IZ DELA DELAVSKEGA SVETA SOZD j B jih’''' ' | ,v informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana Leto is junij 1987 ■ GOVOR LOJZETA URBANČA OB 35-LETNICI EMONA DOLENJKE S slovesnosti v Dolenjskih Toplicah Dragi sodelavci, spoštovani gostje! Dovolite mi, da se danes ko praznujemo naš jubilej - 35-'ctnico naše delovne organizacije - na kratko sprehodim Po njeni prehojeni poti razvoja, kije bil dinamičen, težak. Pa vendar dokaj uspešen. Trgovina v predvojnem obdobju v Novem mestu pa tudi ha širšem Dolenjskem ni bila kdo ve kako razvita. Zato je bila pjena dediščina zelo skromna. Ob nastanku podjetja, hjene predhodnice Izbire, je kolektiv prevzel funkcijo oskrbe, vendar z očitno vlogo distributerja. Trgovina ob svojem nastajanju ni dobila v brezplačen prenos osnovna sredstva kot ostale gospodarske panoge. Osnovna sredstva Jo imela zgolj v najemu, kar je v nekaterih primerih še danes. . Ekonomski položaj trgovine je bil zelo slab, saj ni ustvarjala nobene akumulacije za enostavno kaj šele za razširjeno reProdukcijo. Razdrobljena trgovina do leta 1962 ni bila sposobna slediti razvoju in iti v korak z ostalimi gospodarnimi panogami tako v občini kot v širši dolenjski regiji. Tako stanje je nujno narekovalo, da se trgovina organizira v ekonomsko močnejše organizacije, ki bodo sposobnejše ,n uspešnejše pri razreševanju nadaljnjega razvoja. Takratna Trgovinska zbornica v Novem mestu je dala Pobudo, da se iz več manjših trgovinskih podjetij organizira večje trgovsko podjetje oziroma, da se manjša pripoje k hkratnemu trgovskemu podjetju Izbira, katerega pravm haslednik je Emona Dolenjka. V letu 1962je bila izvedena integracija trgovine v občini Novo mesto in ustanovljeno je bilo trgovsko podjetje na debelo in drobno - Dolenjka, kije imela takrat v svojem sestavu 32 prodajalen s 100 zaposlenimi delavci. Kolektiv podjetja seje prav dobro zavedal težkega polo-trgovine in velikegs razkoraka med razvitostjo z ostali-*hi gospodarskimi panogami in da bo treba krepko zavihati rokave, da bi dohiteli zamujeno ter s tem spraviti trgovino ha raven, ki bi odgovarjal njenim potrebam. . Za danes težko dojemljive sprejete obveznosti — da razši-I* svojo dejavnost še na grosistično področje - seje kolek-“v za to odločil čeprav ni razpolagal in imel na voljo ustreznih skladišč niti finančnih sredstev za nakup vozil za Prevoz blaga. Takratna tehnična opremljenost trgovine je bila na tako nizki ravni, da je bilo potrebno vse blago v hotraujem transportu prenašati z rokami. Samo pridne roke trgovinskih delavcev so bile sposobne premagati težave. Ze v letu 1963 so bili posodobljeni poslovni prostori na J*lavnem trgu v Novem mestu in je v njih pričela poslovati Pzya samopostrežna trgovina na Dolenjskem. Preurejati so Pnčeli še ostale poslovne prostore na glavnem trgu, ki so . ^usposobljeni za sodobno trgovino do leta 1965. Ze leta Z[Je pil na novo zgrajen prvi market na Ljubljanski cesti aršIjinu. Od tega leta dalje smo zgradili po enega ali dva rharketa na leto. Pnt ,e}U- se je k Dolenjki pripojilo splošno podjetje širil ni*. Črnomelj. Svojo trgovsko mrežo je Dolenjka haJ°itUd' na območju občine Trebnje. Zasluge za tako li tr razvoj gredo vsem takratnim delavcem, ki sopostavi-či *?ovsko hišo na čvrste temelje brez kakšne večje pomo-odrSs^^ehe skupnosti, to pa pomeni, da je bilo precej Se /)a račun investicij. Izkoriščam to priložnost, da k valim vsem takratnim delavcem za njihov prispevek razvoju podjetja. v,a^?rac^ daljšega obdobja in rasti inflacije bi bila primerja-p0 bančnih podatkov neprimerljiva. Navajam samo nekaj bij ombnih podatkov, ki dosti zgovorno dokazujejo, daje osežen pomemben napredek trgovine: ■Y dobrih 15 letih je bilo na novo zgrajenih in posodoblje-breko 10.000 m2 prodajnih in skladiščnih prostorov. (Nadal)evanje na 12. strani) Načrt naložb za 1987 sprelet LJUBLJANA, 18. junija -Na 11. seji po vrsti so delegati delavskega sveta sozda Emona v podrobnosti obravnavali letni načrt naložb za leto 1987 in ga sprejeli. Poročevalec k tej točki dnevnega reda je bil Igor Kadunc, direktor Interne banke Emona. Informacijo o naložbah objavljamo v tej številki glasila posebej. V razpravi o rezultatih sozda Emone, je poročal Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora sozda. Posebni poudarek so dali delegati problematiki osebnih dohodkov. Sprejet je bil tudi predlog pristopa Emone v organizacijo JANA (Jugoslovanska asociacija za numerirarije izdelkov) v okvir enotnega mednarodnega sistema identifikacije proizvodov široke potrošnje EAN (Europen Ar- tical Numbering). O tem kaj je JANA, berite članek, ki ga je za E-Informator pripravila Ivanka Dimik, vodja službe za organizacijo, inštruktažo in revizijo v delovni skupnosti sozda Emona. Delegati so sprejeli tudi predlog o izhodiščnih osnovah indeksov za osebne dohodke v sozdu Emona. Tako naj bi za mesec junij veljala izhodiščna osnova 76.500 di- narjev. Julija bi se povečala na 80.325 din, avgusta na 84.341 din, septembra na 88.558 din, v oktobru na 92.986 din, v novembru j naj bi veljala 97.635 din, decembra pa bi znašala 102.517 dinarjev. V kolikor bi se tekom leta pokazala navedena dinamika kot neustrezna bomo seveda morali opraviti potrebno spremembo. Z. G. ■■■ št. 165 1 Delegacija iz pobratene kitajske province Sechuan, ki jo je vodil Jiang Minkuan, guverner province in predsednik ljudske vlade (četrti z desne) na obisku v Emoni. ■ NAŠI JUBILEJI Emona Dolenjka praznovala 35 let DOLENJSKE TOPLICE, 13. junija - Novomeška delovna organizacija Emona Dolenjka je slovesno proslavila 35-letnico obstoja in dela. Na prireditvenem prostoru zdravilišča Dolenjskih toplic se je v globoki senci zelenih smrek in bukev zbralo okrog 300 delavcev Dolenjke in gostov. Prvi slavnostni govornik je bil Lojze Urbanč, direktor delovne organizacije Emona Dolenjka, ki se je v svojem govoru sprehodil po 35-letni poti razvoja in dela. Govor objavljamo v tej številki posebej. V imenu skupščine občine Novo mesto, Izvršnega sveta ter družbenopolitičnih organizacij je spregovoril Ivo Longer, predsednik IS občine Novo mesto, v imenu sozda Emone pa je navzočim spregovoril Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora SOZD Emona. Po nagovorih sta Darko Luzar, predsednik delavskega sveta delovne organizacije Emona Dolenjka, in Lojze Urbanč, direktor delovne or- ganizacije, podelila 26 delavcem posebna priznanja za izredno prizadevnost pri delu ter za dobre odnose do dela in skupnosti, jubilantom za 10,20,30 in 35 let zvestobe trgovski hiši pa jubilejne nagrade. Dobitnike posebnih priznanj ter prejemnike jubilejnih nagrad objavljamo v tej številki posebej. Po uradnem delu slovesnosti je bil na vrsti kulturno zabavni program, ki gaje povezovala Marjana Kopač, delavka v delovni skupnosti Dolenjke, v njem pa so sodelovali: mladinke Alenka Miklavčič in Irena Zupančič z recitalom, mladinska plesna skupina iz Krajevne skupnosti Žabja vas s plesoma rock in can can ter dolenjski oktet pod vodstvom Petra Ciglerja, ki je iz svojega bogatega sporeda zapel nekaj pesmi. Najprej so zapeli pesem Triglav Jakoba Aljaža ter pesem Pobratimu a Vinka Vodopivca. Poseben aplavz so poželi, ko so dvema jubilantoma zapeli Prešernovo Zdravljico in kasneje ko so zapeli pesem Mi smo Dolenjci! Po končanem programu je sledilo tovariško srečanje. Ob veselih zvokih novomeškega narodnozabavnega ansambla Cof so se na plesišču zavrteli Novomeščani, _ Tre-banjci, Črnomaljke in Črnomaljci, Žužemberčanke ter vsi ostali iz manjših in večjih krajev, kjer ima Dolenjka svoje trgovinice in markete. Marsikdo je po dokaj dolgem času ponovno srečal prijatelja ali znanca. Trgovke in trgovci imajo zaradi značaja dela in delovnega časa bolj malo možnosti, da se srečajo in pogovore. Takšno tovariško srečanje pa prav to omogoči. Srečanje se je zavleklo tja v večerne ure. Vsega je bilo dovolj, toplega sonca in hladnejše sence, veselega plesa in prijetnega počitka ob mizah, za katere so skrbeli gostinski delavci iz Dolenjskih Toplic, da niso bile nikoli prazne. Ni manjkalo niti bogatega srečelova. Osemsto ali tisoč prodanih srečk so prodali hitreje kot pa je Matija Hudak s svojimi sodelavci razdelil prav toliko dobitkov. Glavni dobitek -moško dvokolo - je kar vabil, da bi ga kdo kupil za 500 dinaijev, kolikor je veljala srečka. z G OBISKI: Predsednik Ugande Yoweri Museveni obiskal Emono LJUBLJANA, 18. junija -Ugandski predsednik Yowe-ri Museveni, ki je na povabilo predsedstva SFRJ obiskal Jugoslavijo, je med svojim obiskom v SR Sloveniji obiskal tudi SOZD Emono. tudi praktično prizadevamo, kar dokazuje nedavni obisk naših strokovnjakov za proizvodnjo soje v vaši deželi, kjer so začeli skupaj z vašimi strokovnjaki iz Produce Marketing Board proučeva- Visokesa eosta in nieenvn možosti skupnega razvoja spremstvo je v poslovni stav- j pq^embloe'kulture^n strate^ BoruT°ŠnuVd«Uh'predsednik ške surovine 23 vaše lastne Yoweri Museveni, predsednik Ugande (tretji z desne) na obisku v Emoni. Prisostvovali so (z desne proti levi) Borut Šnuderl, predsednik poslovodnega odbora sozda Emona, Francka Herga, članica ZIS, Janez Stanovnik, član predsedstva SR Slovenije, in Dino Kodarin, predsednik poslovodnega odbora HP Kolinska, Ljubljana. poslovodnega odbora SOZD Emona s predstavniki HP Univita iz Ljubljane. V pozdravnem nagovoru je gosta in njegove o^je sodelavce Borut Šnuderl seznanil z dejavnostmi obeh delovnih organizacij ter med drugim dejal: »Zavedamo se, da leži bodočnost naših odnosov v nadaljnjem razvijanju trgovinskih odnosov in prenosu tehnologije. V tem pogledu se potrebe, in za vaš izvoz v Jugoslavijo in druge dežele. Na ta projekt bo mož no navezati mnoge druge projekte in upamo, da bo vaš obisk dal novo vpodbudo temu sode-lovapju. V času obska si je gost iz Ugande ogledal tudi našo Tovarno močnih krmil v Ljubljani kjer predelujejo uvoženo sojo v močna krmila za potrebe našega kmetijstva. ■ Z RAZPRAVE O ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU Za enotna stališča in predloge LJUBLJANA, 15. junija -Na pobudo Izvršilnega odbora Kluba samoupravljal-cev Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, je bila v veliki sejni dvorani poslovne stavbe Emona tematska razprava o uresničevanju poslovodne funkcije v pogojih socialističnega samoupravljanja, ki so se je udeležili poslovodni delavci sozda Emone, direktorji Emoninih temeljnih in delovnih organizacij ter direktorji delovnih organizacij, ki imajo sedež na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Uvodne teze so v razpravi podali Borut Šnuderl, pred- sednik poslovodnega odbora SOZD Emona, podpredsednik poslovodnega odbora Mitja Svetelj in direktor delovne organizacije Agrocmo-na inž. Zvone Kovič. V uvodu in razpravi je sodeloval kot gost dr. Bogdan Kavčič, dekan fakultete FSPN v Ljubljani. Cilj tematske razprave je oblikovanje konkretnih predlogov in stališč za spremembe in dopolnitve Zakona o združenem delu, da jih bomo lahko dokončno oblikovane posredovali na zaključni razpravi, ki bo koncem junija letos na ravni Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Mitja Svetelj je v svoji razpravi posebej izpostavil dva problema. Z materialno osnovo za izvrševanje svojih gospodarskih funkcij razpolaga dejansko neposredno samo temeljna organizacija, delovna organizacija in sestavljena organizacija pa ne. Za izvrševanje skupnih nalog in za doseganje skupnih ciljev na ravni delovne in sestavljene organizacije zagotavljajo sredstva temeljne organizacije z združevanjem. Pripravljenost na tako združe- DRUGI O NAS: Biserove težave Temeljna organizacija Gostinstvo Haloški biser posluje z motnjami že od leta 1982. Programi ukrepov, ki so jih v prejšnjih letih sprejemali za odpravo le-teh, niso dali želenih rezultatov. Lani so imeli 99 milijonov dinarjev izgube. Sestavili so sanacijski program, v katerem nakazujejo rešitve. Predstavili so ga tudi odboru za razvoj turizma pri medobčinski gospodarski zbornici za Podravje. Poslovanje naj bi. izboljšali z zmanjšanjem števila zaposlenih, organizacijskimi spremembami, specializacijo ponudbe, vlaganji v tehnološko opremo in posodobitvijo, s spremembo obratovalnih časov, agresivnejšim nastopom in drugim. Pred sestavo sanacijskega programa so analizirali poslovanje vseh 22 obratov in ugotovili, da jih negativno posluje že šestnajst. Ngjvečjo izgubo je »pridelal« hotel. Sanacijski program so pregledali tudi v strokovnih službah splošnega združenja za gostinstvo in turizem ter republiškem komiteju za turizem. Predlagajo, da v oceni vzrokov podrobneje proučijo stroške režije, ki jih temeljna organizacija plačuje delovni in sestavljeni organizaciji, kadrovsko strukturo ter nujnost prenosa določenih finančnih in komercialnih nalog na delovno organizacijo. Heda Lešnik iz strokovnih služb medobčinske gospodarske zbornice vidi sanacijo Haloškega bisera v povečanju turističnih postelj, pridobivanju gostov od drugod in ukinjanju malih obratov. Podobno razmišljajo tudi v odboru in dodajajo, da sanacije ne bo brez notranjih