberalni Gornjegrajci, so na Petrovo prišli patro-cinij obhajat, dasi jih doma nijä pri procesiji svetega ReŠnjega telesa ni bilo zraven, to pa zato, ker pri volitvah niso vsi po njihovi melodiji plesali. Po pet jih je Šlo nagovarjat enega volilea, pa se jim le ni uda!, ampak raje doma ostal, Kaj bo, če se bodete vsi skregali med sabo, s staro liherlalno trdnjavo? Sama se bo podrla kot jerihonsko zidovje. Dunaj je predaleč, da bi vam prišel pomagat, dasi edino tja Še veselo upirate oči! Dol pri Hrastrfku. Naši liberalci so se zelo u-šteli. Računali so,, da dr. Kukovec zmaga pri ožjih volitvah dne 20. junija. Vsled tega so imeli v naprej v mislih že vso zmago. Prišlo bo v Hrastnik 400 Sokolov proslavljat dr. Kukovca dne 25, Junija. Res jih je prišlo, pa ne 400, ampak 52 z domačimi vred preklinjat svoj poraz. Obžalujemo Rektorjevega lazita, da se je s to prireditvijo tako blamiral pred Nemci, ki so imelt orožništvo pripravljeno, Češ, 400 Sokolov zna le Hrastnik na glavo postaviti, )T|aiko se smeši slovenska moč preri Nemci, Junaki znanosti. V Baltimoru v Ameriki se je sedemnajst dijakov, učencev profesorja dr. Charlesa E. Simona, ameriškega strokovnjaka za zdravljenje raka, dalo istemu nai razpolago kot poskusni predmeti. Dijaki so že več mesecev prisostvovali poizkusom, H jih je dr. Simon izvrševal na živalih, in ti poskus) so sedaj po sebi zaključeni. Sedaj se gre za to, na nižjih stvareh dosežene vspehe preizkusiti na ljudeh. Kajti trpečemu Človeštvu imajo pač služiti posledici zdravniških preiskav in zasledovanj. Dr. Simon je čutil pač z upravičenim ponosom dokaz skoraj neomejenega zaupanja, ki tiči v tej bla-godušni požrtvovalnosti njegovih učencev, vendar je izjavil, da ponudbe ne more sprejeti brez vsakega pomisleka. Se le pozneje naznani svoj končno veljavni sklep. Ti sedemnajsteri dijaki pa so junaki. Pravi junaki v besede najlepšem, najjresničnejšem, najobsežnejšem in najplemenitejšem pomenu. Vojak gre pogumno v smrt. To je ob sebi umevno; kajti vojna je njegova obrt in smrt na bojišču smatra za najčastnej-ši završek vojaškega življenja. Neskončno več višjega telesnega in moralnega poguma, nego zreti neprestrašeno smrti v obraz na bojnem polju, je pa treba, v polni zavesti drznega čina ponuditi zdravo, krepko telo v stvrho z’dravoslov-nega poskusa, ki utegne lahko povzročiti eno najstrašnejših bolezni z neizrečno mučno smrtjo. Pri tem se prinaša ta žrtev brez vsake nade na dobiček, edinole v službi človekoljubja in v prid znanosti. Mladi Baltimorci niso prvi in ne bodo zadnji u-čenci zdravilske vede, ki poskušajo, na lastnem telesu in so jpri tem v nevarnosti, plačati izkušnje s trajno hiravostjo ali življenjem. Odkrijmo se pred temi prvoborci znanstva, temi dobrotniki človeštva ! Kot junaki žive, trpe in umirajo ter zaslužijo v naj višji meri, da jih kot take Častimo. Kranjsko. Vi Idriji je prevzel župafnske posle socialdemokrat Ivan Straus s 1, julijem. In liberalci ši še upajo trobiti v svet, kako močno in utrjeno stališče da imajo v Idriji. Jim bo počasi odklenkalo tudi v njihovih najmočnejših trdnjavah. Razgled po svetu. Linčani šofer in avtomobil, V predmestju Barcelone sta. se dve mladi deklici stari 10 in 12 let, povraćali na kolesih s sprehoda. V neki ulici, ko sta vozile preko ceste, je zadel na njiju nek avtomobil in ju v pravem pomenu besede razmesaril, V kratkem času se je zbralo občinstvo okoli aivtomobila, zgrabilo Šoferja In ga v strašnem pomenu besede linčalo. Nato je množica napadla avtomobil im ga zažgala, Policija je morala nastopiti z golimi sabljami in razgnati razjarjeno množico. Kubelikove gosli. Jan Kubejik je Igral te dni v Londonu na goslih, ki jih jie kupil za 100.000 mark. Kubelik je izjavil, da bi jäh ne prodal tudi za dvojno ceno. Gosli so stare 200 let in že sto let ni nihče na njih igral. Skozi 40 