Slovenski dom
PREIS - CENA L 1.50
Leto Vili. — Štev. 252	|	|	TEDNIK	ZA	POLITIČNA	IN	KULTURNA	VPRAŠANJA)	Sobota,	it.	decembra	1943
Kje dobiti sredstva za zimsko pomoč?
Vsaka vojna prlnaia večini ljudi nesrečo In uničenje oziroma popolno Izpremembo dotedanjega življenja; drugim zopet dodeli vojni čas blagostanje, ki sl ga pa po večini pridobe na račun gospodarsko slabših, revnih slojev.
Pojav vojnih dobičkarjev Je nastopil v prvi svetovni vojni — Se v večji meri se kaže sedaj. Tem vojnim dobičkarjem se ne smili trpin, ki ne more preživljati niti sebe In svoje družine. Vojni konjunkturlst ne vidi okoli sebe propadajoče delavske In druge, danes zlasti kmečke mladine, ne sllSI stoka mater In ne občuti nejevolje mož, ki ne morejo nuditi niti sebi niti otrokom ali ženi najpotrebnejšega, to Je hrane, kljub temu da se ves dan trudijo In pehajo za zaslužkom. V sedanji vojni vihri se je delavcu pridružil v nesreči tudi podeželski kmečki človek. Pregnan izpod domačega krova tava po mestu in s skrbjo gleda v bodočnost, ki se mu prikazuje v temnih obrisih.
Hvalevredno akcijo pomoči za to množico bednih Je začel g. predsednik Pokrajinske uprave.
Po časopisju Je razglasil, da potrebuje za letošnjo zimsko pomoč znesek 8 milijonov. Brali smo članek, v katerem je bilo govora
o	10 milijonih. V tem članku Je misel, naj prispevajo večje zneske socialni zavodi, ki že Itak služijo za pomoč delavcem In nameščencem. Borza dola Je ustanova, ki Ima izključno nalogo, da podpira delavstvo in na-meičenstvo v brezposelnosti, dočlm služi Pokojninski zavod drugim namenom. Bolniške blagajne so Itak pasivne ter bi bilo želeti, da bi dajalo obolelim zavarovancem večjo pomoč, dočlm naj bi Blagajna za rodbinske doklade povišala redne mesečne doklade, ter bi s tem po svoje pomagala.
Iz naslova tega članka je pa razvidno, da Jo njegov namen pokazati, kje naj g. predsednik Pokrajinske uprave potrka. Prepričan sem, da bi popolnoma uspel — seveda pa se ne bi smeli pri tem ozirati ne na levo in ne na desno.
Zavarovalnice so v pretežni večini zaslužile precejšnje zneske v sedanjem času. Kmet Je svoječasno plačeval požarne premije jn premije za primer tatvine. Mesečne premije so se v predvojnem času plačevale v redu ter so se prispevki vknjižili y rezervne sklade.
Koliko kmetskih poslopij je bilo samo v naši pokrajini v sedanjem času požganih in uničenih — koliko so pa zavarovalnice izpla-coie Mvarovalnin? Mislim, da zelo malo, ker so se Izgovarjale, da so požari nastali zaradi vojnih razmer, ter ni zavarovalnica dolžna povrniti škode. A ko je kmet plačeval požarne premije, pa najbrž zavarovalnica ni nikdar opozorila na to. Koliko so zavarovalnice dobile premij za transportna zavarovanja, katerih premije so zelo visoke — pa niso niče-,ar Izplačalel
Ali ne bi bilo pravično, da bi zavarovalnice Izplačale za zimsko pomoč vsaj 10% onih zneskov, katere bi v rednih časih morale izplačati oškodovancem — saj Jim bo ostalo še vedno 90% v njihovih rezervah.
Bančni In drugi denarni zavodi. Vodstvo teh zavodov kakor tudi zavarovalnic vedno zatrjuje, da preživljajo zavodi največjo krizo - pa kljub tej krizi še vedno izplačujejo delničarjem letno dividendo. Dokler Izplačuje zavod dividendo, še ni kr'ze-
Denarni zavodi prejemajo za posojila po 8—10% obresti, dočim plačujejo vlagateljem 1—3% obresti. Res je, da se morajo kriti vsi režijski stroški, ki tudi niso malenkostni; res Je, da se zaslužek pri denarnih zavodih ne giblje v onih številkah kakor v dobi od leta 1920—'933, pa vendar Ima vsak zavod dovolj možnosti, da Izdatno pripomore k omiljenju sedanje bede.
Ako bi določili, da mora od vsakega pasivnega računa pri denarnem zavodu, ki presega znesek L 10.000, vlagatelj odstopiti za zimsko pomoč 25% kapltallziranlh obresti, sem prepričan, da bi akcija zimske pomoči zaznamovala lep uspeh, dočim posameznik ne bi trpel prav velike Izgube. Denarni zavodi sami pa naj prispevajo za zimsko po-moč vsaj 10% obrestne razliko med obrestovanimi aktivnimi in pasivnimi računi. Lahko bi tudi dodali, da mora vsak zavod prispevati za Zimsko pomoč 10%ni del izkazanega dobička za leto 1942.