sprememb kljub vlaganjem denarja. Glede novega hotela pa menijo, da gaje potrebno zgraditi v toplicah, kjer se bodo ustavili tako poslovni kot zdraviliški gostje. Podravje je v prvih treh mesecih letos obiskalo 50.388 gostov, turistični promet se je povečal za sedem, število nočitev pa za tri odstotke. Največji turistični promet je dosegla ptujska občina, čeprav vsi trije njeni gostinski tozdi poslujejo negativno. Ptuj je boljši tudi po nočitvah in zasedenosti postelj, saj st' hotel ponaša s 96-odstotno zasedenostjo v prvih treh mesecih oziroma 120 odstotno v aprilu in maju. Kljub vsemu s tem ne moremo biti zadovoljni, saj gre v ptujskem primeru za t.i. »nekakovostne« goste. Odbor za turizem pri MGZ seje na sestanku v Ptuju seznanil tudi s sklepi pete seje sveta skupnosti podravskih občin, ki je 29. maja v Podlehniku razpravljal o razvoju turizma v Podravju. ^ TEDNIK, 18. junija 1987 Ob 35-letnici Emona Dolenjke sta Darko Luzar, predsednik delavskega sveta delovne organizacije in njen direktor Lojze Urbanč podelila zaslužnim delavcem in jubilantom nagrade in priznanja «g»wggjgaps iE;'**: «; : Dolenjci so veseli ljudje in tudi radi zaplešejo vanje je vse preveč odvisna od subjektivnega odnosa poslovodnih organov TOZD do pomena teh skupnih nalog in ciljev oziroma od njihove sposobnosti za dojemanje gospodarskega pomena uresničevanja teh nalog in ciljev. Posebno vlogo pri tem igrajo tudi dejavniki v družbeno političnih skupnostih, kjer ima TOZD svoj sedež. Zato je treba že z zakonom urediti minimum obveznosti za zagotovitev določenih sredstev, s katerimi bo lahko delovna oziroma sestavljena organizacija tudi materialno vplivala na uresničevanje skupnih programov razvoja materialne osnove dela in razvoja poslovanja organizacij v svoji sestavi. Drug problem izvira iz neustrezne zakonske opredelitve namena organiziranja sestavljenih organizacij združenega dela. Zato že od uveljavitve zakona o združenem delu dalje sestavljene organizacije združenega dela oziroma njihova poslovodstva bolj ali manj uspešno iščejo in uveljavljajo pravo vsebino delovanja SOZD. Vendar je smisel in namen gospodarske koncentracije, kar naj bi bila sestavljena organizacija, popolnoma jasen. Gre za skupno zagotavljanje gospodarske bodočnosti organizacij, ki se s tem namenom povezujejo v SOZD. Za boljšo zakonsko ureditev omenjenih vprašanj je tov. Svetelj ponudil tudi dva konkretna predloga. 1. v zvezi z namenom organiziranja sestavljene organizacije združenega dela in vsebino njenega delovanja, nai bi se besedilo 1. odstavka 382. člena zakona o združenem delu nadomestilo z naslednjim besedilom: »Sestavljena organizacija združenega dela se organizira z združitvijo delovnih organizacij. ki nameravajo na podlagi - združitve določenih funkcij, - združevanja sredstev, - skupnega financiranja določenih strokovnih dejavnosti in - povezovanja ' svojih možnosti, uresničevati skupne ekonomske interese kot so - hitrejši razvoj in modernizacija materialne osnove dela, tehnologije in poslovanja; - vsklajen in konkurenčen nastop na domačem in na tujih trgih; - višja finančna sposobnost; - večja kadrovska zmožnost« 2. v zvezi z neposredno materialno podlag j uresničevanja nalog in ciljev SOZD, naj bi se za 382. členom zakona o združenem delu dodal nov 382-a. člen, ki bi se glasil: »Sestavljena organizacija združenega dela ima sklad za poslovanje in razvoj. Sredstva tega sklada zagotavljajo delovne organizacije z združevanjem sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo in tem zakonom, najmanj pa 1. ob združitvi v SOZD - z združitvijo sredstev v višini _____% od zneska trajnih virov, s katerimi razpolagajo temeljne organizacije v sestavi delovne organizacije oziroma delovna organizacija brez temeljnih organizacij za naložbe v osnovna in trajna obratna sredstva; 2. med poslovanjem - z združevanjem sredstev v višini .... % od zneska sredstev, ki jih organizacije iz 1. točke tega odstavka po vsakoletnem zaključnem računu razporedijo v svoj poslovni sklad. Sredstva sklada za poslovanje in razvoj SOZD se vo- S tematske razprave za boljši zakon o združenem delu dijo na ime delovnih organizacij, ki so jih združile. S sredstvi sklada za poslovanje in razvoj SOZD razpolaga delavski svet SOZD za namene v skladu s samoupravnim sporazumbm o združitvi v SOZD. Teh sredstev ni mogoče dati v uporabo oziroma vložiti brez obveznosti vračila ali brez obveznosti revalorizacije po zakonu. S prihodki od uporabe oziroma naložbe sredstev sklada za poslovanje in razvoj SOZD razpolaga SOZD za financiranje vseh ali določenih stroškov skupnih dejavnosti, ki jih izvršuje SOZD za delovne organizacije v njeni sestavi.« Tako kot za SOZD bi mo- ral že zakon zagotavljati ustrezno neposredno materialno podlago tudi za delovanje delovne organizacije, ki ima v svoji sestavi temeljne organizacije. Zato naj bi bila že z zakonom določena obveznost oblikovanja sklada za poslovanje in razvoj take delovne organizacije, smiselno enako kot je predlagano za sklad SOZD. V tekem primeru bi lahko minimalno obveznost delovnih organizacij za oblikovanje sredstev sklada za poslovanje in razvoj SOZD v 382-a. členu opredelili predvsem z določenim odstotkom od stanja sredstev skladov za razvoj in poslovanje delov nih organizacij v sestavi SOZD. Letni plan investicij sprejet Običajno je že, da kot zadnji planski akt v SOZD EMONA sprejemamo Letni načrt investicij. Tudi letos je tako s tem, da se je njegova priprava dodatno zakasnila zaradi številnih zakonskih sprememb. Tudi sedaj lahko ugotovimo, da nam sicer že sprejete zakone posamezne službe tolmačijo po svoje, kar pa pomeni tudi večji ali manjši Žakelj iz katerega črpamo denar za nove naložbe. Del zakasnitve pri sprejemanju pa gre seveda tudi na normalen rok za razpravo v OZD ter za usklajevanje, kar je običajno. Lahko ugotovimo. da smo le to (vsaj v fazi sprejemanja) uspešno izvedli, sgj pripomb delegatov na DS SOZD ni bilo. Ko bi le bilo tako tudi v fazi izvajanja! Potrebno pa je povedati, da kljub zamudi pri sprejemanju ni bila povzročena kakšna škoda. Večje investicije v prvih mesecih smo uvrstili v rebalansiran letni načrt investicij za leto 1986. Sicer pa so OZD veliko investirale v normalno obnovo, tako da nam je za združevanje ostalo bolj malo. Naj tu opozorim, da smo pri usklajevanju gledali predvsem na sredstva, ki jih naj bi (pa jih v večini primerov rajši ne bi) združili. Pri tem smo spregledali, da gre le za tehnični izračun, saj smo se za principe združevanja dogovorili že dosti preje, ko smo sprejemali samoupravne sporazume in planske akte. Manj aktivni smo bili na področju usmerjanja teh sredstev v investicije. Idej o investiranju je sicer dovolj, vendar niso dovolj razdelane, napravljeni vsi izračuni... In kam bomo usmerili naša investicijska sredstva? V letu 1987 bomo razpolagali predvsem z amortizacijo, ki jo bomo verjetno obračunali v višini 10,732.730 tisoč din. Zopet zakaj veijetno? Zato ker bo njena višina odvisna od stopnje faktorja revalorizacije (R), ki je odvisen od povečanja cen. Večino amortizacije bomo usmerili v normalno obnovo osnovnih sredstev (5,033.171 tisoč din), del bomo uporabili za odplačilo kreditov, del pa bomo združili na nivoju SOZD. Ker bomo združilitu" di del ustvarjene akumulac*" je pri investicijsko sposobnih OZD, računamo na skupaj 2,752.952 tisoč din združenih sredstev. In kam jih bomo usmerili- Če gremo po dejavnostih-povečali bomo kapaciteto v proizvodnji dietetike in drugih proizvodov iz program3 Agroemone. Začeli bomo tudi priprave za izgradnjo p' stilne naprave. Pri Mesni ih' dustriji bomo nadaljevali 1 modernizacijo proizvodu)®-V EKK Ptuj združujejo sredstva znotraj DO in jih usmer' jgjo v območja, ki bodo zag0" tovila večjo pridelavo hran®-TOZD Prehrana pa bi nep®' sredno vlagala v TOZD y' nogradništvo Haloze za nanovo vinogradov. Znotraj DO Emona Cofi1' merce bo TOZD Obala nad3' ljeval z opremljanjem prod3' jalen za prosto carinske pm dajalne v hotelih. TOZD Gib bus pa bo v primeru uspeš® končanih pogovorov za o® prodajo prostorov na Kers® k o vi zgradil prizidek k Pfj slovni stavbi v katerem h našli prostor tudi ambulanrj in prostor za potrebe EEC1 še koga. . Na področju trgovine Jr drobno ni predvidenih jih investicij, pač pa manjših rekonstrukcij ’ preureditev. Večjo trgovin, bomo zgradili v Ankara® ' rekonstruirali del B e ta** Maksi marketa... Na področju hotelirstV pripravljamo projekte za J* gradnjo Hotela v Portoro^ in zanj namensko zbira11;, denar, ter projekte za rek® -strukcijo hotelov v Ilirski P strici, na Ptuju in v Brežic3 j Lahko rečemo, da čas -naklonjen investicijam., • v nas omejuje vrsta predp>5 in tudi nezmožnost bank, £ bi nam pomagale v večji nu ri s krediti. Ne moremo tu mimo dejstva, da investicV še vedno' ne pripravlja1® dovolj strokovno, tako ^ moramo na pričetku inv®3 cij reševati stvari, ki bi m®: le biti že davno rešene v 1*A izdelave predlogov in os® za odločanje. -Itt Igor KADVh GOVORI IVANKA DIMNIK, šef službe za organizaciju, instruktažu i reviziju u radnoj zajednici SOUR sto je JANA -EAN? Univerzalni sistem označa-vanja proizvoda EAN (Euro-Pean Artical Numbering) u svetu je pnhvaeen kao jedin-stveni sistem identifikacije proizvoda široke potrošnje. Jugoslavija se je uključila u EAN sistem označevanja robe široke potrošnje več 1982. godine i time stekla Pravo da svoju originalnu robe označava sa štapičastim simbolima EAN. U udruže-nju EAN zastupa je njena organizacija JANA (Jugoslovanska asocijacija za nume-nsanje artikala). Prema zadnjim podacima 11 sistem JANA se je učlanilo vrže od sto jugoslovenskih organizacija udruženog rada, medu kojima i neke iz Slovenije - Droga Portorož, Žito Ujubljana, Radenska, Saturnus Ljubljana, ljubljanski Medex, ABC Pomurka, Mercator Ljubljana itd. Organizacija udruženog mda koja želi preči na oznaka vanj e robe po jedinstve-nom medunarodnom EAN sistem mora se učlaniti u organizaciju JANA, što se ost varuj e potpisivanjem sa-moupravnog sporazuma. Mora se pridržavati i izvrša-yati odredbe sporazuma, kolo se uglavnom odnose na sa-radnju sa udruženjem EAN u vezi uvodenja, primene i razvijanja jedinstvenog sistema u svetu, kao i na potovanje jedinstvenih krite-njutna i principa simboliza-crje i identifikacije robe širo-ke Potrošnje. U početku se je ovzy sistem razvijao kao evropski Slstem, no priključenjem Ja-Pana, Australije i drugih nee-Vropskih država postao je svetski sistem. Sa EAN-om uvodi se je-mnstven sistem identifikaci-loproizvoda koristeči simbo-6 ~ štapičasti kod, koji se m°že čitati i interpretirati automatski. Ovaj je simbol u pečini slučajeva odštampan eb na embalaži, u samoj Proizvodnji. traize/ % 5 B O) V y . 7 *< EAN sistem šifriranja predstavlja 13-znamenkasti odnosno 8-znamenkasti broj, koji je na proizvodu predstavljen u vidu štapičastog koda - simbola. Svaki pojedini EAN broj, odnosno simbol označava aratikal po državi izvora, odnosno izrade, po proizvodaču i vrsti artikla. Jugoslavija je stekla pravo da svoju originalnu robu označava sa EAN simbolima, dodeljen joj je broj 860. Prili-kom učlanjenja organizacija JANA odredi svakom poje-dinom OUR-u četverozna-menkasti broj. I tako je ovaj uključen u EAN broj za označevanje proizvoda. Unutar tog broj a OUR može sam označevati svoje proizvode, za to raspolaže sa pet zna-menki. Ovaj jedinstveni informa-cioni sistem omogučava prečenje pojedinih artikala od proizvodača do konačne potrošnje. U inostranstvu je sve veči zahtev kupaca za označevanje artikala sa kodom EAN, što proizvodača potiče na uvodenje ovog sistema. Mnogo veče prednosti od uvodenja EAN sistema ima trgovina. Trgovina na malo bi primenom EAN koda mo-dernizovala svoje poslovanje, povečala efikasnost i racionalnost poslovanja. Praktična primena EAN simbola na artiklima široke potrošnje omogučuje trgovinskim organizacijama brže i racional-nije pračenje poslovnog procesa, bilo u smislu vrednosti, ili količina. Dosadašnja kompjuterska obrada podataka poslovanja trgovine na malo obuhvata samo nabavku robe, po količini i vrednosti, dok je prodaja robe obradena samo u vrednostima. Tako postoji mogučnost utvrdivanja stvarne zalihe samo fizičkim popisom robe. Uvodenje EAN šifriranje i koriščenje kompjuterske opreme za čitanje štapičastih EAN simbola, tako zvana POS oprema (points of šale), ili kompjuterska oprema u trgovini pruža mogučnost pračenja količinskih podataka o nabavci i prodaji po po-jedinim artiklima i prodajnim mestima. Ova kompjuterska oprema za čitanje i obradu podataka za trgovine je prilično skupa - no nije li skuplje to, da ne raspolaže-mo sa nekim značajnim informacijama, da nemarno • IZ RADA RS SOUR EMONA Usvojen program Ulagama za 87. god. jpi^bljana, 18. juna - Na su jaestoJ redovitoj sednici SOlnlegati radnibkog saveta Sh uR-a Emona detaljno ra-pravijaii o godišnjem pro-za V3U ulaganja predvidenih Cr godinu i nakon is-graJ?e rasprave usvojili pro-ovp' Detaljno obrazloženje tačke izneo je Igor Kake, p ’ direktor Interne ban-rn0t‘rn°na- Informacijo o to-hrni °ujavljujemo u ovom qJU glasila posebno. SotjP^uitatima poslovanja Ivan *a Emone govorio je Sedn v U*1^’ zamenik pred-ra Srn3 Posi°v°dnog odbo-sMi, UR-a- Delegati su po-blp^11 Posebnu pažnju pro-j. atici ličnih dohodaka. Ukj^^jen je bio i predlog Zaciii^a Emone u organi-as0pH JANA (Jugoslovenska t>r0i Jacija za nemerisanje si$W°da>. u medunarodni m identifikacije proiz- voda široke potrošnje EAN (European Artical Numbering). O torne što je JANA pročitajte članak kojeg je za E-Informator napisala Ivanka Dimnik, šef službe za organizaciju, instruktažu i reviziju u radnoj zajednici SO-UR-a Emona. Delegati su usvojili i predlog ishodišnih osnova indeksa za lične dohotke u SOUR Emona. U junu bi ishodišna osnova iznosila 76.500 dina-ra, u julu bi se povečala na 80.325 dinara, u augustu 84.341 dinara, septembra 88.558 dinara, oktobru 92.986 dinara, novembru 97.635, dok bi u decembru iznosila 102.517 dinara. U koliko se tokom godine pokaže da ova dinamika nije prikladna, tada če se morati ovo odgovarajuče prilagoditi. dnevni uvid u zalihe po artiklima u našim trgovinama i sl. Da bi primena EAN sistema u trgovini na malo, uz upotrebu kompjuterske opreme, bila efikasna i racionalna, bilo bi potrebno da više od 70 odsto artikala nosi več u proizvodnji odštampa-ne EAN simbole. Stoga je preporučliivo da s vi proizvodni OUR u okviru SOUR-a Emona, koje proizvode robu široke potrošnje, što pre pristupe uvodenju EAN sistema šifriranja i označevanja robe. Trgovinske organizacije bi morale več prilikom sklapanja ugovora podstači proizvodne organizacije udruženog rada, da što pre otpočnu sa označava-njem robe po ovom sistemu. informator Srpskohrvatski prilog ■ IZ RASPRAVE O ZAKONU O UDRUŽENOM RADU Za jedinstvena stanovišta ■ POSETA ZBRATIMLJENE KINESKE PROVINCIJE Saradnja Sečuana i Slovenije LJUBLJANA, 15. juna -Na inicijativu Izvršnog odbora Kluba samoupravljača skupštine opštine Ljubljana Moste-Polje, u velikoj dvorani za sednice u poslovnoj zgradi Emone tekla je tematska rasprava o ostvarivanju poslovodne funkcije u uslo-vima socijalističkog samoupravljanja. Učestvovali su poslovodni radnici SOUR-a Emone, direktori Emoniriih radnih i osnovnih organizacija, te direktori radnih organizacija čije je sedište na področju opštine Ljubljana Moste-Polje. Uvodne teze u raspravi iz-neli su Borut Šnuderl, predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona,- potpredsed-nik poslovodnog odbora Mitja Svetelj i direktor rad-ne organizacije Agroemona inž. Zvone Kovič. U uvodnem delu i raspravi je kao gost učestvovao dr. Bogdan Kavčič, dekan fakulteta FSNP u Ljubljani. Tematska rasprava imala je za cilj oblikovanje konkretnih predloga i stanovišta u vezi izmena i dopuna Zakona o udruženom radu, da bi ih zatim definitivno oblikovane izneli na završnoj raspravi, koje če biti krajem ju-na meseca ove godine na ni-vou Skupštine opštine Ljubljana Moste Polje. E. I. Ljubljana, 20. juna - Delegacije kineske provincije Sečuan koja seje ovih dana na-lazila u prijatelj skoj i zvanič-noj poseti Sloveniji posetila je i SOUR Emonu. Delegaciju Sečuana vodio je guverner provincije Sečuan i predsednik narodne vlade Jian Minkuan. U delegaciji su bili - Xu Shingun, direktor biroa za spoljne po-slove, zamenik direktora biroa za privredne i planske komisije provincije Xin Wen, zamenik direktora biroa za spoljnu privredu i tr-govinu Guo Xinrong, zamenik šefa biroa za znanost i tehnologiju narodne od-brambene industrije Zheng Hengkank i šef sekcije za prijateljske kulturne odnose sa inostranstvom Shen Za-iwang. Goste iz daleke Kine pri-mio je u poslovnoj zgradi Emone Borut Šnuderl, predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona sa svojim saradnicima i stručnjaci-ma Emoninog Inženjeringa, radne organizacije koja je u ovoj provinciji prisutna več dulje vremena sa svojim ra-dovima. Bilo je reči o narod- nim radovima Emona Inženjeringa, o više farmi, živi-narskih i svinjogojskih. U gradi Čengdu bo sagradili tri živinarske farme, vrednost kojih bi iznosila 3,5 miliona dolara, zatim bi sledila nova živinarska farma u Sečuanu u vrednosti 3,140 miliona dolara, farma bekona za 30.000 glava u Donghaiu, te živinarska farma za milion dolara, te živinarska farma u Gui-zhanu, u Hunanu i Pekingu farme za tov svinja. Kineski gosti su izrazili spremnost da posreduju u prenosu Emonine proizvodnje i tehnologije u Jugoistoč-nu Aziju, naročilo u Hong Kong i bescarinski Shen-hen. Izrazili su takode mišljenje da bi Emona preuzela zastupstvo za specijalizova-nu sečuansku prehrambeno-lekovitu proizvodnjo za Za-padnu Evropu, a u ljubljanskem Maximarketu bi bilo specijalizovano kinesko ode-lenje. Gosti su ponudili i ve-ču trgovinsku razmenu, tako da bi u robnim kučama u Cengduu imali poseban kulak sa našom robom. Prva razmena robe bila bi vredna pola miliona dolara. Z. G. POSETE ■ PISMO IZ BEOGRADA Kratak izlet za dugo sedanje Predsednik Ugande Na predlog sindikalnog ru-kovodstva TMK u Ljubljani organizovan je 23. i 24. mgja vikend-izlet Ljubljana-Za-dar- Kornati - Plitvička jezera. Izlet je uglavnom imao rekreativni karakter, ali nismo zanemarili ni njegove radne komponente. U Zadru smo poselili fa-briku za preradu sojinog zrna. Direktor Sojare i direktor Tovarne močnih krmil upoz-nali su nas sa celim procesom prerade sojinog zrna, od istovara sa broda, pa do kraj-njeg proizvoda, ulja i sojine sačme. Posebno je bilo interesantno za sve nas dobija-nje sojine sačme, jer posle kukuruza ona i po količini i po važnosti zauzima drugo mesto kao sirovina za dobija- nje krmnih smeša u proizvodnji naše fabrike. Posle posete fabrici priredena nam je zakuska u radničkoj menzi - lep ljudski i poslovni gest rukovodečih ljudi Sojare. Veče smo proveli uz vino, muziku i ples. Bilo je neza-boravno. Na povratku nas je put vodio obalom, pored Obrovca, prema Plitivkčim jezerima, gde smo se zaustavili u kra-čoj poseti jezerima. Nažalost nam vreme nije dopuštalo da bi detaljnije razgledali nedo-taknutu lepotu šestnaest jezera. S pesmom smo stigli u Ljubljanu, bogatiji za nova poznanstva i sa lepim sedanjima na protekle doživljaje. . Miloje Vidojevič Yoweri Museveni posetio Emonu LJUBLJANA, 18. juna -Predsednik Ugande Yoweri Museveni, koji je na poziv Predsedništva SFRJ došao u prijateljsku posetu Jugoslaviji, za vreme svog boravka u Sloveniji, posetio je i SOUR Emonu. Visokog gosta i njegovu pratnju primio je u poslovnoj zgradi Emone Borut Šnuderl, predsednik poslovodnog odbora SOUR Emona, zajedno sa predstavnici-ma HP Univita iz Ljubljane. U pozdravnem govoru je gosta i njegove saradnike predsednik upoznao sa de-latnostima dviju radnih organizacija. »Svesni smo daje budučnost naših odnosa u daljem razvijanju trgovinskih odnosa i prenosu tehnologije. U tom smislu su očita i naša nastojanja, to dokazuje i nedavna poseta naših stručnjaka za proizvodnju soje, koji su zajedno sa vašim stručnjacima iz Produce Marketing Board otpočeli proučavati mogučnosti za-jedničkog razvoja proizvodnje ove životno važne kulture i strateške sirovine, za vaše potrebe, za vaš izvoz u Jugoslavijo i druge države. Postoji mogučnost povezivanja drugih projekata sa ovim projektom, te se nadamo da če vaša poseta dati novi polet ovoj saradnji.« - rekao je izmedu ostalog u svom govoru Borut Šnuderl. Za vreme boravka u Ljubljani gost iz Ugande posetio je i našu Tovarn u močnih krmil, u kojoj se uvezena soja preraduje u stočnu hranu za potrebe naše poljoprivrede. Z. G. Radnici Tovarne močnih krmil iz Ljubljane posjetili su tvornicu za preradu soje u Zadru • 35 let Emona Dolenjke e 35 let Emona Dolenjke • S SLOVESNOSTI V DOLENJSKIH TOPLICAH Pozdravne besede Iva Longerja V pozdravnem nagovoru je Ivo Longer, predsednik IS Skupščine občine Novo mesto na slovesnosti praznovanja 35-letnice Emona Dolenjke med drugim dejal: Velike potrebe in zahteve po trgovini na eni strani in majhne materialne možnosti na drugi, to je na vaši strani, so zahtevale veliko truda, volje in organizacijskih sposobnosti, pa tudi samoodre-kanja kolektiva, da je iz več manjših trgovskih podjetij, preko vseh integracij nastala sodobna delovna organizacija kakršna je danes. Nimam namena, da bi govoril in ponavljal vašo zgodovino razvoja, sami ste jo oblikovali in doživljali. Želel bi le opozoriti na to, da je bila v razvoju naše družbe trgovska dejavnost največkrat v podrejenem položaju* napram hitro razvijajočemu se gospodarstvu kar je vsekakor pustilo sledove v reproduktivni sposobnosti. Trgovina ima v občini Novo mesto premajhen delež v družbenem proizvodu in je tako pod povprečjem v republiki Sloveniji. Izhajajoč iz te ugotovitve, smo v planskih dokumentih zapisali, da mora trgovina postati eden izmed nosilcev razvoja občine. Svojo ekonomsko moč naj bi ' krepila z usposobljenimi kadri, boljšo organizacijo dela, povečano poslovnostjo, teh- nično opremljenostjo in z dohodkovnim povezovanjem s proizvajalci surovin in repromateriala, predelovalno industrijo ter drobnim gospodarstvom. S tem bi prerasla zgolj distribucijsko funkcijo. Trgovinska dejavnost se mora v koraku z razvojem industrije, z naraščanjem prebivalstva, z dvigom njegovega standarda, prilagajati novemu načinu dela in poslovanja. Slediti mora vsem spremembam v potrošnji in nakupovalnim navadam. Vse to pa narekuje trgovini nenehno posodabljanje. Žal, samo čakanje na rešitev od zgoraj ali od drugod, ne daje nobenega upanja. Brez lastnih iniciativ in naporov, brez lastnih, dobro zastavljenih razvojnih programov ne moremo računati na izboljšanje položaja. Dolenjkinih 60 trgovskih prodajaln, od tega dve blagovnici in 17 samopostrežnih trgovin, uvajanje novih prodajnih programov, nenehne pobude v smeri izboljšanja ponudbe in skrb za izobraževanje, daje upanje in vero, da je vaš kolektiv na pravi poti in pripravljen tudi v bodoče prispevati svoj delež razvoju naše družbe. Ob koncu svojega govora je Ivo Longer v imenu Skupščine občine Novo mesto ter družbenopolitičnih ■ NA OBISKU V DOLENJKINEM MARKETU V ŠENTJERNEJU Rekorden promet ŠENTJERNEJ, 13. junija Milka Frančič, namestnica poslovodje v šentjernejskem marketu, letos praznuje desetletnico dela v trgovini, v eni najbolj znanih samopostrežnih trgovin Emone-Do-lenjke. »Pravzaprav imamo vse, kar ljudje kupujejo. Meso ORION TV • VIDEO • COMPUTER dobivamo iz Škocjana, iz Za~ loga bolj malo,« pravi. In zakaj? »Iz Zaloga (MIZ) prihaja bolj slabo meso, ker boljšega pošiljajo na morje, nam pa vse, kar ostane... Š Centro-merkurjem lepo sodelujemo in smo z njim zelo zadovoljni, prav tako pa tudi s Prehrano. Imamo pa en sam nu-merator, in še tega ne dolgo; prej pa smo bili dve leti brez. Market v Šentjerneju je odprt vsako drugo soboto do 13. ure in ima 14 zaposlenih. Promet je zelo dober, saj presega načrtovanega - skoraj 4 S milijarde din, čeprav ima v istem kraju močno konkurenco - Mercatorja, ki je večji in tudi več zaposlenih. N. I. organizacij občine čestital grajencem ob jubileju 35-let-vsem delavcem Dolenjke, še niči Emona Dolenjke in 40-posebej pa jubilantom in na- letnici sozda Emona. ■ GOVORE NAŠI JUBILANTI Štefka Žunič »Če bi se še enkrat rodila, bi ponovno hotela biti trgovka,« je povedala Štefka Žunič, ki ima prav toliko let dela kolikor je stara delovna organizacija Emona Dolenjka. Štefka še vedno dela v samopostrežnici na Cesti herojev v Novem mestu. Ne more se odreči dela v trgovini, ki ga vestno opravlja že polnih 35 let. Vzljubila ga je in v njem pognala korenine. Danes je na slovenosti prejela priznanje za njenih 35 let dela in spominsko darilo -umetniško sliko v olju, ki jo bo doma spominjalo na ta dogodek. „ Pri trgovskemu podjetju Železničar seje leta 1952 izučila trgovske stroke, zatem je delala pri takratni Prehrani, predhodnici Dolenjke, leta 1968 pa je prišla delati v market na Cesti herojev kjer dela še danes. Spominja se časov, ko je bilo malce težko. Bilo je to takrat, ko sta bila otroka še majhna in je s težavo usklajevala delo doma in v trgovini. Dan je bil kar prekratek. Sedaj je lažje. Sinova sta se že poročila in si ustvarila svoj dom, Štefka pa je z lažjim srcem hodila v trgovino v kateri je preživela dobršen del svojega življenja. Jože Novak DOLENJSKE TOPLICE, 13. junija - »Še dve, tri leta bom delal, potem bom šel počasi v penzion,« pravi 57-letni Jože Novak, eden izmed dveh petintridesetletnikov Emone-Dolenjke, ki je na slavnosti dobil tudi priznanje. Dolga leta je bil računovodja. »Ko sem prišel od vojakov, bilo je 52. leta, sem začel v Gorjancih v Šentjerneju. Gorjanci kot trgovina so nastali iz bivšega okrajnega magazina. Tedaj je bilo še več manjših trgovskih podjetij, kot je bila Izbira, naše matično podjetje itd. Trgovina je bila majhna in skromna, še zdaleč nisem bil samo računovodja, temveč sem moral poprijeti tudi za druge stvari. Gorjanci so se počasi povečali in odprli prvo, drugo, tretjo in četrto poslovalnico v okviru KZ. No, potem so prišle nove združitve. Kdaj je bilo najbolj hudo? Zmeraj je bilo poskrbljeno, da smo imeli preveč nepotrebnega dela. Zelo veliko inventur je bilo zmeraj - na vsake tri mesece. Komaj smo dali skozi en popis, žeje prišel na vrsto drugi. Jože se zdaj kot referent ukvarja s potrošniškimi krediti. Pologi so prenizki, meni, pa še marsikaj je na glavo postavljeno. Do združitve se je životarilo, potem pa je trgovina na Dolenjskem zaživela. Jože je doma iz Orehovice pri Šentjerneju. Nekaj časa za trgovino na Dolenjskem ni bilo pravega posluha, saj se je razvijala bolj z obnovo starih trgovin kot z gradnjo novih - kar še zmeraj drži. N. I. Lojze Urbanč -na glavi Direktor DO Emona Dolenjke Lojze Urbanč je direktor te uspešne delovne organizacije polnih 29 let in bo, kakor vse kaže, to funkcijo opravljal vse do upokojitve. »Začel sem kot poslovodja v Škocjanu, doma sem pa iz Jelš na Krškem polju, direktor sem pa od maja 1958. leta,« pravi popularni in priljubljeni mož, enega najmlajših kolektivov v sozdu Emona. Direktor Dolenjke pa je postal 1962. leta po združitvi Šentjernej skih Gorjancev in novomeške Dolenjke. Nova velika blagovnica v Novem mestu je obveznost naše Dolenjke, ne samo naše DO, temveč sistema Emone. Denar smo združevali pod neenakimi pogoji, zato je zdaj čas, da tudi drugi kaj prispevajo za nas. Zakaj smo se pa združili? V prvem srednje-ročju smo izpadli, zdaj smo nepreklicno na vrsti. V Emoni smo že deset let. Ko bo blagovnica dograjena, se bom pred njo postavil na glavo...!