let so počivale v zbirki miister George Haddock. Te gosli se smatrajo za najboljše na svetu. Stroj za reševanje eroplanov.i Iz New-Yorka poročajo: Znani elektrik markiz Antonio, ki je pred letom dni vzbudil pozornost aviaitikov, je napravil stroj za reševanje eroplanov. Stroj je tako urejen, da se more aviatik — ako se mu pripeti v zraku kaka nesreča — s tem strojem spustiti ravno na zemljo iz višine 5000 m. Ukradeni nakit v gledališču. Iz Londona poročajo: Med sijajno predstavo v gledališču Convent Garden je bil neki dami ukraden nakit, vredeno 300 tisoč mark. Dama je zapazila, da jej manjka nakit, ko je odhajala iz gledališča. Prijavila je stvar in ravnatelj gledališča je dal preiskati vse sumljive osebe ali brez vspeha. Sodijo, da. nakit ni bil ukraden, ampak izgubljen. Onemu, ki ga najde, je ponujena nagrada 10.000 mark,, Katero je pravo ime Hercegovine. Današnja Hercegovina je dobila svoje ime od Stjepana Hercega. Prej se je imenovala Humska, zemlja — Zahum-lje-Hum. Pri Mostaru nasproti zapadu leži hrib Hum. Za časa Mihajla ViševiČa v X. stoletju je bil na tem hribu grad Huma, po njem so se nazivali Više viči humski gospodarji, Humska zemlja, Zahumlje, Hum. To je šlo skozi ves Srednji vek. Vise listine in izkazi omenjajo Hum (im Zahumlje. Ime Hercegovina je nemškega izvira, dočim je Hum slovanskega korena. — („Hrvatska Zjajednica“ zato predlaga, ' naj bosanski deželni zbor sklene, da se Hercegovina izpremeni v starodavno ime Zahumlje ali Hum, in nato pristanejo goto(vo Srbi, Hrvati in muslimani. Italijanski kralj spiezal po lestvi v cerkev. Iz Rima poročajo: Kralj Viktor Emanuel je prišel pred kratkim civilno oblečen v spremstvu treh oseb v Pa-lombaro, da bi obiskal cerkev San Giovanni in Ar-genteila, ki slavi zaradi svojih umetnin. Ko je prišel kralj pred cerkev, jo je našel zaprto. Naprosil je nekega viničarja, ki je prišel mimo, naj mu pöinese lest-vo, da bi splezal skozi okno v cerkev. Viničar je u-stregel želji in kralj je res spiezal v cerkev skozi odprto okno. Ko si je ogledal notranjost cerkve in jo fotografiral, je odšel iz cerkve po istem potu, ko j je prišel vanjo. Viničar, ki je čakal pri lestvi, je končno kraija spoznal ter vprašal kralja: „Ali je gospod mogoče Njegovo Veličanstvo kralj?“ Kralj mu je smehljaje pritrdil ter mu stisnil zlat v roko, Rato se je vrnil s svojimi spremljevalci v avtomobilu v Rim. Petkratni milijonar — davčni defravdant. Pred poltretjim letom je umrl v Dortmundu na Nemškem pivovarnar in livar Avgust Klönne, ki se v življenju ni prav nič razlikovali od ljudi svojega razreda. Radosti življenja je prav zelo cenil, a pri| vsem tem pa vendar ni pozabil na kopičenje svojega kapitala. Za. svojo osebno porabo je potrosil na leto 130 do 140 tisoč mark. Ampak v enem je bil skop Čez mero: v plačevanju davkovi Davčna oblast je. izsledila, da je petkraitni milijonar za|molčal vsako leto 130.000 mark dohodkov: vsled tega je terjala od dedičev povračilo 19.500 mark. Dediči so brez ugovora plačali zahtevani znesek in s tem priznali, da je milijonar ukanil državo za| težke tisočake. Könnejevi delavci kajpaua niso mogli prikriti očesu davčne oblasti niti vinarja. Delavski dohodek se obdači na podlagi mezdnih se-znamkov in obdačenju ne uide niti en vinar. Privilegij za 'davčne goljufije imajo le ljudje, ki! imajo na milijone premoženja in stotisoče dohodkov. In ta privilegij izkoriščajo izdatno. f§ \ Prevzamem vsa dela S dekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah. Gospodska ulica 5. izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koioseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. je pripravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila! Ljndska kakovost Kabinetna kakovost liter K. 2*40. liter K. 4-80. Naslov za naročila: „FLORIAN*1, Ljubljana. Zahtevajte v gostilnah