Industr|j*ka podjetja. V Ljubljani imamo razna Industrijska podjetja, ki delajo s precejšnjim dobičkom. Ako pomislimo le na to, po katerih cenah so prodajala izdelke, narejene iz zalog pred 1. aprilom 1941, bo jasno tudi laiku, da niso Imela izgube, temveč dobiček, ter so pribitek knjižila ali na rezervne sklade, ali so ga dala za adaptacijska dela. Del dobička pa so prejeli delničarji in odborniki v obliki dividend, nagrad, sejnin Itd. Naj navedem lo nekaj večjih industrijskih podjetij. Trbov. premog, družba, »Saturnus«, pivovarna Union, Tovarna za klej, Kemična tovarna, Združeno papirnice Vevče, Štora, Vidmar Slane, Medic — tovarna barv, Združene oppkame. Splošna stavbna družba, Hrovat et Co, tovarna olja; Sumi-Hribar, razne tiskarne Itd. Ako bi določili tem industrijam, naj dajo ie 15% od povprečnega dobička zadnjih 3 let, bi dobili lep znesek za zimsko pomoč.
T rg o v c l.g , o s I s 11. Kar jo omenjeno za Industrijska podjetja — velja še v večji meri za trgovce — na debelo. Samo nekaj imen: Šarabon, Telačln, Gregorc, Verlič, Gospodarska zveza, Kmetijska družba, Prevod, |. C. Mayer, Souvan, Urbanc, Šalamun & kampe, Prelog, Krisper, Verovšek, Zalta, vinski veletrgovci, trgovci z lesom itd. itd.
Mod obrtniki delajo največje dobičke gostilničarji, recimo n. pr.: Union, »Kolovrat«, Miklič, »Sokol«, »Katrca«, »Totenbirt«, Figovec, Slamič, »Sestlca«, Marenče, Perles, Habjan, Košak, Kramar. Dai Dam itd., itd. Koliko za
MU'.!! mi.ii. iidijmiiii ii.ii.i.i.iii.inii.i.Mi.n.iJi.Mj.1 P' t. .■'"Pem-nin 11 nns«...'
I
KIrehe, Scliule, Knltnrbeim — dret svlchtlgsfen Krlegszlele der OP. Bilder von der Befrelnngsarbelt der slowenlschen Komunl-sten in Ajdoveo am 11. Dozombor 1912. — Cerkev, Solo, prosvetni dom — trije najvažnejši vojni cilji OP. Slike o osvobodilnem
deln slovenskih komunistov na Ajdovcu 11. decembra 1942.
Ivan. Cankar nam govori
ob petindvajseti obletnici svoje smrti
Danes poteka pet in dvajset let, kar je svojo romarsko zomeljsko- pot sklenil Ivan Cankar, veliki genij naše književnosti. Za ta jubilej, kar smo ga Izgubili, bi so njegovemu Bpominu ne bi mogli oddolžiti boljše, kakor da b kratkim izborom iz nje-govoga ogromnega pisateljskega dela dokažemo, da ima Cankar svojemu ljudstvu tudi še danes nekaj povedati.
Te njegove misli, pisane pred tridesetimi in potdesetimi leti, so tako, kakor da bi pisatelj bolečino svojega naroda doživljal da-nos. V njih so resnica, tolažba In bodrilo
—	to je, največ, kar more pisatelj svojemu ljudstvu dati.
•
»Iz vseh slovenskih krajev so se bili zbrali v pisano procesijo. Sli so globoko upognjeni, trudni, prašni, blatni do pasu, kakor poslednji popotniki, namerjeni v dolino Jozafat. Največ je bilo starcev in stark, ali tudi otroci -so bili mod njimi in. oelo lepa dekleta je videl Kurent. Stopali so zvr-stoma, par za parom, lesen križ se je majal pred njimi. Po zeleni slovenski dožcli se je razlegala tista stara pesem, kakor klic bridkosti in hrepenenja:
Marija k Tebi nboge reve mi zapuščeni vpijemo!«
Bazlegla Be je pesem prav do neba hripavo in žalostno ter je vzdiiiovaje ugasnila nad požetim poljem.«
•
»Človek roma po slovenskih deželah, ma-lodušen sklone glavo in žalostno je njegovo srce. Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj sl doživeli Tvoja dolga povest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, a vstati ne moro. Kolikor jo dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiBte krvi, ki je bila tod prelita; in koliko jo bo še prolitel Psovka ti jo nauk dolila, palica ti ga je vtepala. Suvali so to od vseli strani, očmi in mačehe, botri in botrce. Časih si zajokal, časih si omahnil, ves truden, čaBih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te šo tosneje in celo usta 60 ti zaklenili.
V	curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klafter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, sl jedel sam svojo meso in pil svojo kri.