« pravi odločno zmeraj šegavi Lojze Urbanč. In menda ne bo edini, ki si bo privoščil to vragolijo. N. I. Posebna priznanja za dobro delo Ob jubileju, 35-letnici obstoja in dela, so posebna priznanja prejeli za izredno prizadevnost in prispevke k rasti in razvoju delovne organizacije, za dolgoletno pripadnost ter za dobre odnose do dela in skupnosti, naslednji delavci: Vida Bratkovič Franci Bregar Jože Črtalič Nada Glazar Martina Grdiša Rozi Gregorič Angelca Hlade Anica Hočevar Marjana Kirn , Darinka Kožuh Marija Krnc Anton Krnc Ivanka Kunič Darko Kunič Lidija Ljubi Anica Lindič Marija Nahtigal Karla Nanger Franc Novšak Jože Novak Jožica Plut Milena Rifelj Roman Sajovic Danica Turk Vera Vidmar Ivan Zoran Iskreno čestitamo! Nagrade za zvestobo Jubilejne nagrade za 20, 30 in 35 let zvestobe prejeli naslednji delavci: 10 let Marjana Bizovičar Marija Črnič Jožica Darovec Milka Frančič Oskar Hudak Marija Jaketič Vlasta Kmetič Ivanka Potočnik Marija Pavlič Marija Plantarič Nada Redek Angelca Tkalčič i, Jože Ucman 3 Fanika Žibert 20 let Željka Bračika Jožica Dragan Fanika Gregorčič Matija Hudak Marija Lavrič Amalija Lukšič Evgen Pungerčič Rudi Sitar 30 let Fanika Obradinovič Antonija Plut Štefka Šimič Market Emona Dolenjke v Šentjerneju, kjer domuje tudi šentjernejski petelin - kot poje Na proslavi obletnice Emona Dolenjke je nastopila tudi plesna skupina mladink iz Ža^C znana slovenska pesem vasi • 35 let Emona Dolenjke • 35 let Emona Dolenjke • ■ EMONA MARKET V POTRČEVI ULICI Jubilej v jubilejnem letu LJUBLJANA, 13. junija -Emonin market v Potrčevi ulici v Vodmatu - ljubljanskem predmestju, ki sodi v jneje občine Center, je v jubilejnem letu Emone prehodil polovico njene poti. Pred dvajsetimi leti so ga odprli kot 37. po vrsti. Po velikosti, rcieri skoraj 250 kv. metrov, sodi med srednje velike Emonine samopostrežnice. Primerjamo ga lahko z marketom v Novih Jaršah od katerega je večji le za dobrih 10 kv. metrov. Market ima večji bife, v podaljšku marketa pa fe posebno prodajalno z galanterijo. Krmilo marketa ima od novembra meseca lani v rokah Štefka Tovirac, ki je Emoni zvesta že polnih 22 let. Štefka je kot mlado devetnajstletno dekle prišla v Slovenijo iz zelenega Zagorja. Trgovske stroke se je izučila v Varaždinu. V Emoni se je zaposlila 1965. leta. Najprej ■te delala pri grosistu na Smartinski cesti 102, v marketu v Vojkovi ulici za Bežigradom je delala polnih 17 tet, zatem pa nekaj časa v nrarketu v Bezenškovi ulici, od novembra lani pa je v Vodmatu. Vestna in prizadevna seje ob delu izobraževala ter si tako pred petimi Jeti pridobila visoko kvalifikacijo. Povedala je, da se je rada odločila za trgovski poklic, kot vsak drug, tako pravi, ima tudi trgovski svoje sončne in senčne strani. Vzljubila gaje, pognala v njem korenine in ga sedaj ne bi več zamenjala. V marketu je zaposlenih 20 delacev oziroma delavk, slednje so v večini, moška sta le dva, mesar in eden v trgovini. Štefka Tovirac »Kljub temu, da je opaziti manjšo kupno moč potrošnikov, plan prodaje dosegamo, in često tudi presegamo. Naša samopostrežnica je v delu Ljubljane z dokajšnjo kupno močjo. Menim, da se struktura kupcev v posameznih predelih Ljubljane dokaj razlikuje. Pri nas še vedno dobro prodajamo boljšo in dražjo kozmetiko kot na primer Quenty hidratantno kre- mo, ki velja skoraj 3 tisočake in čistilno mleko - body milk Torso, ki je le nekoliko cenejše. Žal, je sedaj nekakšno pomanjkanje tega blaga. Enostavno ga ne dobimo. Tudi izbira boljšega porcelana je pomanjkljiva. Radi bi zadovoljili povpraševanju potrošnikov, pa žal ne moremo vedno. Veliko več bi lahko prodali kupcem - obiskovalcem bližnje porodnišnice in kliničnega centra,« je povedala poslovodkinja Štefka. Kakšnih večjih problemov v marketu nimajo. Naročila blaga so vsklajena s prodajo tako, da skladiščni prostori ne predstavljajo zamaška v pretoku blaga. Dovolj veliki so, skoraj preveliki za samopostrežnico, ki je v dvajsetih letih že prerasla svojo obleko, po šivih pa je ni moč razširiti, pa če bi jo še, tako radi. Marija Šeruga skrbi za lačne Marija Šeruga, kuharica v bifeju marketa že dvajset let skrbi za vse, ki si žele potolažiti lakoto v dopoldanskem času malic. Dnevno pripravi od 120 do 130 toplih obrokov. Za danes je pripravila kar tri »rihte«. Na voljo je Trebanjska blagovnica tudi za ljubljanske kupce bila priljubljena pašta, jetrca v omaki s krompirjevim pirejem ter piščančja obara, za posladek pa še jabolčni zavitek ali kot mu po domače pravimo »štrudelj«. Posebno pozornost zasluži v trgovini delikatesni oddelek vedno dobro založen in z izredno pestro ponudbo kar gre pripisati Ljudmili Vižintin, ki v marketu dela od same otvoritve dalje in Mariji Zebec, ki streže na tem oddelku že osmo leto. Ljudmili je prodaja delikates napisana prav na kožo. Na oddelku se počuti kot riba v vodi. Prodaja z žarom, ki ga je videti in slišati. Stalne stranke vse pozna, ve kaj in koliko kupujejo. Ročno tehta in zavija, vmes pa svetuje in priporoča ... Mija gre po stopinjah matere Mija Guzej, oddelkovodja v marketu je že trinajst let zvesta hiši. Iz Ihana doma je prve korake v trgovini naredila v marketu v Dolu pri Ljubljani. Kmalu po končanem uku je prišla na delo v vodmatski market kjer je brusila in pilila znanje ter si nabirala dragocene izkušnje. Pridna in vestna si vedno sama poišče delo, ki ga v samopostrežnici nikoli ne zmanjka. Prav zaradi marljivosti in vestnega dela je kmalu napredovala na delo oddelko-vodje. Prepričani smo, da še ni izrečena zadnja beseda. Galanterija dopolnilna ponudba marketa Kot samostojna prodajalna se k marketu stiska prodajalna z galanterijskim blagom. Kljub posebnemu vhodu, sodi prodajalna k samo- postrežnici, in predstavlja dopolnilno ponudbo okoličanom. Po vsej verjetnosti prihrani ta prodajalna marsikateri korak bližnjim gospodinjam, da ni potrebno prehoditi daljšo pot v center mesta, ko zmanjka klobčič volne, štrenica pavole za gobelin ali pa trenutno ni ustrezne igle pri hiši, bodisi za živanje ali pa pletilke za številko tanjše. Kot je povedala Stanka Mirjanič, prodajalka v galanteriji je tudi tu precej kupcev iz bližnje porodnišnice in kliničnega centra. Večji nakupi pa so okrog prvega ali petnajstega v mesecu,ko so izplačila osebnih dohodkov. Največ prodajo ženskih nogavic, volne in mešane preje za pletenje pa pletilk, igel, gobelinov in pletenin. Mi smo kupili zložljiv dežnik. Vreme se je pripravljalo na novo ploho, dežnik pa je bil še po stari ceni. Trebanjsko blagovnico je Emona Dolenjka iz Novega Ujesta slovesno odprla 16. ju-niJa 1978 leta. Trebanjska le-Potica je na voljo potrošnikom Trebnja in bližnje okolice' smo zapisali takrat v na-Sem glasilu. To je bila mala j^nota. Blagovnica si je že v kratkem času pridobila slo-*.eS dobre založenosti in pe-j ponudbe. Že nekaj let ahko ugotavljamo, da so šte-j ‘hi obiskovalci te hiše tudi 2 oddaljenih krajev, mnogo le med njimi tudi Ljubljančanov. “Pravkar sem postregel tj1" kupcem iz Ljubljane. Eoen med njimi je kupil us-ojen° garnituro za dnevno vtep - trosed, dva fotelja in mbsko mizico, ki velja 65 larih milijonov dinarjev, po t rbgo pa bo prišel prihodnji H ,i 2 s prijateljem,« je povejo* Brane Veselič, poslovo-^ , pohištvenega oddelka, eie tehnike in gradbenega materiala. Blagovnica ima tri nadstropja. V pritličju je živilski in tekstilni oddelek, v prvem nadstropju je neprehrambe-no blago v tretjem pa salon pohištva, talnih oblog in podobno. Kupcem streže od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer 25 trgovinskih delavcev. S prizadevnostjo in z dobrim posluhom za pestro ponudbo plan prodaje dosegajo in tudi presegajo. Letos računajo s poldrugo milijardo dinarjev prometa. Kakšnih večjih problemov nimajo. Nekaj malega predstavljajo skladiščni prostori. Vedno večji pretok blaga jih je pač prerasel. Čestokrat jim je malce hudo pri srcu, ko ne morejo ugoditi željam stranke, in jim takoj, tako si kupci velikokrat želi, dostaviti kupljenega blaga na dom, predvsem gre v takih slučajih za pohištvo, belo tehniko, preproge in podobno. Propagandno geslo hiše se glasi: »Kupljeno blago do- stavimo na dom do 20 km brezplačno! »Srčno radi bi imeli dostavni avtomobil v lastni hiši. Biti - mož beseda - tudi nekaj velja. Da jim poslovnosti ne manjka in jim prizadevnost za promet ni tujka, dokazujejo pogovori za sodelovanje s trebanjsko industrijio TRIMO po katerih naj bi blagovnica opremljala v celoti njihove montažne hiše. Da to zmorejo je dokaz, ko so lani kompletno opremili njihovo poslovno stavbo v Trebnjem, letos pa deloma hotel Lahinja v Črnomlju. »Zelo se moramo potruditi in si prizadevati, da ohranimo dobro ime hiše. Kljub temu, da so Trebnje dokaj majhne, nas je trgovcev kar precej. Tu je prisoten Merkur, precej močna Novoteh-na in Kmetijska zadruga«, je ob koncu dejal Brane Veselič. Z. G. Delikatesni oddelek marketa na Vodmatu v Ljubljani Rdeči E marketa na Vodmatu, ki ga je Emona odprla pred dvajsetimi leti boitn® deteljica Emone Dolenjke na blagovnici v Trebnjem, ki še vedno sodi med "Jkinc lepotice //" > < »Mi smo Dolenjci mesta •« je zapel ob jubileju Emona Dolenjke Dolenjski oktet iz Novega • Ob 40-letnici • Ob 40-letnici • Ob-40 letnici • Ob 40-ietnici • Uprava Prehrane, ko so leta 1957 praznovali 10-letnico 6 E-informator Ljubo Filipan: od Prehrane do Emone LJUBLJANA, maja -• Priključitev Agrokombinata Emone k Prehrani, nakar je nastala Emona, je pogojevala ekonomska situacija v Ljubljani«, nadaljuje Ljubo Filipan. ..Okrog; subvencioniranja mesa. ki smo ga tedaj doživljali, je bila dolga zgodovina. Soočali smo se z novo tehnologijo pitanja ba-bv-beef iz žakla. »Ševrole« krave iz Logatca v Moravče, ker je zmanjkalo hrane. Problemi so se kar vrstili. Aron-dirana zemlja in polomija s topoli. Naslednji problem je nastal Madagaskar (projekt za farme), ki je povzročil velike izgube. Velik uspeh je bila dograditev farme in prenos tehnologije vzreje prašičev v vzhodnonemški Ebers-walde (Berlin), po čemer je prašičereja Ihan postala svetovno znana. Ihan je dosegel visoko stopnjo avtomatizacije, ki pa seje zdaj sprevrgla v hud ekološki problem. Skok v Afriko Kar zadeva integracije v trgovski mreži, smo jih imeli v primerjavi z Mercatorjem veliko manj. Sodoživljal sem marsikatero zgrešeno pa tudi pozitivno pot. Več je bilo napol prisiljenega, kot naravnega. Veliko se je dogajalo na področju turizma in zunanje trgovine. Takorekoč brez nič smo ustanovili celo serijo podjetij v tujini: na Švedskem, v ZR Nemčiji, v Afriki. Italiji itd. Ta politika razvoja se je izkazala za pra- vilno. V 60 in 70 letih je zelo •veliko obetala Afrika. Bili smo dovolj uspešni v Maliju in Gvineji (mreža samopostrežnih trgovin). Da bi jo bili sposobni tudi oskrbovati, še nismo zmogli, nismo imeli dovolj sape. Tepla nas je likvidnost in nepripravljenost. Zelo vehementno smo se lotili lastne farme kave v CAR (Centralno afriška republika). kar seje izkazalo za polomijo. Celoten naš nastop v deželah tretjega sveta je zmeraj predstavljal precejšen rizik in vprašanje, če ena sama organizacija vse to zmore. Ves nastop je bil zmeraj bolj politično kot ekonomsko akcentiran. Povsod smo se pojavljali kot pionirji, ki smo orali ledino. Imeli smo premalo znanja in še manj izkušenj. Na ta način je počasi prišlo do specializacije v zunanji trgovini. Vse bolj seje kazala težnja po širjenju grosiranja in prepletanje z maloprodajo za široko potrošnjo. Vse bolj se je kazala potreba, da smo čim bolj prisotni v evropskih državah - na vzhodu in zahodu. Integracije. KK Ptuj je prišel k nam kot organizacijska ■struktura za kompletiranje osnovne proizvodnje, vendar je bil preveč obremenjen s starimi problemi. Da ima v svojem okviru toplice, nima nobenega smisla. Tudi gostilne ga bolj kot ne breme-ne. Bistveno je, da razvija naprej poljedelstvo in živinorejo ter da ju ne bremeni z drugimi problemi. Vseskozi smo obremenjeni z določenimi problemi, ki še zdaleč niso samo naši. temveč najmanj slovenski. Dislocirani problemi Angropromet C u prija predstavlja podoben problem, ker še zdaleč niso samo trgovci, temveč imajo v svojem okviru tovarno tek-stila-konfekcije. maloobrtni-ško proizvodnjo, nimajo pa moči, da bi se širili v trgovinski smeri. Iščemo stične točke, da bi se širili v Srbiji. Kardeljevo. Globtour je že pred združitvijo polnil 95% tamkajšnjih hotelov. Celotno naselje živi od servisiranja češkoslovaških gostov. Mislim, da to ni prava reši- tev'. So preveč enostransko usmerjeni. Pomisliti bi morali tudi na evropskega turista. Potrebna jim je druga, ne samo polsezonska filozofija in usmeritev. Tam niso rešeni infrastrukturni problemi, kot so voda, ceste in letališče. Potem nastopa vprašanje kakovosti hotelov' in hotelskih uslug in še cela vrsta drugih problemov.