Kongres Kiistusa Rralja, ki se nam bliža z veliko naglico, bo ena največjih prireditev v zadnjih. letih. Za velika dela je treba veliko denarja, Tudi kongres potrebuje denarja. Odkod naj ga vzamemo za ,vso velikansko propagando po širnem svetu, odkod za ves sijaj, M naj tudi na zunaj pokaže, da je Ljubljana svojemu najvišjemu Kralju zvesta in vdana? Od nas saImih! Zato vedno te prošnje: darujte za kongres! Mnogo deaarja smo že zbrali v ta namen, mnoge odlične osebe so prispevale tudi tisočak za kongres, vsa čast jim, toda kako mnogoštevilni pa so tisti, ki še niso ničesar prispevali? Koliko je takih, ki bi lahko daJi, pa ne dajo! Če nasprotniki mečejo težke denarje v svojo propagando proti Bogu, proti Cerkvi, koliko bolj moramo tudi katoličani prispevati vse, kar je v naši moči, da postane Kristus zopet Kralj sveta. Vsak zaveden Slovenec, vsak zaveden katoličan bo zato prispeval, četudi le nez^aten znesek kot svojo žrtev kongresu KiTStusa Kralja. Nebeški Kralj nam bo vsako žrtev tisočero povrnil! — Svojo ndeležbo na kongresu je prijavilo že nad 100 škofov, med njimi tudi neki kitajski škof, ki je že odpotoval s Kitajske. Prip-^t-HcIt?; o-dboT v Liubljani je tudi dobil obvestilo iz Montevidea v Uruguaju (Juž~ na Amerika), da se bo ljubljanskega kongresa osebno udeležil tudi tamkajšnji nadškof dr. J. F. Aragone. Z njim vred bo prišlo na kongres tudi precejšnje število vernikov. — Pri vseh velikih prireditvah se dandanes uveljavlja kakor v davnih. stoletjih kot najvidnejša točka kaka veličastna slnipinska igra, pri kateri sodekijejo tisoči igralcev in. se zato vrši na prostem. Tudi na kongresu Kristusa Kralja bo v soboto, 29. julija, proti večeru na Stadionu taka predstava, ki obeta biti največja prireditev v monumentalnein slogu take vrste v naši državi in najbrž v srednji Evropi splob. Težko bo pri tej prireditvi govoriti o predstavi. Sodelovali bodo namreč vsi: tisti, ki bodo »gledali« prav tako kakor tisti, ki bodo »igrali«. »Igralcev« bo nekaj nad 3000, računamo pa tudi vsaj na 20.000 gledalcev. Vsi skupaj bodo izvajali »Igro o kraljestvu božjem«, katere besedilo je napisal prof. Niko Kuret. Sodelovala bo tako rekoč vsa Slovenija, Organizirajo se namreč zbori iz skoraj vseh slovenskih dekanij, ld iih zbira in vadi g. kaplan Davorin Petančič. V igri sami se prikazuje vlada Antikristova.in zmaga verne mladine. Želja po svetniku prešinja katoliško hrvatsko ljudstvo. Letos dobiva ta želja očitnejši izraz v proslavi petdesetletnice beati- fikacije bL Nikolaja Taviliča. Dne 6. junija preteče 50 let, kar je papež Leon XTTI. na prošnjo šibeniškega škofa Antona Foska dovolil tej škofiji češčenje jeruzalemškega mučenika Nikolaja Taviliča. S tem, da je bil šibenišM rojak frančiškanski pater Nikolaj Tivilič, M je dal v Jeruzalemu svoje življenje za Kristusa (leta 1391), proglašen za blaženega, je bil počaščen ves hrvatski narod. Zato bodo petdesetletnico tega važnega dogodka slovesno praznovali po vsej Hrvatski. Hrvatski škofje so izdali po posameznih škofijab okrožnice, v katerih odrejajo, da.se ta petdesetletnica slovesno obbaja po vseh cerkvah. 4., odnosno 11. junija. Katoliška društva naj ta dan priredijo akademije, zborovanja in predavanja v proslavo bl. Nikolaja Taviliča. Vsaka cerkev naj si oskrbi oe ne oltar, pa vsaj kip ali podobo bL Nikolaja. Toliko zmore vsaka brvaški župnija, da se v župnijskib. cerkvah postavi na oltarje ali na kak drug primeren kraj v cerkvi poleg Mpov in podob drugih svetnikov tudi podoba bl. Nikolaja. To bo služilo povečanju slave božje, ker vsak narod največ prispeva k božji slavi po svojili lastnih sinovih. Bivši papešM nuncij v Beogradu, sedanji kardinal Pellegrinetti, je nedavno opozoril Hrvate na to, da ne spoštujejo in častij« dovolj svojih svetih ljudi iz lastnega nanida. HrvatsM škofje priporočajo vernemu ljudstvu, naj se s svojiini molitvaini obračajo k bl. Nikolaju Taviliču, ker je on velik zaščitnik svojega Ijudstva v nebesih; moč njegove priprošnje so občutili že nm.o»> gi in mnogi. Pcsebno pa je potrebno, da ^ o priliM tega iubileja ves hrvatslri narod združi v molitvi, da bi Bcg kmalu naklonH narodu tisti srečni in svečani trenutek, ko bo bL Nikclaj Tavilič proglašen za svetnika. Zato naj se 4., 6. ali 11. junija dviga iz duše hrvatskega naroda k Bogii ta-k. molitev: »Vsemogočni večni TJog, vss hxvatski narod Te toplo in pomžno prosi, daj, da bo bl. Nikolaj Tavilič cim prej proglašen za svetnika katolišks cerlcve.« — Vacp ma hrvatskega naroda bodi nani Siovea* cem prirner in vsgled, kako naj delarao za beatifikaciio velikega sina naše^a narod^ božjega siužabnika škofa Slomiiska.