Močan si, o slovenski narodi TJisoč in pet sto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod meh-kužnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, šo bilj bi mu ne poli — ti pa, tisoč-
siužljo samo pri razliki med nakupno In prodajno ceno vin In Jedili
V	drugi vršil vojnih dobičkarjev so mesarji. imen ni treba navajati, ker jih ljudstvo predobro pozna. Vem za mesarja, ki sl je v sedanjih hudih časih docela preuredil hišo In luksuriozno opremil mesnico — menda ne Iz izgubel
Tudi o pekovskih, čevljarskih in ostalih obrtnikih bi lahko trdil, da so si marsikateri pomnožili premoženje v sedanji vojni, dočim uradnik in delavec z rodbino iz dneva v dan
hirata.
še ena vrsta ljudi je v sedanjih časih za-bogatola in to so listi ljudje, ki Imajo stanovanjske hiše. Marsikateri je »plasiral« svoj denar v nepremičnine že prod vojno, večina pa med vojno. Imel jo več zaupanja v stalno vrednost nepremičnin kakor v denar. Pri zamenjavi dinarja v liro smo videli, da Je denar izgubil na kupni prometni vrednosti.
Zato bi bilo pravilno, da dajo tudi hišni posestniki svoj obulus za zimsko pomoč. Pravično bi bilo, da so tega »prostovoljnega« prispevka oproščeni lo onf mali hišni posestniki, ki ne dobe mesečne najemnine več ko 1000 lir, dočim naj ostalim oblast priporoči, da prispevajo vsaj polovico enomesečne najemnine za zimsko pomoč.
Mislim, da bi po iem predlogu lahko zbral odbor za zimsko pomoč samo v Ljubljani določeno milijone v najkrajšem času. Prispevke naj plačajo imovitejši sloji, zlasti tisti, ki imajo koristi od vojne; delavca In nameščenca ne bo potreba posebej opozarjati na njegovo dolžnosl, saj je Itak znano, da sorazmerno ros največ daruje za sotrpina — mali človek.
krat ranjen, v trpljenjii utrjen, tl komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: »Nikarte! Ta burka je stara že tisoč leti«
»Deseti brat, ta edini med vsemi, je prišel praznovat sedmino. Opustošen je bil dom, v prazni izbi je močno dišalo po smrti. Odnesli so bili vso, tudi žeb'je so bili porivali iz zida in še s tako neusniiljeuao silo, da se je razsul omet po tleh. Bele lise na sivih stenah so kazale, kje so visele nekoč podobe in kje je stala mnterina postelja. Najbolj zamalo se je zdelo desetemu bratu, da so bili sneli celo tisto ubogo desko, ki je bila za jaslice postavljena v kot pod razpelo. In tudi tega razpela ni več ...«
»Ljudje božji, bratje, domovino sem Imel in zdravje; ko sem oboje izgubil, so izpre-gledale moje oči in so Jijjcle, da sem imtl zdravje in domovino ...«
»Leta 18« so klicali študentje delavce: delavei so prihiteli ter so prelili svojo kri, zato, da so študontje postali dvorni svetniki.«
•
Gotovo Vaa ne razžalim, če Vas opozorim na veliko nodostatke v našem političnem življenju, zakaj poznate jih sami najbolje. Opazili ste ž« lahko davno, kakšna brezbrižnost je zavladala v nas glede najvažnejših vprašanj, ki vzburjajo drugod duhove in izpodbujajo k dolu in premišljevanju. Kamor pogledate krog sebe, povsod cinična brezdelnost in leno zanašanje na vodni ko. In ako jo ti zavozijo, ako ravnajo z narodovim zaupanjem lahkomiselno in prešerno, ne zmeni se zato živa duša ... Drugod po svetu, — kakšno življenje, kakšna politična zrelosti Ali tu v našem mestu, tu živimo kakor za kitajskim zidom: staro pa-® triarhalično življenje; vBakdo je srečen, da mu ni treba imeti svoje voljo in svojega razuma.
•
VI	prihajate s svojim starim očitanjem; to me zelo boli. Ali preverjen sem, da čutite sami, kaj ste zagrešili in koliko je trpel narod zaradi Vaših napak. Treba bt bilo samo priznati, da se je zavozilo in tako bi ne bilo velikih težav, da bi se spravil voz na pravo pot.
•
Zadnjič me jo srečal na cesti znanec: »Odrin je pall« — »Je že prav, že prav. Ampak srečke umetniške loterije še vendarle niso razprodane!«
To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo nase! Ljudje so zdaj med nami — saj jih lahko vsak dan slišite — ki bi nas najrajši kar prodali — kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen.
*
Tretji agitator: Začcmu? Začemu-uT — Demonstrira človek zato, da demonstrira! Vaša proklota narodna dolžnost je, da stopite vsak teden po enkrat na cesto, da tam kričite in razsajate, da se daste do sitega premlatiti, aretirati, obsoditi v ječo ln na post, obesiti, ustreliti, razčetveriti 1 Vsak teden po enkratl O Purgarl O lenoba! O gniloba! Za pečjo sedi! Poleg mamice, ki pleto nogavico. In dnevnik bero! In dremlje! Namesto da bi sedal obesiti, ustreliti in razčetveriti! Vsak teden! po enkrat! Ubogi narodi
•
Nenadoma je vztrepetal materin glas, da me je vsega izpreletelo.