« je iz bežnega pregleda skozi rast Emone iz preteklosti v sedanjost končal svoj sprehod skozi štirideset let Ljubo Filipan. N. I. Posnetek iz leta 1959 - Predno je odšel Franc Nebec leta 1959 na novo dolžnost na Glavno Zadružno zvezo Slovenije. je novemu direktorju takratne Prehrane Ivanu Pezdirju dal še zadnja navodila in smernice. ■ PRIPOVEDUJE IVAN PEZDIR, NEKDANJI DIREKTOR PREHRANE Ljubljana je imela krompir ■ Ni res, da je res, da ni res Dve Emoni v Novem Sadu Na letošnjem novosadskem sejmu, ki sodi med najbolj uveljavljene v Jugoslaviji - še posebej pri tujcih - sta letos nastopali dve Emoni, ne da bi druga za drugo vedeli. Ljudje od Emone Commerce tozd Globus so svoje poslovne partnerje vodili na pogovore v bližnjo gostilno, namesto na svoj štant, ki je bil v ilegali ob avstrijskem! Glej pod Emona inženiring. Strokovnjak, ki je poskrbel za tako dobro informiranost, si nedvomno zasluži posebno delovno priznanje, kakor menijo v Globusu. N. I. LJUBLJANA, 12. junija -»Mislim, da je prav in pošteno, da ob tej priložnosti povem tudi, kdo je bil prvi direktor Prehrane,« j.e začel Ivan Pezdir, predsednik kluba upokojencev Emone, eden prvih direktorjev Prehrane in vseskozi Emonec in tudi eden najstarejših med nami, saj stopa v osemdeseto leto. »No, pa začnimo,« pravi potem, ko obvezno poskrbi, da se gost odžeja in pomali-ca, kakor se spodobi. »Prvi je bil Stane Burja, star sokol in učitelj, za njim je prišel za direktorja Prehrane Vital Zevnik, star »štacnar«, Skupaj sva bila na nekdanjem MLO. On je imel »čez« preskrbo, jaz pa prehrano. V Ba-tovi palači smo imeli sedež. Za njim je prišel Karel Kušar, potem znan trgovec Lado Senčar in Franc Leskovšek, potem pa Franc Nebec. Ko je šel Nebec na Gospodarsko zbornico, je za direktorja Prehrane Dcrmastia določil mene. No, potem je bil spet Nebec in za njim Filipan. Svinjaki pri direktorju Najhujše je bilo za preskrbo, ko so bile še karte (živilske nakaznice). Pri Kušarju v Šiški smo imeli pitališče prašičev, da smo imeli nekaj svojega mesa. Naokrog po sejmih smo hodili in kupovali prašiče, v Šiški smo jih pa dopitali. Tako se je zgodilo, da sva s Kušarjem nekje dobila nekaj prašičev in jih s kamiončkom peljala domov. Za sabo sva opazila zasledovalce. Veš, včasih ni bilo kar tako, da si hodil naokrog in kupoval, kar se ti je zdelo (obvezen odkup). Zavila sva v gostilno in se potuhnila. K sreči so modri možje Kušarja prepoznali, sicer bi nama prasce zaplenili. Obljubila sva jim dvajset steklenic likerja, če naju pustijo pri miru. In pogodba je bila sklenjena, prašiči pa rešeni za trgovino - preskrbo. Drugič se je primerilo, da smo prašiče kupovali v Novem mestu. Bilo jih je 58 ali šestdeset. Ko sem prišel domov, me je Kušar trikrat vprašal, če sem vse pripeljal. Bolj sem jih štel, bolj mi je postajalo vroče. Kar dva sta manjkala. Pojdi nazaj v gostilno k Osolniku v Novo mesto, mi je naročil Kušar, pa povprašaj, zakaj ti dva manjkata. Vmes je dobil sporočilo, da sta mi dva pujska ušla v hrib, ko sem parkiral pred gostilno... Konjska govedina Govejega mesa ni bilo, pa smo kupovali konje. Pri Češ-novarju smo jih imeli. Čez noč sta dva izginila. Kako in kam, smo hitro zvedeli, ker smo imeli dva svoja mesarja na mestni klavnici. Mesarja sta takoj vedela, čigava konja sta - pa smo ju dobili nazaj. O, marsikateri veterinar je imel konjetino za govedino, ko ni bilo drugega mesa. Zmeraj sem bil na poti, da smo imeli kaj za prodajat. Kaj vse smo počeli! Z Neb- cem sva bila prva, ki sva Ljutomerčane pripravila, da so začeli delati parmezan. Recept smo prinesli iz Parme. Zares dober parmezan je bil. V Murski Soboti so delali pa gorgonzolo. Mesa ni bilo. Lepega dne je vlak pripeljal v Ljubljano pet.vagonbv rib iz Dalmacije. Štiri vagone smo jih prodali, eden pa nam je ostal. Kam z ribami? Hladilnikov tedaj še ni bilo. Ali veš, kaj je to en vagon rib! Deset ton. Sode smo dobili v vojašnici. Iz vseh trgovin smo poklicali dekleta - vajenke, ki so začele čistiti ribice. Najmanj petdeset jih je bilo. Pa smo dobili prve rusle s čebulo po vojni! Najbolj veseli sojih bi- ding kuhali in prodajali. V treh mesecih smo vsega prodali, potem ga pa spet ni bil° lep čas. No, potem je začel prihajati iz tovarn. Moke ni bilo. Poklicali so nas iz bolnišnice. V Trbovljah sem dobil premog, na Jesenicah železo, v Banatu pa moko, samo malo znajti se je bilo treba. Ko seru končno preskrbel moko za bolnišnico, sem plačal še dva jurja kazni za nedovoljeno trgovino. Vsega je bilo dosti, če si se znal prav 'obrniti, toda zmeraj si bil z eno nog0 izven zakona, zato smo večkrat plačevali kazni - iz svojega, no, pa se je potem že pokrilo, da je bilo za vse prav. li Trboveljčani, ki so jih največ pokupili. Jetrna pašteta in goske In tista dva vagona gosi, ki so se pripeljale iz Banata. Nekaj se je zapletlo s Koprom. Vsi smo jih prodajali, nazadnje pa sem moral še na sodišče. Ko se je prodaja ustavila, smo meso zmleli, ga pomešali z jetri in nastala je pašteta. Prima! Pet vagonov jetrne paštete, prve po vojni! Bila je naprodaj brez kart -v prosti prodaji. Šla je za med. Puding iz keksov Lepega dne nam je zagrebški Kraš nenadoma poslal dva vagona keksov. Kam z njimi, preden se bodo pokra-vili? Z znancem v Šiški, ki se je spoznal na marsikaj, sva se odločila za puding. Kdo pa je po vojni slišal za puding. Po vseh trgovinah smo morali narediti demonstracijo, kako se ga pripravlja. Še moja žeja je bila uspešna de-monstratorka. Tako smo pu- Limone in rezervni deli Stare lanchie in citroene smo imeli in nobenih rezervnih delov. Če ne bo rezervnih delov, ne bo krompirja so mi grozili mehanikarji-Deset, petnajst ton smo g,a rabili za Ljubljano. Telefoni; ral sem v Trst. Pošljite nul vagon limon, podnje pa naložiti rezervne dele. Akcija j® srečno stekla. Fantje so bij1 veseli, kamioni popravljeni, Ljubljana je dobila pravočasno krompir za ozimnico-Pa so me spet poklicali, kako sem plačal tiste limone in re' zervne dele. Zasliševanje-Sodnik Jaka Otrin mi je rekel, Janez, zdaj je pa tega dovolj. Pa sem spet plačal kazen. Sem rekel, hudiča, če ne bi bilo rezervnih delov, bi bila vsa Ljubljana čez zim0 brez krompirja. Ali veš, kdaj sva z Nebcen1 doživela prvi štrajk v Ljubljani? (Nadaljevanje prihodnji^ ■ Zadnja vest Emona tudi v Grčiji LJUBLJANA, 23. junija - Na seji delavskega sveta TOZD Globus iz Emona Commerce so sprejeli sklep, da se ustanovi Emonino podjetje tudi v Grčiji. Podjetje se imenuje Globtrade Ilellas im-port export Ltd s sedežem v Solunu. Podjetje se bo ukvarjalo prvenstveno z izvozom blaga iz Jugoslavije ter uvozom blaga iz Grčije. Rep ■ PREDSTAVLJAMO VAM: Delavci leta v Bernardina Za delavce leta 1986. je posebna komisija v hotelih Bernardin izbrala Jolando Podgorelec, sobarico v hotelih Vile Park, Ljuba Mavsarja, vodjo recepcije v Grand hotelu Emona, ter Zorana Petroviča, natakarja v Grand hotelu Emona, ki smo 8? ^ predstavili v zadnji šte-V1lki našega glasila. Življenjska pot Jolande Podgorelec je mogoče malce Jolanda Podgorelec heobičajna. Sedaj je že tri se-one zaposlena kot sobarica hotelih Bernardin. Začela ■ t operaterka v ljubljan-Kl Iskri na IBM računalni- kih, kjer seje tudi'usposobila za to delo. Zapustila je Iskro in Ljubljano ter začela novo življenje na obali. Zaposlila se je v Intereuropi in nadaljevala s svojim delom na računalnikih. Da bi se čim bolj posvetila družini, ob 9-letni hčerki je Jolanda povila še dvojčka, je sklenila, da bo nekaj časa ostala kar doma. Delo v dopoldanskem času, bližina doma in predvsem veselje do dela z ljudmi je na Jolando vplivalo, da je sprejela delo sobarice. Kaj ji pomeni priznanje -delavec leta? »Zame je to veliko priznanje, veliko mi pomeni. Predvsem zato, ker pohvala prihaja od gostov, in je dokaz, da so z menoj zadovoljni. Skušam delati vestno in dobro, z delom sem nasploh zadovoljna.« V temeljni organizaciji imamo račnalnik - bi bilo to delo zanimivo, smo jo pobarali. »Nekaj let že ne delam z računalniki, razvoj na tem področju je hiter, spremembe v računalništvu so kot na tekočem traku, toda z malo dobre volje in truda bi se zo- pet lahko vključila v to delo.« Naj povemo še to, da tudi tuji jeziki Jolandi ne delajo večjih preglavic. Sporaeu-meva se s hotelskimi gosti v italijanščini, angleščini pa tudi v nemščini, kot je sama povedala, »je ne bi prodali«. ★ ★ ★ Ljubo Mavsarje prekaljen turistični delavec. V gostinstvu je začel delati 1966. leta, v hotelu Žusterna, kjer se je zaposlil kot sezonski delavec. Po končani vojaščini se je vpisal na hotelsko šolo v Ljubljani in jo tudi uspešno končal. Praktične izkušnje v poklicu je nabiral na recepciji hotela Riviera in v Bernar-dinu, kjer je delal kot referent za rezervacije. Aprila 1977. leta, ob otvoritvi Grand hotela Emona pa je nastopil delo vodje recepcije, kar uspešno opravlja še danes. Vprašali smo ga, ali bi se ponovno odločil za isti poklic. »Ne znam si predstavljati, da bi delal kaj drugega. Zame je neposreden stik z ljudmi izredno pomemben. Ni mi žal, da sem se odločil za ta poklic.« Pravi, da mu priznanje delavca leta veliko pomeni. Odločitev komisije ga je prijetno presenetila. Kateri dogodek se mu je , najbolj vtisnil v spomin? »V hotelu je vedno živahno, vrstijo se različni dogodki, žalostni in tudi smešno,« - pravi Ljubo. Najbolj presenečeni smo bili, ko je na hotelsko recepcijo prijokala ameriška turistka jugoslovanskega rodu. Pojasnila nam je, daje na Bledu .pozabila1 svojega moža. Mož bolan in v letih, napornega potovanja po Jugoslaviji ni prestal. Moža so upepelili tukaj, žaro s pepelom pa je imela vedno s seboj, tudi na izletih. Tako seje zgodilo, da je žara ostala v neki blejski restavraciji. Potrudili smo se, da smo gostji že naslednji dan izročili pozabljeno žaro. Taki in podobni dogodki se zgode človeku, ki se pri delu dnevno srečuje z velikim številom ljudi. Vsakega bo treba pač reševati tako da je vse v redu in prav,« je ob koncu povedal receptor in delavec leta Ljubo Mavsar. Elida Škapin Sanacija TBC na farmi Ihan se nadaljuje akr minulem mesecu so bile 4. Llvh°sti v zvezi s sanacijo mi m Ul°ze Prašičev na far-' than usmerjene na: S1* Izvajanje programa okovnih ukrepov na farmi * lzvajanje pospešenega «hola ihanskih prašičev v ukrenD1ovindus,trij.i ZaJog -in ^Pek °V vdennarske m- jz* aktivnosti za pokrivanje ‘etje ’ dohodka za prvo pol- Jzvajanje strokovnih ukre- prprinaJarmi Ihan poteka po slej' • nem Pro8ramu. Do-ku]iJ® Uvedena prva tuber-skih.lzacija vseh plemen-ha vZlVaIi' dmga bo izvede-real/,0nec junija. Pozitivnih °rjev je 23,7%; do 8. 6. tan„ Je bil° od zaklanih pi-7o, ey 2,3% konfiskata in Shn?vncev' katerih meso je zadn°bno le za Predelavo. V da m času ta odstotek pa-tat 1(\Je nedvomno že rezul-Ukrp doslednega izvajanja P°v za preprečevanje širjenja okužbe znotraj farme in drugih preventivnih ukrepov (sprememba sestavin in strukture krme). Na farmi so v teku aktivnosti in ukrepi (v sodelovanju z zunanjimi strokovnimi inštitucijami) za maksimalno možno zaščito oziroma ohranitev visokovrednih plemenskih živali, kar je gotovo strateškega pomena tako za nadaljnji razvoj farme, kakor tudi programa selekcije v SR Sloveniji. Izvor okužbe še ni ugotovljen (zaradi zahtevnih in dolgotrajnih analiz). Prve rezultate pričakujemo konec junija. V ta program sanacije je ves čas vključena tudi Emona Mesna industrija Zalog, ki je morala povečati obseg klanja in ga prilagoditi zahtevam poostrenega inšpekcijskega nadzora. Lahko ugotovimo, da delavci v Mesni industriji Zalog to zahtevno nalogo uspešno uresničujejo (dodat- 1 Emona hoteli poročajo: Uspešna Predsezona ,na ugodne t>fom??adročju tur cih ,„?ta v Prvih pe: biža‘1 0sLima delo\ l°šhjem ?mona ho da lotu vse r dobrpS,eže na tem V nri Janskoletne i doterjavi z vil0 ™J?nise J' v“o nnA-, sejen; °dstotkeltev P0Ve se je turi; (•>*. POVPČnl „ u.. lu^Zal5%)in asflna- „ tytahV‘u,'clln Be P dih lGnočllev je i^VrOhar V CeUsk S Rlv za 2% ma Zarad, V*?ra Porto obnove h tem manjšega števila razpoložljivih zmogljivosti dosegli 15 odstotkov manj nočitev. Število nočitev tujih gostov se je najbolj povečalo v Grand hotelu Union (za 10%). Več nočitev tujih gostov so zabeležili tudi v hotelih Bernardin, medtem ko še je v ostalih hotelih turistični promet povečal zaradi večjega števila nočitev domačih gostov. Doseženi rezultati so v delovni organizaciji Emona hoteli ugodnejši kot so jih v tem obdobju dosegli ostali hoteli v Sloveniji. Po predhodnih podatkih seje v Sloveniji v petih mesecih letos turistični promet zmanjšal za 6 odstotkov, število nočitev dmačih gostov se je zmanjšalo za 4 odstotke, tujih pa za 10 odstotkov. Ana Zalar no delo popoldan in ob sobotah) in da v sodelovanju z veterinarsko inšpekcijo dosledno izvajajo ukrepe, ki zagotavljajo, da bodo meso in izdelki, ki bodo dani na tržišče, povsem neoporečni. Celotno škodo še ni mogoče oceniti. Doslej je ugotovljen izpad dohodka le za prvo polletje in znaša 373 mio din. Glede pokrivanja te škode je bilo opravljenih vrsta razgovorov s pristojnimi organi. Očitno je, da bo potrebno angažirati več virov (sklade solidarnosti, rezerv, interventne sklade ipd.). Aktivnost je zastavljena tako, da bi pridobili izpadla sredstva v čim večji meri še do 15. 