katoliško* narodne liste Straža in Slov. Gosp. Slovenski volilci! Volite pri nakupu svojih potrebščin narodno Špecerijsko trgovino wmr I Alojzij ilumenjakt ki se nahaja v lastni hiši v Mariboru, Tegetthoffova cesta 57. Velika zaloga vsega blaga, ki se prodaja v prid družbe sv. Cirila in Metoda m v korist obmejnim Slovencem kakor: vžigalice, milo, Kolinsko cikorijo itd SlOVenCi : ,,SV0ji k SVOjim“ ! Postrežba tožna in solidna! Tovarna za peči H. KOLOSEUS Wels, Gornje Avstrijsko. K X X X X X X X X X X X X sezono. X X X X X Kovčeki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato zalogo usnjatih galanterijskih p Stvari kakor oprav za konje, jahalne ^ potrebščine itd. priporoča ^ Rudolf Novak, Maribor *j jermenar in sedlar — Grajski trg. ^ Samo lastno izdelovanje. : j* Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča. Kjer sta v redn tek, prebada. Sta telo m dnša zdrava! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN“ želodčni liker Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „pravega : Francka.& kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svo« je nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kako-vošti našel je pravi Franck toli priljubljen na Kfenjskem belokrajnska železnična postaja Straža-Toplice. Akratothenne 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tnjske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija. Trgovina špecerijskega blaga fllllan Hočevar Celje Zaloga pražene kave „An Mikado“. S Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne “ in solidne postrežbe: ■ raškega in kitajskega čaja, pristnega jamajka rama, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. I Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, 55 orehe, bosanske češplje, strdi itd. ■ Živinorejcem nndim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob Jj časa setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi A v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja ■■ in vrtove. Ul Tudi priporoča raznovrstne voščene drage in »*, sveče, kadilo in olje. 771 Kfe se kupi dobro, poceni in fino obuvalo? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3. Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis. Z spoštovanjem Štefan Stražek, Celje. Na prodal ste dve novi hiše vsaka za 14.000 K. Maribor, Gosposka nlica št. 6._ Učenec z dobrim spročevalom se sprejme v trgovini A. Pinter-ja v Slov. Bistrici. Učenec mora tukaj tndi trgovsko šolo obiskovati kar je posebno za vpošfcevati. Organist eecillijanec-tenorist ki sprejme ob enem tudi cerkovniško službo, mladooženjen, žena šivilja, trezen in zvest v svoji službi, želi službo nastopiti na kakšni srednji ali večji fari. Naslov pove uprav-ništvo tega lista. Vag© sa vagone, voze (mostne), centimalne.škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake dinge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po ninkih cenah Jos. Kaläb, tovarna za vage, Brno, Menice Moravsto. 80 slovanska obrt se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. — Tukaj najdejo lepe, snažne in po zimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo po ceni. Veliko dvorišče za vozove in tri hleve za konje. — Za zabavo služi kegljišče, po zimi zakurjeno. — Po leti sediš na senčnatem vrtu. V tem hotelu najdete vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno v sredah zvečer. 188 Velike dvorane za shode In veselice. Na kolodvora pričakuje gostov domači omnibus. Lastniki Ivan MillOVliCJ. Slovenci pozor! Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago. Zahtevajte poseben cenik za birmo. Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Urar, očalar in zlatar Pa"j° Bureš Maribor Tegethofova cesta št. 39. Pijte samo Toistopšfco slatino. Napoti so v Tolstem vrhu, Suštanj, Mfaa. Hotel Trabesinger v Celovcu s elikovška cesta št. 5