»Ni resi Ni res! Tako ni, tako ne moro biti!«
I »To jo le zgodba!« sem odgovoril začuden in plah. »Morda se ni v resniel zgodilo... pa bi se motda lahko zgodilo ...«
»Ni res! ni res!« je vzkliknila mati. »To je tista tuja učenost... segla ti je v srce, Boga ti je ukradla... Zdaj jo poznam, že zdavnaj sem jo poznala... Bog se te usmili!«...
Tako je rekla mati meseo dni pred svojo smrtjo...
Zdaj, o mati, slišim tvoje besede, zdaj jih razumem. In zdaj je edino, pregrenko hrepenenje v mojem srcu; da bi bil kakor ti, o mati, ovet na polju! Zdaj razumem tvoj bledi strah, o mati, tvoj blodi strah pred sovražno tujo učenostjo!
»Tisoč ur bridkostil Blagoslovljena bridkost: če bi nje ne bilo, odkod hrepenenje, ljubezen ln lopotat Ce bi uboštva ne bilo, kako bi oko spoznalo bogastvol Preljubi svatje, toliko smo užili nadlog in težav, da bi v skrbeh bil Bog, če bi ga terjali za vse to bogastvo, ki smo ga v sanjah gledali! Zato še eno kapljico na čast bridkosti, materi vseh občutkov.
•
»Silen je vihar, ki buči preko trpeče zemlje, preko ftjoveštva, tega ubogega, v krčih in vročici polblaznega. Vihar ruši meBta in vasi, pustoši dežele, da so golo in puste kakor beraška dlan, vzdignil je valove morja, da treskajo ob najvišje bregove, poplavljajo pokrajino, kjer je nekoč dihalo bogato življenje.
Ali ta vihar ne podira le mogočnih hrastov, temveč ne prizanese niti ne ponižnim bilkam na senožeti, niti ne drobnemu, komaj iz popja vzklilemu ovetju na mladikah. Tisoči in tisoči mladih, življenja željnih in življenja vrednih bitij padajo pred našimi očmi v prezgodnji grob. 8 silnim korakom bodi smrt po okrvaljeni zemlji in kosi in žanje brez misli in usmiljenja. Zdaj je resnica, kar js govoril pesnik-prerok pred mnogimi leti:
Grobovi tulijo ...
Ali ne samo v strelskih jarkih *— ne samo tam žanje smrt! Obilo in preobllo žetev je našla tudi v tihih domovih, med štirimi stenami. Tau umirajo tisoči za neizprosno boloznijo, ki se imenuje bridkost in skrb in — glad.
Kljub vsemu, kljub temu brezdanjemu morju krvi in morju solz — kljub VBemu ni predrznost, če pravim, da je in ostane resnično, kar sem bil nekoč zapisal:
»Nobena solza ni potočena zastonj, nobena kaplja krvi ni prelita zastonj!«
Kajti kolikor tisočev jih je padlo na bojiščih, kolikor tisočev jih je umrlo doma od vsega hudega: — ostalo jih bo šo dovolj, da sc zgodi, o čemer sem trdno in verno prepričan: na tem ogromnem pokopališču, na teh od solz ln krvi bogato pognojenih tleh si bodo gradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom. ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji, vo svojem, v novih spoznanjih dozorelem razumu!
To moje prepričanje, to moje zvesto zaupanje v veselejšo našo bodočnost ni prazna beseda, ni gola želja 1«
*
»Ker narod potrebuje v težkih časih vse svoje sile, kliče vse in vsakogar! Ce kdaj, v teh časih je »potreba, da si zvesto pogledamo iz obraza v obraz, da sl sežemo v r<h ke, se strnemo v eno vrsto. — Strahopeteo je, kdor zdaj trepeče, da bi se mu ob takem zbližanju morda ne odkrhnila ta ali ona mrvica njegovih strankarskih načel in njegovega svetovnega naziranja. Prijatelj, zdaj gro za življenje in smrt! Jaz upam v življenje! In takrat, kadnr si zagotovimo to življenje, takrat si bomo zopet pogledali v oči ln povprašali: Kdo sit Kako misliš til Ali si ml brat ali nebrat? — Zdaj pa je vrsta ona, je prapor en sam!«
•
»Ta črni praznik, ki nam je dal dovolj solza bridkosti ln očiščenja, nam je obenefti dodelil posebno dragocen dar: Vrnil nam je spoznanjo, ki nam je bitb v teh časih že skoraj izgubljeno, da more obroditi sočen sad le tisto delo, ki je bilo spočeto ln izvršeno v čisti poštenosti. Vsako delo, ki je vzklilo iz kalne misli, je ob rojstvu mrtvo.