7. 1987. Tako bi preprečili izgubo v bilanci uspeha poslovanja za prvo polletje. To pa je gotovo temelj nadaljnje uspešne sanacije. LOJZE SENEGAČNIK ■ Ob dnevu šoferjev in avtomehanikov, 13. juliju Denarne nagrade in častna priznanja LJUBLJANA, 23. jun. - Kakor vsako leto bodo tudi letos naši šoferji - TOZD Transport - praznovali svoj praznik, 13. julij. Ob tej priliki bo v tozdu, 10. julija, ob 14. uri, skromna slovesnost, na kateri bodo sedmim najbolj vestnim šoferjem podelili denarne nagrade, in sicer po 6 starih milijonov din. Sekcija ZŠM bo hkrati našim šoferjem in avtomehanikom podelila več častnih priznanj, plaket in značk za vzornega voznika in dolgoletno zvestobo temu zahtevnemu poklicu, kakor nam je povedal Dušan Kink, direktor Transporta, ki zaposluje 130 delavcev, med njimi sto šoferjev. N. I. ■ Iz tozd Globus Izvoz zelenega programa narašča V primerjavi z lani izvoz našega zelenega (fizični obseg) programa narašča (indeks 174), kar velja za ves tozd Globus. Največ je narastel izvoz mesa, in sicer z lanskih 216.565 dolarjev na 1,7 milijona dolarjev. V strukturi izvoza je to največji delež. Tudi fizični obseg izvoza sadja in zelenjave se je v primerjavi z lani močno popravil (indeks 157) ali z 2,5 milijona dolarjev na 4,1 milijona dolarjev (v obdobju jan.-maj). To sicer razveseljivo sliko pa močno skazi dejstvo, daje tečaj dolarja neprimerljiv z vrednostjo drugih valut v Jugoslaviji, kar njegovo realno vrednost zmanjšuje za 20 do 25%. No, pa tudi Černobil je vplival, da imamo letos lepše podatke. ■ Zvezno priznanje Emona-Commerce 4. najboljši izvoznik Zvezni Fond za voče i povrče Jugoslavije je na svečani seji ob 10-letnici ustanovitve podelil posebna priznanja delovnim organizacijam in posameznikom za zasluge pri organizaciji in pospeševanju izvoza. Emona Commerce je po podatkih za zadnjih osem let 4. najboljši izvoznik med okoli 160 v Jugoslaviji, kar je lepo priznanje. Kot pionirja pri organizaciji tega fonda sta posebno priznanje prejela naša dolgoletna sodelavca Franc Pozaršek in Viktor Kurnik, priznanje pa je dobila tudi Meta Robič. Seminar za vodilne delavce SOZD Emona Prve dni junija smo organizirali za emonske direktorje dvodnevni seminar. Dve osrednji temi »Izobraževalni sistem v velikih podjetjih« in »Sodobne metode vodenja « je imel naš gost iz Londona, strokovnjak za funkcionalno izobraževanje in vodenje g. Paul Mayhew pri Nacional Westminster bank. Da smo dobili v našo sredo tako odličnega strokovnjaka, se moramo zahvaliti Igorju Kaduncu, direktorju Interne banke Emona, ki nam je tega predavatelja priporočil in tudi posredoval njegov prihod. ^oleg omenjenih tem smo na seminarju obravnavali projekt »Organizacijski razvoj kadrov«, ki gaje predstavil Valentin Jež, svetovalec za organizacij-sko-kadrovske zadeve v SOZD Emona . Andrej Cetinski, direktor interne banke Slovenskih železarn, nam je izčrpno iz širšega družbenogospodarskega stališča predstavil novi obračunski sistem. Dopolnjeval pa ga je iz emonskih razsežnosti Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona. Odlično je bila sprejeta tudi predstavitev osnutka posebnega emonskega sporazuma o preventivnih ukrepih pri reševanju problemov, ki bi lahko privedli posamezne OZD v situacijo, za katero so zakonsko predvideni sanacijski postopki. Osnutek tega sporazuma in obrazložitev je pripravil Mitja Svetelj, podpredsednik poslovodnega odbora SOZD Emona. Iz ankete ob zaključku seminaija lahko ugotovimo, da so bili udeleženci z vsebino in predavatelji zelo zadovoljni, kakor tudi s samo organizacijo seminarja v prostorih ekonomske fakultete v Ljubljani. Večina udeležencev je izrazila željo, da sistematično in kontinuirano nadaljujemo z organizacijo seminarjev za vodilne delavce Emone. PAVEL KOGEJ ■ TURIZEM IN GOSTINSTVO Na Švabovem po kmečko PTUJ, 22. maja ■— Delavci tozda Slovenske gorice -Haloze, Emoninega Kmetijskega kombinata na Ptuju, so ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ptujske občine in Podravja slovesno odprli prenovljeno kmečko hišo v Hrastovcu pri Zavrhu, v kateri bodo, najbrž kot prvi v Sloveniji, ponudili družbeni turizem - na kmečki način. Jani Gone, direktor tozda Slovenske gorice - Haloze, je povedal, da gre v zadevi za razširjeno turistično ponudbo Ptuja. Razen obiskov v vinski kleti in pokušenj visokokakovostnih in arhivskih vin v vinskem hramu bodo sedaj turiste popeljali še na sveži zrak med idilične haloške griče, v vrh Hrastovca, na kmetijo, ki ji po domače pravijo »Na Švabovem«. Bojda, tako trdijo tudi domačim, ni lepšega razgleda na haloško gričevje, kot je s Švabovega. Povedali so in obljubili, da bo gostinska ponudba podobna turističnim ponudbam, kot jo imajo na kmetijah pri Emeršiču, Pungrači-ču, Toplaku in še kje drugod. Ne bo manjkalo mesa iz tiinke, domačega kruha, Ocvirkovih pogačic, orehov, gibanic in podobnih že skoraj pozabljenih dobrot, da pristne vinske kapljice iz stare znane završke vinske kleti ne omenjamo. Gostišče »Na Švabovem« je gostišče malce zaprtega tipa. Za obisk je potrebno prijaviti vnaprej vsaj 20 oseb in sicer v tozd Slovenske gorice - Haloze na Ptuju. Pogovori s turističnimi agencijami so že stekli tako da bodo slednje turistične obiske na Ptuju obogatili še z obiski na Švabovem. E. 1. NAŠ INTERVJU O poteh notranje trgovine LJUBLJANA, 11. junij -Med številnimi odlikovanci ob dnevu Emone je visoko državno odlikovanje - red zaslug za narod s srebrnimi žarki - prejel tudi Jože Pogačnik, podpredsednik Poslovodnega odbora SOZD Emona za področje notranje trgovine. Hkrati s čestitkami za to visoko priznanje smo Jožetu Pogačniku zastavili tudi nekaj vprašanj o poslovanju, problematiki in perspektivah trgovine v sistemu Emone. INFORMATOR: Trgovina predstavlja pretežni in temeljni del sistema Emone. Koliko smo na tem področju v zadnjem času napredovali in koliko smo uspeli v enotnem nastopu Emone napram drugim partnerjem? POGAČNIK: Resje ta trditev točna. Notranja trgovina je v Emoni bila, je, in bo temeljni kamen sozda. Notranja trgovina je v vsem času razvoju Emone napredovala in se razvijala, v določenih obdobjih pač glede na možnosti, zdaj hitreje, drugič malce počasneje, vendarle ne toliko kot smo načrtovali, ali pa kot si želimo. S te se seveda ne mislim sklicevati ali se opravičevati na čas sedmih suhih let, ki so bili posledica s strani sistema, oziroma državnih organov, ob tem mislim na marže v trgovini in drugih ukrepov, ki so bistveno vplivali in krnili razvoj trgovine. Ne morem in ne smem, npr. mimo dejstva, da je delovna organizacija Emona hoteli, naš notranji partner v našem sistemu že uspešno in učinkovito usmerila pretok blagovnih tokov v skladu z dogovori. Pred d verni tremi leti so ti predstavljali na relaciji Blagovni center - hoteli vrednost 6 milijard starih dinarjev, danes oziroma letos pa bo ta vrednost izkazana v višini 100 milijard starih dinarjev. Menim, dajeta podatek že sam po sebi dovolj nakazana komentacija. INFORMATOR: Poslovni odosi med organizacijami združenega dela v sozdu, predvsem blagovni tokovi med proizvodnjo in trgovino so tako v sporazumu o združitvi kot v letnih planih točno določeni, v praksi pa se ne izvajajo zadovoljivo. Kaj je po vašem mnenju vzrok temu, in kaj bi bilo potrebno storiti, da se povezanost v okviru sistema Emone izboljša? POGAČNIK: Vse spre- membe zahtevajo določen čas in seveda temeljito pripravo na katero se moramo vodilni delavci in predvsem strokovni kadri korenito pripraviti. Brez dvoma je to jedro okoli katerega se suče vsa ta naša problematika. Če že govorimo o enotnem nastopu Emone napram ostalim partnerjem ne smemo pozabiti naše notranje blagovne tokove, ki predstavljajo našo proizvodnjo, našo zunanjo trgovino ter našo verigo hotelov, ki prav tako predstavljajo pomembne poslovne partnerje. Kako uspešno se poslovni odnosi razvijajo sem upam dokaj nazorno povedal že na vaše prvo vprašanje s primerom Emoninih hotelov, ki so med prvimi pričeli spoštovati dogovore in pravila medsebojnih odnosov v naši veliki družini. Brez lažne skromnosti lahko trdim, da smo veliko dosegli tudi v povezovanju tako znotraj sistema in tudi napram velikim sistemom v Sloveniji in ostalih republikah Jugoslavije. Vsi ti naši uspehi in izkušnje, do katerih smo prišli, predstavljajo seveda le skromen a vendar soliden temelj za naše nadaljnje povezovanje in urejanje poslovnih odnosov. INFORMATOR: Posamezni deli trgovine, predvsem z neprehrambenim blagom, so v zadnjih mesecih prišli v nezavidljiv položaj. Kaj je vzrok temu in kaj bi bilo potrebno storiti, da se ta položaj izboljša? POGAČNIK: Vsem prizadetim in tudi vsem drugim, ki se jih dotika to vprašanje je dolgo časa znano, da je nujna reorganizacija, ki formalno izvedena ne bi predstavljala nobene rešitve, temeljita in dosledno izvedena pa za marsikoga predstavlja dokaj kisel zalogaj, ki pa ga bo potrebno pogoltniti. V obratnem slučaju pa bo stanje, če se ne bo spremenilo, postalo, naj se malce metaforično izrazim, tako kislo, da bo kot kislina prežrlo naše pomembne organe. INFORMATOR: V vaš sektor sodi tudi služba ekonomske propagande in služba za marketing. Kaj načrtujete v prihodnje, da se poveča enotnejša podoba Emone in poživi prodaja? Seveda če ne gre za kakšne poslovne tajnosti. POGAČNIK: Naj bom stvaren. Povedati moram, da je ekonomska propaganda v Emoni poznala tudi že boljše čase. Prepričani smo, da smo krizno obdobje prebrodili, da so sedaj cilji jasno postavljeni in sprejeti od nosilcev. Služba marketinga pa je še v plenicah. *Da bi se izognili preveč osebnemu gledanju na ekonomsko propagando naj omenim oceno jugoslovanskega časopisa za trženje in tržno komuniciranje MM (Media Marketing), ki ga izdaja ČGP Delo in zasleduje propagando vseh velikih sistemov v Jugoslaviji, kjer smo na lestvici za preteklo leto v pogledu te na drugem mestu v državi. Mnenja sem, da je pri tem največ prispevala delovna organizacija Agroemona s svojo Dietetiko in pa Emoni-na notranja trgovina z Emo-ninimi četrtki. To vse skupaj predstavlja le del tovrstne dejavnosti in je še daleč do odgovora na zastavljeno vprašanje. Da bi se Emona lahko ponašala z dobrim in uveljavljenim nastopom in da se pospeši prodaja je storjenega kar precej. K dobremu imenu vsekakor veliko prispeva kulturna postrežba na visoki strokovni ravni. Smatram, da je prav po tej Novice iz TOZD Globus, Emona Commerce Delavski svet je na svoji seji 10. junija sprejel sklep, da se odpre nova odkupno predelovalna postaja v Kuršumliji, ki bo delovala v sestavi poslovne enote Kruševac. ★ ★ ★ TOZD Globus je že pristopil k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za sanacijo hotelov Bernardin, vendar ta sredstva ne zadoščajo. Zato je delavski svet sprejel sklep, da dodatno združuje iz prostih sredstev rezerv 23.958.675 din. plati storjen velik korak naprej. Tu je naša lastna trgovska (poslovodska) in ekonomska šola, ki je dala že veliko strokovnih delavcev. To so sicer šele prvi koraki, saj končne besede v izobraževanju kadrov še nismo izrekli. Neizpodbitno je, da je dobro delo moč opraviti le z dobro izšolanimi kadri. Došolanje oziroma izobraževanje pa opraviči vloženi denar, in tega je potebno kar precej, le takrat, če je to organizirano na zahtevani strokovni ravni. Prav zaradi tega posvečamo temu vprašanju posebno pozornost. Ker izobrazba največ prispeva h gospodarski učinkovitosti, vidim izhod v vsesplošnem izobražeyanju, posebno pa v izobraževanju vodilnih delavcev. INFORMATOR: In na koncu še vprašanje - Kakšen je razvojni koncept notranje trgovine v Emoni, kam in v kaj so usmerjene naložbe in kako lahko sami izboljšamo dohodkovni P°' ložaj trgovine in trgovin-skih delavcev? POGAČNIK: Zelo kompleksno na široko zastavi) ®" no vprašanje, na katerega Je nemogoče ali sila težko odgovoriti zadovoljivo v tak”-nem malem intervjuju. Ze uvodoma sem povedal, daJe notranja trgovina srčika velikega sistema Emone in gosto povezana z žilami pr®: tokov blaga, s poslovnim’ odnosi in podobno. Da bo t® organizem zdrav, da bo deloval z vsemi načeli dobrega m umnega gospodarjenja, bomo morali prav tem pote' posvečati vso skrb. Vsa nas prizadevanja morajo slone na gospodarni preobrata združenega dela Emone, s J je prav od njega odvisen n« nadaljni razvoj. Položaj vS kega posameznega delav® in poslovni uspeh vseh n® je namreč še kako odvis® od naše organiziranosti ' medsebojne dohodkovn povezanosti. In prav tu la ko še veliko postorimo. 