Krek je dokazal z vsem svojim življenjem, da je laž tista beBeda o dvojni morali, temveč da je morala povsod in vselej j samo ena, doma za pečjo, na širni cesti, na razburkanem shodu, nn zaupnem sestanku ln v državnem zboru. Dokazal je, da poštenost ni suknja, ki se jo da v prednji sobi zamenjati za svetli frnk sebičnosti.
Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja In brez omahovanja sprevidi
Jubilej dela in žrtve
4. decembra je praznoval šestdesetletnico polnega in napornega življenja gospod France Kremžar, dolgoletni urednik »Slovenca« ter sedanji urednik »Domoljuba«.
Za njegov jubilej bo naš Ust prelomil svoje načelo, da o petdeset in več letnicah no piše. ker pri večini takih jubilantov za to ni drugega povoda kakor gola leta.
V	šestdosetlonici g. Fr. Kremžarja pa vidimo VBi, ki njega in njegovo delo poznamo, jubilej velike vero, neizprosnega poštenja ln požrtvovalnega, nesebičnega dela za narod in njegov blagor. Odkar je Kremžar prvič postavil pero za javno besedo — in tega je že pol njegovega življenja dolgo — je pri vsem svojem delu, naj bo časnikarskem, političnem, soclalnom ali drugačnem, poznal eno samo načelo in vodilo: blagor svojega ljudstva.
Ni ga danes večjega priznanja in večje pohvale za koga, kakor če o njem lahko mirno in b propričanjom zapišeš tako resnico.
O	Francetu Kremžarju jo lahko kakor morda o malo kom izmed naših javnih in političnih delavcev. Da bi bil malo manj tak, kakršen je bil; to je, da bi bil v bvo-jem dolgem in delovnem življenju mislil kaj več nase kakor na druge, bi bilo nemara
o	njem več slišati. A če bi bilo tako, bi bil morda bolj slaven, pa manj koristen svojemu ljudstvu.
O	njegovem časnikarskem in političnem delu so obilo pisali drugi. Mi bi radi v teh kratkih vrsticah dali čast Kremžarju kot človeku:	značajnemu, doslednemu, zmeraj
neupogljivo verujočemu, ki se obvsnki, tudi vsakdanji življenjski malenkosti zaveda, da so dola broz vero nič in da je vera brez de! mrtva; in pa čast žrtvam, ki jih je bilo to njegovo šestdesetletno življenje bolj polno, kakor pa javnost.
Šestdeseta obletnica rojstva — to je čas, ko drug človek sode in gleda na tisto, kar je naredil, in še bolj na tisto, kar je prejel, — pada pri Kremžarju v čas, ko je svojemu ljudstvu dal največ, kar je imel: dva sina junaka.
Eden mu je izginil na apostolski poti med rojaki v Srbiji, drugi je kot junaška žrtev, kot prvi boreo med svojimi borci, zgorel v požaru, ki ga je nad slovensko domovino zanetil njen najstrašnejši sovražnik, tisti, ki je Kremžarju vzel dva sina. Obe žrtvi je Kremžar prenesel s čudovito možatostjo človeka, ki ve, da jo za pravo stvar treba dati vse, tudi sebe in lastno kri.
Tedaj, ko bi bil mož takega dela, kakor je on, po pravic! pričakoval, da bo od svojega ljudstva kaj dobil — bodisi priznanje, čast, bodisi zahvalo — še v sanjah ni vprašal po tem, temveč je dal še tisto, zadnje kar je imel. In tisto poslednje je bilo najdražje zanj in s tem je njegova žrtev tudi za narod najdragoceuejša.
Protestiramo!
2e od 1. decembra 1941 dalje posluje v Ljubljanski pokrajini posebna blagajna za družinske doklade, ki si je v dveletnem poslovanju nabrala lepe presežke.
Sedaj slišimo, da se delajo noki načrti za razdelitev teh presežkov v ne vemo kakšne fonde, ustanove itd, največ pa se naj seveda porabi za kritje primanjkljaja pri upravnih stroških Zavoda za socialno zavarovanje.
To se nam zdi čudno: ali so pri socialnem zavarovanju res najvažnejši upravni stroškil Ali je morda glavni namen socialnega zavarovanja preživljati njegove uslužbence, dajati sejnine raznim upravnim odborom itil.t Mislimo, da se morajo porabiti presežki predvsem za tak namen, za katerega so bili zbrani, t. j. za delavce in nameščence z družinami. Co se plačajo pri-spovki znnjc, naj se zanje tudi porabijo!
Priporočamo pristojnim oblastem, da so zn to zanimajo in preprečijo porabo denarja, ki je namenjen delavcem in nameščencem z družinami, za drugo namene, ki s tem glavnim ciljem nimajo nič opraviti, in protestiramo proti zahtevam, naj bi sc iz tega denarja krili primanjkljaji raznih ustanov, ki bolehajo zaradi preogromnogn števila osebja in zaradi birokracije!
Sporočilo domobranskega poveljstva
Vsi, ki so se prijavili v domobrance, naj bodo vedno pripravljeni, tako da se v roku 24 ur javijo v svoje edlnlce, ako b-ulo poklicani. S seboj morajo prinesti pribor za Jelo in britje.
bistro, občuti brž, kdo mu daje in kdo mu jemlje. Zato so vroče, nnravnost iz srca privrele solze ob grobu moža, ki je dal svoje« mn narodu vse in edino, kar je Imel: svojo življenje.
•.
Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvol Bil bi hinavec in iažnjivec, če v globočiin svojo dušo en veroval v svoje ideale! Nič se no bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa
—	pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo so bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo —: in lažje nam bo trpljenje! Kristus je zmagal, ko je bil na križ razpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo prerojonje in trpljenje!«
*
| Jaz zaupam v to delo, zaupam v delo vseh. In obenem trdno in zvesto zaupam v uspešnost tega dela, zaupam v bodočnost svojega slovenskega naroda. Za slovo, pri-| jateljl, vam rečem besedo iz srca: verujmo! Ker le v veri je moč in zmaga in odrešenje! —i
Pisma
nam in vam
Kako smo sami dvigali cene
ali spet nas nekaj »bode«
Dragi prijatelji »Domovcitl
Se bom pa ie jaz malo oglasil, te dovolite, Kar priobčite v »Pismih nam in vamt, vse preberem, in tako zdaj ie vem, o tem vte se človek lahko razpiie, da njegovo pismo ne roma v urednilki koi. Tole tem Vam hotel povedati:
Ni Se tako dolgo, kar sem v enem ljubljanskih časopisov bral med drugimi zanimivostmi tudi tisto o ameriSklh Indijancih. Takole nekako je bilo napisano: Tedaj, ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko — pri blilno pred 450 leti je tam Uvelo okoli 850.000 Indijancev. Do te Številke siccr niso priSll na podlagi kakSnega natančnega ljudskega štetja, pač pa le na podlagi cenitve in je zato vsaj prlblilno zanesljiva. Pozneje se je število Indijancev Se nagleje krčilo, ker so jih novi ameriški priseljenci belo-koici začeli hudo preganjati, zatirati in iz-trebljati kot manj vredno ljudstvo. Proti koncu preteklega stoletja jih je bilo samo še okoli 270.000, a od tedaj je spet le poteklo celih M let Se hujšega preganjanja Indijancev, tako da nekateri le računajo s skorajšnjim njihovim izumrtjem.
Da, nekako takole je pisalo, le sem si dobro zapomnil. A zakaj, mislite, da Vam to pripovedujemT Ali so mar Indijanci tako zelo pomebno pleme za nas Slovence! Ali bo mar za nas kaj bolje ali slabše, če Indijanci IzumroT Mislim, da prav nič, in vprav zato sem se namenil napisati tole pisemce.
Ali se Vam ne zdi, gospod urednik, da bi bilo bolje, če bi se raje nekoliko /.ovpra-šali, kako Je kaj z nami Slovenci, kakor pa da se tako strašno zanimamo za Indijance! PreStejmo raje nekoliko Se same sahe, koliko nas Je bilo in koliko nas je še. Ne mislim, koliko nas je bilo tedaj, ko je Kolumb odkril Ameriko, torej pred štirimi in pol stoletji, pač pa recimo pred štirimi in pol leti. Ali pa vsaj preštejmo vse tiste $hiv*r-ce, ki so jih zadnje čase pobili Slovenci ia-mi. ne v boju t tujcem za obstanek, icmiič po lastni zaslepljenosti v boju s samim te-bojl Preštejmo vsaj zapuščene, izropane in požgane domove, če le ne moremo prešteti grobov, v katerih počivajo številne žrl ve komunistične bedarije na Slovenskem.
Ali smo se le zdaj vprašali, koliko lata bo sploh še mogoče govoriti o sloventkem narodu, ali vsaj o slovenskem IJudtlvu, le bo Sla slepa morija za tuje, rdele vzore in koristi Se v tako naglem tempu naprej, kakor je Sla zadnje časet Mislite, da smo Slovenci na tem ubogem koSčku evropske zemlje za Sovjete kaj pomembnejši kakor Indijanci za Amerikancet Sicer je res, da nas jo Se vedno nekoliko več kakor Indijancev, a te bomo še naprej po vsej tili hoteli sami v grob, nam bodo drugi kaj radi usliiali to le!jo, te Vam ne rdi?
In potem še tole: Indijanci veljajo za neomikane ljudi, Slovenci pa te imamo ta hudo, hudo omikane. Vsaj zelo M tamerili vsakomur, kdor bi trdil, da nismo kulturen narod. A zdaj poglejmo, kako je v retnici pri prvih in drugih, oziroma kako ttrašno zaostajamo za divjaškimi Indijanci po pameti in zavednosti. Kdaj ste še slišali, da bi te Indijanci tami med seboj pobijali na primer zato, da bi imel recimo kdo ii srednje Azije kakšno korltt od tega? Mi-»Jim, da Se nikoli. Pri nas pa Je zaslepljenost privedla nekatere celo tako dalet, da mislijo, da mora izginiti sleherni slovenski dom in da morajo izkrvaveti do zadnjega vsi pnSieni Slovenci za nekaj, kar se je tudi rodilo v molganih krvoločnega Azijata, za krvavo bolJScvlško revolucijo, za nekaj, kar je našim krajem in našim poštenim ljudem prav tako tuje, kakor Indijancem recimo Sibirci.