40 let Emone - povzetki iz kronike (Janko Velikonja — nadaljevanje) Sprejet je tudi sklep o začetku dela na oskrbovanju tujih ladij in letal. Velik dogodek je vsekakor bila otvoritev Supermarketa Osijek, kar je med drugim pomenilo tudi prelom z zaprtostjo republiške meje. Ena od pomembnih prelomnic v splošnem razvoju podjetja je prav gotovo nova, hotelirska dejavnost. S priključitvijo Hotela Slon Ljubljana v letu 1969 k podjetju Prehrana se je ta dejavnost z vrsto priključitev hotelskih zmogljivosti v naslednjih letih spremenila v gospodarskega činitelja v okviru podjetja Emona Ljubljana v letih 1969 do 1973. Skoraj istočasno, točneje 11. decembra 1969 je delavski svet podjetja dal soglasje za začetne razgovore o izgradnji hotelskega kompleksa Bernardip. Leto 1969 je tudi leto ustanovitve Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma - Igralnica Casino Ljubljana. Za nadaljnji razvoj podjetja pa je za leto 1970 značilno naslednje: - k Podjetju. Prehrana se je priključil Hotel Riviera Portorož; - kmalu zatem so delavci Agrokombinata Emona Ljubljana na referendumu sklenili priključiti se k Prehrani; - Zdravilišče Čateške toplice je tudi sklenilo stopiti v družbo hotelskih delovnih organizacij Emone; - na referendumu v decembru so se delavci Trgovskega podjetja Alpkomerc iz Tolmina odločili za priključitev in - kot zadnji v tem letu, se je odločil za priključitev k Emoni Hotel Slavija Maribor. Poleg tega je bila v letu 1970 otvoritev Supermarketa Maribor in otvoritev novih objektov hotela Riveira Portorož. Tega leta je sklenjena še najemna pogodba za Vilo Bled z Izvršnim svetom SR Slovenije. Tako velike spremembe so narekovale izbiro novega imena podjetja. Dne 1. oktobra 1970 je sprejet sklep na seji delavskega sveta podjetja, da bo novo ime naslednje: »EMONA LJUBLJANA, proizvodnja, trgovina, hotelirstvo in inženiring«. Tem formalnim spremembam so sledile spremembe v organizaciji podjetja, o čemer bo več govora v ustreznem poglavju. Tudi leto 1971 je pomembno v nadaljnjem razvoju podjetja. Med drugimi je prav tega leta sprejet sklep, da Emona nastppi kot investitor pri izgradnji hotelsko turističnega kompleksa Bernardin. To je bila naj večja investicija, ki sc jo je Emona kdajkoli dotlej lotila. Izredno pomembno je tudi to, da je v tem letu dograjen celotni kompleks skladišč na Šmartinski cesti 102, v kar je kolektiv bivšega podjetja Prehrana vložil ogromna sredstva in brez katerega si ni moč zamisliti modernega blagovnega poslovanja. Dne 23. novembra 1971 je bila uradna otvoritev Trgovske hiše Emona-Maximarket Ljubljana, enega največjih tovrstnih objektov v Jugoslaviji. V začetku leta 1971 seje kolektiv Hotela Evropa Celje na referendumu odločil, da se vključi v podjetje Emona Ljubljana. Podjetje Emona Ljubljana je tega leta pristopilo k izgradnji skupne pralnice hotelov v Portorožu. Ustanovljena je Interna banka Emona. Sklep o tem je bil sprejet 15. junija 1972, poskusno je začela obratovati 1. julija, da bi lahko povsem prevzela posle z novim letom 1973. V leto 1972 spada tudi odločitev zbora delovnih ljudi Kmetijskega obrata Perutnina Zalog, da se izloči iz sestava podjetja Emona. Leti 1972 in 1973 sta izredno razgibani leti zaradi dela na uresničitvi ustavnih dopolnil in reorganizacij podjetja na tej osnovi. Ustanovljeno je 25 TOZD. Od tega prvotnega števila se jih je nekaj izločilo, nastalo tudi nekaj novih, tako, da je bilo konec leta 1975 24 TOZD in delovna skupnost skupnih služb podjetja Emona. Najprej seje izločila iz sestava Emone TOZD Perutnina Zalog, kmalu za tem Trgovsko podjetje Alpkomerc Tolmin, nato pa še TOZD Vila Bled, ker je podjetje Emona prekinilo najemno pogodbo z Izvršnim svetom SR Slove- Priključila pa se je Kmetijska zadruga Črnuče. Nekateri integracijski načrti niso bili realizirani iz različnih vzrokov, ki so bili objektivne in subjektivne narave. Po sprejetju Samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju Emona dne 1. marca 1973, je že 20. aprila 1973 sprejet sporazum o razdelitvi premoženja na TOZD. V tem letu je sprejet tudi sklep o uvedbi »DNEVA EMONE«, to je 10. april, dan ko je leta 1947 formalno pravno ustanovljeno podjetje Prehrana. Dne 26. decembra 1973 je prvič prikazan film o podjetju Emona. Za leto 194T je za nadaljnji razvoj podjetja značilno naslednje: - delavskemu svetu je predložen program razvoja podjetja Emona za obdobje 1974-1978; - k podjetju Emona se je priključilo Trgovsko-gostin-sko podjetje Ilirija iz Ilirske Bistrice kot nova TOZD; - položen je temeljni kamen za izgradnjo hotelskega kompleksa Bernardin v Portorožu; - odprta je Pivnica Zvezda ob Trgovski hiši Maksi-market; - Supermarket Maribor se je konstituiral kot TOZD Emona. Dotlej je bil ta objekt kot enota v sestavi TOZD Maloprodaja Ljubljana; • - dne 30. decembra 1974 je podjetje Emona regislf rano z vsemi TOZD na registrskem sodišču v Ljubljani- Za leto 1975 pa naslednje: - 8. aprila je bila otvoritev novih objektov T Tovarna močnih krmil Ljubljana za prevoz krmil v razs® tem stanju; v - meseca novembra je bila otvoritev nove pekarne Trgovski hiši Maksimarket; - 17. julija je odprt novi market Plavje pri Kopru; - 13. decembra je odprt novi pokriti bazen v hotel Riviera Portorož; t - prvega dne tega lela je postala enota SupermarK Maribor formalno pravno TOZD v sestavi podjeu Emona. a Dne 1. januarja 1976 so se delavci Pekarne center n^ referendumu odločili, da se združijo s podjetjem Emona statusom TOZD. . . 13. januarja 1976 je ustanovljena kot 24. TOZD Igralni Casino Ljubljana. 1. junija 1976 so sprejeti prvi gostje v novozgrajen® turističnem kompleksu Bernardin Portorož. Uradna o1^ ritev hotelov Bernardin s 1.100 posteljami pa je bila Delavski svet podjetja Emona je 20. julija 1976 sp®®^0 samoupravni sporazum o osnovah srednjeročnega P’a razvoja podjetja Emona za obdobje 1976 do 1980. ^ Navedena organizacija je prikazana v tem delu P°^r<^a-neje zaradi tega, ker se je prav z letom 1976 začela r®9f|p nizacija podjetja, ki je pripeljala do organizacije SU Emona. 30- V letu 1977 je podjetje Emona Ljubljana praznovala letnico obstoja. Važnejši dogodki tega leta pa so bili: g- - otvoritev Grand hotela Emona Bernardin Porto1-0 ' - otvoritev hladilnice TOZD Mesna industrija Zalojk,. - delavci podjetja Dolenjka Novo mesto so se na rendumu odločili za vključitev v podjetje Emona M Ijana; Ko- - na podoben način so se odločili delavci trgov” v, gostinskega podjetja Posavje Brežice, da se vključi Emono; - Grand hotel Union Ljubljana seje tudi odločil, 0 vključi v sestav Emone; t - odprt je prvi EMONA CENTER v Kosezah v - trgovsko podjetje Jestvina Koper se je vključi*0 Emono; . tuji - trgovsko podjetje Centromerkur Ljubljana sej® odločilo, da se vključi v nastajajočo SOZD Emona; jji - dne 1. oktobra 1977 je pod številko Srg 966/ ' m registrskim vložkom štev. 1441/00 končana register,;) SOZD EMONA Ljubljana pri Gospodarskem s°d Ljubljana; [e\> - položen je temeljni kamen za gradnjo novega n TERME v Čatežu; GOVORI IVANKA DIMNIK, vodja službe za organizacijo, inštruktažo in revizijo v delovni skupnosti SOZD Z OBISKA V URI Kaj je JANA - EAN? 8600 2011 Mojstri točnega časa Univerzalni sistem označevanja artiklov EAN (Euro-Pen Artical Numbering) je v svetu sprejet kot enoten sistem identifikacije proizvodov široke potrošnje. pUag“slavija je pristopila k r‘.AN sistemu označevanja looo3 široke Potrošnje v letu ia82 in s tem pridobila pravico, da svoje blago originalno plačuje s črtastimi simboli ^AN. Jugoslavija je zastopana v združenju EAN preko svoje organizacije, ki jo je Poimenovala JANA (Jugoslovanska asociacija za nu-meriranje artiklov). ,f° zadnjih podatkih je včlanjenih v sistem JANA simbola - črtaste kode, ki se lahko čita in interpretira avtomatsko. Ta črtasti simbol je največkrat natiskan kar na embalaži že v proizvodnji. EAN sistem šifriranja blaga ima 13-oz. 8-mestno številko, ki je seveda kot povedano, na proizvodu predstavljena v obliki črtaste kode - simbola. Vsako EAN število oz. simbol označuje artikel po državi izvora oz. izdelave, po proizvajalcu in vrsti artikla. Jugoslavija je dobila pravico, da svoje blago izvorno označuje s črtastimi EAN simboli. Dodeljena ji je bila števec kot sto iusnsiovaneVih Y?lka. 860' Organizacija JA-organizacij združenega dela NA dodeh »b včlanjenju po-od teh so iz Slnvenh/ rv!’ samezmm OZD svojo štiri-ga Pnrt^Siž°iy!nT1J;e.:,°:°" mestno številko. Tako je ta ga Portorož, Žito Ljubljana, Radenska, Saturnus Ljublja- vključena v EAN število za »»ri1bE„1ki“Mode? ABC 0znaCev”"i= proizvodov. Srka'^ OZ°KzX^Pp “vko° de, za kar ima na razpolago še pet mest. Organizacija združenega dela, ki želi preiti na označeni6 blaga po enotnem P ednarodnem sistemu ^AN( se mora včlaniti v organizacijo JANA, kar doseže Podpisom samoupravnega Porazuma. Spoštovati in izpolnjevati mora določila Porazuma, ki so predvsem v p° delo vanju z združenjem . AN>.° uvajanju, uporabi in azvoju enotnega sistema v «yctu in uporabi enotnih kri-njev in principov simboli-,?cije in identifikacije blaga Slr°ke potrošnje. : Sprva se je ta sistem razvi-J i kot evropski sistem s pri-i °Pdni Japonske, Avstralije ..nekaterih drugih neevrop- tQvii sistemPa je POStal SVe' . Z EAN-om je uveden eno-i n sistem identifikacije prevodov in sicer z uporabo Na splošno omogoča enotni sistem številčenja artiklov široke potrošnje spremljanje posameznih artiklov od proizvajalca do končne porabe. Vse bolj pa se širi zahteva kupcev v inozemstvu za označevanje artiklov z EAN kodo, kar še predvsem sili proizvajalce k uvajanju tega sistema. Precej večje prednosti pri uvajanju EAN sistema pa ima trgovina. Prav trgovina na drobno bi z uporabo EAN kode lahko posodobila svoje poslovanje in povečala učinkovitost ter racionalnost poslovanja. Praktična uporaba EAN simbolov na artiklih široke potrošnje omogoča trgovskim organizacijam hitrejše in racionalnejše spremljanje poslovnega procesa in to vrednostno ter količinsko. Dosedanja računalniška obdelava poslovanja trgovine na drobno zajema po količini in vrednosti le nabavo blaga, prodaja blaga pa je obdelana le vrednostno. Tako je mogoče ugotavljati dejansko količinsko zalogo le s fizičnim popisom blaga. Uvedba EAN šifriranja ter uporaba računalniške opreme za čitanje črtastih EAN simbolov tako imenovana POS oprema (Point of šale) ali računalniška oprema v prodajalni, daje možnost spremljanja tudi količinskih. podatkov (o nabavi in) o prodaji po posameznih artiklih in prodajnih mestih. Navedena računalniška oprema za čitanje in obdelavo podatkov v trgovini je sicer še zelo draga, vendar ali ni še dražje to, da ne razpolagamo z nekaterimi pomembnimi informacijami takoj, dnevno, da nimamo pregleda med zalogami po artiklih v prodajalnah itn. Za učinkovito in racionalno uporabo EAN sistema šifriranja blaga v trgovini na drobno in za uporabo računalniške opreme za čitanje in obdelavo podatkov v trgovini je potrebno zagotoviti, da je preko 70% artiklov v prodajalnah že od proizvajalca blaga označenih z EAN kodo. Zato je priporočljivo, da začnejo vse proizvajalne OZD v okviru SOZD Emona, ki proizvajajo blago široke potrošnje, čimprej uvajati EAN sistem šifriranja in označevanja blaga. Trgovske organizacije pa naj n. pr. ob sklepanju pogodb apelirajo na proizvajalne OZD, da se čimprej odločijo za označevanje svojega blaga po tem sistemu. Številni so pregovori o času, o tej neotipljivi četrti dimenziji v kateri živimo in nas zvesto spremlja od spočetja do zadnjega diha. Govorimo: »Čas je zlato!« »Nimam časa « »Za vse je še čas!« »Čas zaceli vse rane.« »Vse ob svojem času.