Ali ne bi bilo dobro nekoliko primerjati, kako je padalo število Indijancev od tedaj, ko Je odkril Ameriko Krištof Kolumb, in kako število Slovencev samo t! tem kratkem razdobju, odkar je Slovenijo todkrll« Jolef Stalini.,	Slovenski rodoljub.
Gospod uredniki
Ne bom povedal kaj posebnega, le rečem. da me je letos Miklavi spravil presneto v škripce. Nekaj bo le treba kupiti, čeprav so tako telki časi, mi je reklo pri srcu in me silovito nagovarjalo, naj si ogledam malo Miklavlev semenj na Kongresnem trgu ali stopim v kakšno drugo prodajalno. Na mi sel mi je prihajalo vse mogoče: kako smo se veselili, pa tudi neznansko bali tistega večera, ko Miklavi nosi, kako smo naslavljali sklede in drugo jutro dobili polne orehov, rožičev, jabolk, suhih hrušk in tud i Se kakšne piškote, te smo bili posebno pridni.
A letos sem premnišljeval, kaj bi kupil svojim domačim odraslim in otroku, da bi jih bolj presenetil. A kaj: orehov ni, rožičev tudi ne. piškoti so tako neznasko dragi Nekaj jabolk bi že spravil skupaj, a kakšno posebno presenečenje to vendar le ne bi bilo Sinila mi je v glavo misel, da bi svojo malo Marjetico morda hudo razveselil s kostanj tki, ki jih ima tako strašansko rada. Zavil sem domov grede v trgovino, kjer so Se pred dobrim mesecem imeli dosti te robe Rekli so mi sicer, da kostanja nimajo, le maroni da imajo. No, pa maroni, sem si mi lil, ie bolje. Ko mi ga je prodajalka po kazala, mi je zdel tako lep, da ti ni ti ni sem prevet pomiStjal, ali bi ga vzel ali ne, ko mi Je prodajalka povedala, da je po 20 lir za kg. Vzel sem ga kar 3kg, da bi ga pokusili malo tudi mi, ki vel ne verujemo v Miklavža.
Zvečer ti ga je lena hudo zaželela in ga i— ko jo punčka šla spat — pristavila in skuhala nekaj od tistih kg. A ko smo sedli
Ljubljana, 10, decembra.
Prvi potniki, U ao »e po 8. septembru odpeljali iz Ljubljane proti Tratu, so po svoji vrnitvi pripovedovali čudovito, naravnost mamljive roči, mamljive za vse, rovne in sostradane, bogate in site: >V Tratu je 6e vsega dovolj, tesar si le poželiš,« so vedeli povedati. »Velike konzerve rib, domačih po 24, ipanskih pa celo po 20 lir, jabolka, najfinejša, izbrana in lopo obrana gorička jabolka po 6 ali kvečjemu po 7 lir, brez kart, pa ie ponujajo jih po tržaškem trgu kakor pri nas v Ljubljani časopise, oluščeni lešniki po 48, mandeljni po 60, meso na črni borzi po 25—30 lir, kolikor ga hočeš in kakršnega koli, govejega, telečjega in po nekaj llrio dražo tudi svinjskega in kurotlno; vino polovico ceneje ko v Ljubljani, bela moka po 16—18 lir, koruzna po 8—12 ie iz. druge roke, v Furlaniji pa celo po 5-« lir,« itd. itd.
Takšne in podobne razveseljive novice ln poleg novio seveda tudi vsaj nekaj omenjenih dobrot — so prinesli kmalu po 8. septembru prvi potniki, ki so se vrnili s Primorskega. Ko blisk «e je novica o tem neverjetnem blagostanju v Trstu in drugod po Primorskem raznesla po vsej Ljubljani, in spričo tesnih razmer, v katorih je živela vsaj spodnja polovica Ljubljane, res ni bilo čudno, če je tudi tako slino učinkovala.
In tedaj se je začelo. Prva pot vsakega, ne samo tistih, ki so imoll svoj pas zategnjen že do zadnje ali vsaj predzadnjo luknje, temveč tudi mnogih, ki doslej še niso niti malo občutili kakšnoga pomanjkanja, a bi sl navzllo temu le že radi privoščili nekoliko spremembe, recimo zabave v živahnem ln z vsemi mogočimi dobrotami založenem Trsta, kjer jih ljudje tudi preveč ne poznujo — da, prva pot vseh teh, potrebnih ln nepotrebnih, je bila na poveljstvo PO dovoljenje sa potovanje čez Notranjsko na Primorsko. Kako ao te svoje prošnje za potniško dovoljenje utemoljevali, v to se zdaj ne mislim vtikati, dejstvo je le, da je bilo od tedaj naprej na »notranjcu« čedalje bolj nabasano ljudi, sprva po večini žensk — moškim se je potovanje zdelo le še nekoliko prenevarno —, potem pa kar od kraja vseh, tudi otrok, ali recimo vsaj mladoletnikov.