« In tako bi še lahko naštevali, če bi imeli - čas. Čas merimo tudi z urami. Te morajo biti točne, ne smejo se ustaviti. Če se ura ustavi jo nesemo k urarju, prav njim so namenili te vrstice. V Ljubljani na Prešernovem trgu, pri tromostovju je vogalna hiša, ki jo Ljubljančani poznajo pod imenom Ura V pritličju je trgovina z urami in zlatnino, v prvem in drugem nadstropju pa je največji urarski servis v Jugoslaviji, sodi pa v okvir Emonine temeljne delovne organizacije Centromerkur iz Trubarjeve ulice. Urarski servis vodi Izidor Jankovič, v njem pa dela 18 urarjev. »Rojstno leto urarskega servisa sega daleč nazaj v 47 leto, ko je bilo takoj po drugi svetovni vojni ustanovljeno obrtno podjetje, in je bilo v njem zaposlenih 6 urarjev,« je povedal Izidor, ki seje v tistem času šel učiti urarske stroke. Imeli so tudi več trgovin, z uradmi in zlatnino, v Ljubljani v Čopovi in v Tavčarjevi ulici ter na Titovi cesti. Še pred 70 letom so se priključili Centromerkuiju. V servisu so resnični mojstri, popravljajo vse vrste ur, mehanske in elektronske, sodobne ure, ki so v zadnjih letih' osvojile trg in potrošnike. Na delovnih mizah urarjev je videti kar del zgodovine urarstva. Ta popravlja klasično, staro budilko na zvonec, drugi moderno budilko na baterije, tretji se ubada z dobro staro železničarsko žepno uro, zraven njega pa je urarka pravkar popravila drobno žepno uro, zraven njega pa je urarka pravkar popravila drobno žensko zapestno urico, veliko kot tabletko proti glavobolu. Na stenah vise številne ure, od modernih, ki jim tiktakanje ni slišati do tistih pri katerih mala kukavica s kukanjem napove točen čas. Po tej, lahko bi rekli skoraj divji pestrosti ur domala vseh svetovnih izdelovalcev, je treba biti res mojster, da uro popraviš, da teče tako kot je treba. v ‘T omaransiti cesti iou v LjuDijam. , v tekočem in še v naslednjih srednjeročnih načrtih do nea leta 1985 so se zgodili naslednji pomembnejši 8°dki, ki so vplivali na nadaljnji razvoj SOZD Emona: tak« .okon^no jc določena organizacija SOZD Emona v int n* °bbki kakršno ima danes, ne glede na poznejše ^gracije in gradnjo novih objektov; nasledZa^h U *t>ta ie bila EMONA sestavljena iz Štev. zaposl. 40 let Emone - povzetki iz kronike jyj~ otvoritev prenovljenih prostorov hotela Grad - sprejeti so bili ustrezni samoupravni sporazumi o -?5,e pri Brežicah;__ združevanju v SOZD Emona, o skupnih osnovah in meri- lih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo, statut SOZD in še vrsto spremljevalnih aktov notranje zakonodaje; - na referendumih za sprejem nekaterih samoupravnih aktov v dneh od 20. do 26. januarja 1978 je bilo v volilnih seznamih 9.644 volilcev v celotni SOZD Emona, vključno s kmeti kooperanti in vajenci; - dne 15. februaija 1978 je umrl FRANC NEBEC, dolgoletni generalni direktor podjetja Prehrana, podjetja Emona in nazadnje SOZD Emona, nesporno zaslužen za dotedanji razvoj podjetja, oziroma SOZD; - 10. aprila 1978 je delavski svet SOZD Emona sprejel sklep o ustanovitvi NAGRADE FRANCA NEBCA, za izredne dosežke na področju gospodarstva znotraj SOZD Emona; - v juliju je odprta nova blagovnica DO Emona Dolenjka Novo mesto v Trebnjem; - posvet direktorjev DO, TOZD in SOZD Emona v gradu Mokrice pri Brežicah v juniju 1978 je nakazal smeri razvoja in naslednje prednostne naložbe za obdobje 1978-1982: • povečanje zmogljivosti farme bekonov v Ihanu za 30.000 pitancev letno; • zgraditev predelovalnice sadja, povrtnin in gozdnih sadežev v Ljutomeru; • nadaljr\ji razvoj in razširitev maloprodajne trgovske mreže; - nadaljnji razvoj hotelskih zmogljivosti; - močnejša usmeritev v izvoz. Na tem posvetu je bila sprejeta tudi pobuda, da naj se v samoupravne akte SOZD Emona vključijo določila po katerih bi vnaprej vodil SOZD Emona kolegijski poslovodni organ s predsednikom na čelu in ne yeč generalni direktor; - v juliju 1978 je sprejet dogovor o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD Emona; - v novembru je sledila reorganizacija DO Centromerkur in DO Blagovni center Ljubljana; - referendum o združitvi s podjetjem Jugotehnika je propadel; - referendum o združitvi s podjetjem Angropromet Čuprija pa je uspel in je postala nova DO EMONA ANGROPROMET ČUPRIJA; - v letu 1979 - meseca januaija je sklenjen dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju med SOZD EMONA in KMETIJSKIM KOMBINATOM TIKVEŠ iz SR Makedonije; ? ?0tiedelstvo-govedoreja Domžale 3 prašičereja Ihan • kmetijska Koopeiacia j 5' j^varna močnih krmil -/asicerejalhan Kmetijska Kooperacia Ljubljana o jf/PVarna močnih krmil 6 «n,csn3 industrija Zalog 7' -/Kovina na veliko Ljubljana g -Ulovska hiša - Maksimarket Ljubljana 9' ;?uPermarket Ljubljana 10' r^Permarket Osijek ll’ rp °Pr°dgja Ljubljana 12' 7rS°vski obrat Koper 13 , U*nanja trgovina Ljubljana 14 /eniring Ljubljana 15' 50te Slon Ljubljana 16 5°*e Riviera Portorož 17' 7?tel Evropa Celje 18. JT/avdišče Čateške toplice Brežice 19 pr0, b Bernardin Portorož 20; "»teli Slavija Maribor 21. 71 yisb6na agencija Globtour Ljubljana 22. s,, Vsko Podjetje Ilirija Ilirska Bistrica 23. p0pormarket Maribor 24. t8?1/13 Center Ljubljana 25. Dpi mca Casino Ljubljana gT——°Vna skupnost skupnih služb podjetja 274 107 592 637 566 227 165 1.101 120 437 34 216 240 64 228 374 137 134 313 112 178 14 164 Vf^ba: 6.563 3lDovPre/.nČr^anje Podatkov o številu zaposlenih je več in sicer: K 12., Vo|j,0 ftevilo zaposlenih v letu, število zaposlenih npr. per. li, aradi t,,1 tmeniki ob referendumih. h ker J® Pr)haja do razlik v številčnem stanju tudi do 1.000 s,at* 7oo i- v.volilne imenike vključeni tudi kmetje kooperanti -6z Ljubljane pa je predstavila igro J. P. Moličra »Mojster Zgaga ali vedno ob nepravem času.« Naj na koncu povemo še to, da bodo tovrstne prireditve skozi vso poletno sezono tja do meseca oktobra. Matija Kaf®1 Uspela revija Merkurjeve ponudbe PTUJ, 29. maja - Kot je že skoraj ustaljena navada, je tudi letos ptujski Emona Merkur poskrbel za prijetno predstavitev svoje prodajne ponudbe. Modna revija oblačil in modnih dodatkov je razgibala pomladanski popoldan v središču Ptuja, v Lackovi ulici, saj je predstavila bogato paleto pomladanske in poletne mode jugoslovanskih proizvajalcev. Pestrosti in iznajdljivosti organizatorja ni kaj oporekati - vitke manekenke so nosile modele vseh večjih tekstilnih tovarn: Gorenjska oblačila, Beti, Mura, PIK, Kroj, Veletekstil, Labod, No-voteks, Novitet, Kors, Vis, Univerzale, Almira, Triglav, Pletenina in drugih. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da bo vse predstavljene modele moč kupiti v Merkurjevih trgovinah. Tudi gledalcev je bilo več kot na prejšnjih revijah. Bil0 je videti in slišati, da se v središču Ptuja nekaj dogaja-Za dodatno privlačnost j® oskrbel znani ansambel udežna polja. Prednosti takšnih komercialnih modnih revij ne kaze zanemarjati, zato so iznajdi)1" vi trgovci ptujskega Emona Merkurja predstavili založenost svojih trgovin ob Pra' vem času, ko bo zanesljiv0 naletela na ugoden odmev pri občinstvu. _ 40 let Emone - povzetki iz kronike (Nadaljevanje z 9. strani) - v februarju 1979 je sprejet delovni program za PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA SOZD EMONA za obdobje 1980 do 1985; - v juniju 1979 je predan namenu novi predelovalni center v Ljutomeru; - prav tako je bil v mesecu juniju 1979 ustanovljen STROKOVNI SVET SOZD EMONA ZA INVESTICIJE; - 20. julija 1979 je kolektiv DO Emona Jestvina Koper odprl v Semedeli pri Kopru novi EMONA CENTER; - dne 6. septembra 1979 je odprt novi hotel HOLIDAV INN v Ljubljani; - dne 14. novembra 1979 je kolektiv DO Ilirija Ilirska Bistrica odpri novi EMONA CENTER v Kremenci v Postojni; - 16. novembra je odprt novi HOTEL TERME v Čatežu pri Brežicah; - v decembru 1979 pa je poslovodni odbor sprejel IZHODIŠČA ZA IZDELAVO SREDNJEROČNEGA PLANA RAZVOJA SOZD EMONA za obdobje 1981-1985; - zadnji dan leta 1979 pa je odprt četrti EMONA CENTER v Štepanjskem naselju v Ljubljani. V januarju leta 1980 so že bili pripravljeni predlogi za pripravo programa stabilizacije v gospodarstvu za leto 1980 z naslednjimi usmeritvami: - večja produktivnost dela; - večji izvoz, zlasti na konvertibilno področje; - zmanjšanje stroškov poslovanja; - zaposlovanje v okviru dejanskih potreb; - osebni dohodki morajo naraščati počasneje od naraščanja dohodka. V marcu je delavski svet SOZD potrdil in podpisal STABILIZACIJSKE USMERITVE SOZD EMONA za leto 1980. Dne 9. aprila 1980 je delavski svet SOZD Emona sprejel usmeritve za investicije v srednjeročnem obdobju 1981-1985: - povečanje kmetijske proizvodnje za domače potrebe in izvoz; - nadaljnja gradnja maloprodajnih zmogljivosti; - dograditi že začete hotelske zmogljivosti; - nadaljevati s prodorom na tržišče dežel v razvoju; - povečanje izvoza, zlasti na konvertibilna področja; - v aprilu 1980 je DO Emona Inženiring podpisala s firmo Agrotroszt iz Budimpešte pogodbo o gradnji farme prašičev, zmogljivosti 30.000 komadov letno; - v mesecu maju se je začela selitev vseh delov SOZD Emona v novo poslovno stavbo na Šmartinski cesti 130; - dne 6. junija 1980 je bila otvoritev povečane farme bekonov v Ihanu. Zmogljivost je povečana od 55.000 na 85.000 pitancev letno; - v juniju 1980 je zaključena gradnja 16. bazenov nove Ribogojnice na Dvoru pri Žužemberku, investitor DO Emona Ribarstvo Ljubljana; - septembra 1980 je odprta nova veleblagovnica DO Posavje v Brežicah; - oktobra 1980 je delavski svet SOZD Emona verificiral samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev in pravic na področju družbeno-ekonomskih odnosov s tujino in gospodarjenju z devizami; - oktobra 1980 je odprt novi in prenovljeni del Hotela Evropa Celje; - v novembru 1980 je odprta nova samopostrežna trgovina DO Emona Jestvina Koper v naselju Lucija pri Por- torožu; - decembra 1980 je odprt novi market TOZD Maloprodaja Ljubljana v Senožetih pri Litiji; V 104. številki E-Informatorja je Ivan Muhič, namestnik predsednika poslovodnega odbora SOZD Emona ugotovil naslednje: - vsi planirani glavni objekti še tekočega srednjeročnega plana razvoja SOZD Emona so zgrajeni, ali pa so tik pred dograditvijo; - v tekočem srednjeročnem obdobju 1976-1980 je SOZD Emona vložila 1.988.000.000 novih dinarjev v inve-sticije in siccn • v kmetijsko proizvodnjo 466,000.000 novih dinarjev; • v trgovino 615,000.000 novih dinarjev; • v turizem 536,000.000 novih dinarjev; • v ostale dejavnosti 371,000.000 novih dinarjev. Tako je uspešno končano eno najuspešnejših daljših - srednjeročnih razvojnih obdobij v razvoju SOZD Emona. Za začetek novega srednjeročnega obdobja in začetek leta 1981 je gotovo najpomembnejša združitev KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ v SOZD Emona Ljubljana, ki je potrjeno na referendumu 28. januarja 1981: • Kmetijski kombinat Ptuj je ob referendumu zaposloval 1.652 delavcev; • ustvaril pa v letu 1980 2.054.408.000 novih din celotnega prihodka; • vsega je bilo takrat v DO Kmetijski kombinat Ptuj 17 TOZD. Koncem februarja 1981 so delavci vseh TOZD in DO SOZD Emona na referendumih glasovali o naslednjih vprašanjih: - združitvi delovne organizacije Kmetijski kombinat Ptuj v SOZD Emona Ljubljana; - spremembah in dopolnitvah statuta SOZD Emona; - spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v ŠOZD Emona. Vseh volilnih upravičencev je bilo 10.183. Dne 6. februarja 1981 je silovit požar uničil tri četrtine skladišča TOZD Centromerkur ob Šmartinski cesti v Ljubljani; Dne 24. aprila 1981 je DO Emona Inženiring v Iraku zaključila gradnjo velike moderne klavnice z zmogli^ vostjo 600 glav goveje živine in 3000 glav drobmc dnevno; meseca maja in junija 1981 sta odprta dva supermarket v mestu Teguju in Bamaku v republiki Mali v Afriki; Tega leta so Tovarna močnih krmil Ljubljana Poljed®' stvo - govedoreja Domžale in Prašičereja Ihan ustanov1 SKUPNI RAZVOJNI CENTER ZA PREHRANO ^ VALI; Oktobra so sprejeta izhodišča za pripravo plana za Prav tako je oktobra tega leta DS SOZD uvedel posl0-pek za likvidacijo TOZD Igralnica Casino Ljubljana; ^ 24. novembra 1981 je bila odprta nova blagovnica me simarket v Zrečah v občini Slovenska Bistrica; v, 25. decembra pa je odprt nov EMONA CENTER v Dr ljah v občini Ljubljana Šiška; Leto 1982 se je začelo s sprejemom gospodarske^ plana za to leto. Obenem pa je bilo sklenjeno na seji t SOZD, da se oblikuje sklad za pripravo razvojnih pro) tov SOZD; Na seji DS SOZD dne 11 februarja je sklenjeno, , leto dat>° celotna SOZD pokrivala nastalo izgubo v Emona Čaff°. Centralno afriški republiki v višini 80,330.903 novih Prav tako je ugotovljeno, daje v letu 1981 nastala izgh^. v TOZD Hotel Evropa Celje v višini 13,500.000 novih ° J Dne 9. marca 1982 je povsem pogorela blagovna hi» }0 TOZD Supermarket Osijek. Vse te negativne postavk® p hudo bremenile SOZD Emona, vse njene DO in Tv tudi pri nadaljnem razvoju; -rUi- 28. aprila 1982 je bila odprta restavracija KDIC turni dom Ivana Cankarja) v Ljubljani s statusom T02v sestavi DO Emona hoteli. ^ V mesecu avgustu je bila otvoritev prenovljene in P° rj čane zmogljivosti Tovarne močnih krmil v Dražencih V Ptuju; m Skupščina občine Piran je 29. oktobra 1982 uvLjjfl ukrep družbenega varstva v TOZD Hoteli Berna* r. Piran zaradi bistvenih motenj v samoupravljanju in r vanih medsebojnih odnosov; Dne 26. novembra 1982 je odprt novi EMONA C&1 v Jaršah ob Šmartinski cesti v Ljubljani; r[)a Dne 18. decembra 1982 se je kolektiv TOZD Pc*ap0 Center na referendumu odločil, da se izloči iz sestave EMONA Merkur in da se združi s pekarno Bežigrad, v sestavi Pekarstvo in testeninarstvo DO ŽITO; vK Poleg drugih, za razvoj SOZD Emona pomembnih S j. pov, je DS ŠOZD na zasedanju 16. februarja 1983 ver1 ral naslednje dokumente, ki sojih na referendumih v in TOZD Delavci že sprejeli in sicer: p