Postojna, 6t Peter na Krasu, Trst, Gorica in še nešteto drugih krajev na našem »Bližnjem zahodu« je torej tiste dni po 8. septembru nenadoma oživelo. Ni čuda, ko pa je tam kar zamrgololo Ljubljančanov, mod katerimi pa so, na žalost^ Imeli precejšnjo večino tisti, ki niso prišli Ua morda iz kakšnih resničnih lastnih potreb po živežu, pač pa zaradi zaslužkarstva, prekupčevanja z blagom, to se pravi, z živili, ali pa vsaj Iz golega sobičnega strahu, da ne bi tistih dobrot ■ Primorskega pokupili brez njih.
Bpet se je ponovilo tisto, kar se je zgodilo 1.	1*41 v Ljubljani sami, ali recimo
pred nekaj mceeol v vrhniškem koncu, kjer so po nonavadno močnem dotoku Ljubljančanov ceno raznim živilom tako poskočile, da je mali človek moral stopiti >v kot«, ln da so se celo Vrhničani začeli hndo jeziti na Ljubljančane, ker so okoliške kmete tako »pohujšail«, da so začeli prodajati na primor krompir namesto po maksimalni ceni ali vsaj po S lire, kakor prej, kar po 8 Ur, jajca po 10—12 lir, mleko po 20 lir za »kjantarco«, maščobe pa so razni prekupčevalci tako podražili, da sl človek, ki jih je najbolj potreben, nanje niti misliti ni upal voč. Kaj je potom čudnega, če so »e Vrhničani, prav tako kakor zdaj tudi že Primorci, začeli vedno huje pritoževati nad roji požrešnih ljubljanskih »kobilic«.
V Trstu, Postojni ln drugod na Primorskem In Krasu se je torej ponovilo zadnje čase isto. Bos so bila po onem srečnem 8. septembru razna živila tam razmeroma zelo poceni, to pa le toliko časa, doklor se tudi trgovel ln kmetje niso »pohujšail«, oziroma doklor jih Ljubljančani niso pohujšail. Gospodarski učenjaki učeno pravijo: čim več povpraševanja po blagu, torn višje cene. A tudi navadni tržaški trgovci ln primorski kmetje so bistri ljudje in brž so si mislili: Ce hočejo tl nenadni številni kupci s Kranjskega na vsak način imeti blago, pa naj ga dražo plačajo. Sardine odslej ne bodo voč
po M al| oelo po 30 Ur, pač pa po <5, sploh za bo boljo, če jih poskrljemo, ker jih bo. mo pozneje zatrdno lahko šo dosti dražo prodali; jabolka so po 6 ali 7 lir tudi vse prepoceni, meso ljudje radi plačujejo tudi po 50 lir, počemu bi ga potom dujuli za polovično ceno, bela moka po 30 lir tudi ne bo predraga, z lešniki in mandeljni pa počakajmo vsaj do predbožičnih dni itd.
Tako se je zgodilo, kar je bilo tudi treba pričakovati. Ljubljančani se že vračajo s precejšnjim razočaranjem iz Trsta domov, kor tam pri nakupovanju živil niso mogli več tekmovati z bolj nabitimi listnicami. In kdo jo kriv temu njihovemu razo-čaranju! Njihovi rojaki iz Ljubljane, ali pa vsaj deloma tudi sami, ker so vse dotlej, doklor so bile cene živilom recimo v Trstu še znosne, tudi sami pomagali, da so se jim dvignile čez glavo... Zdaj se ne hudujejo nad draginjo Ie tlstt. kt se razočarani vračajo z ne več tako nabasanimi nahrbtniki, vrečami ln kovčegl, hudujejo so tudi Tržačani. Postojnčani ln številni drugi -čanl, mislim tiste revnejše, ki Jih je nenadno zvišanje cen, zvišanje po krivdi Ljubljančanov, zadelo še dokaj huje, kakor pa na primer tiste Ljubljančane, ki niso ravno Iz preveč velike lastne potrebe po ilvlllh zadnje čase tako pogosto odhajali ▼ Trst. Upravičeno se jeze ne toliko na draginjo kakor na grabežljive Ljubljančane. Prav tako upravičeno udrihajo čeznje kakor zadnje čase Vrhničani, ki so Jim tudi samo Ljubljančani prišli tako hudo podražit življenje.
Temn poglavju bi lahko dali naslov: »Kako smo navijali cene«, ali vsaj »Kako smo cene pomagali dvigati«, kar pa so z drugimi besedami pravi isto kakor »Kako smo svoje lastne reveže počasi dovall lz kože«. A pri tem niso prispevali svojega umazanega deleža morda samo petlčntkl, ki jih cene ne spravljajo v kakšno zadrego ln odštejejo za to ali ono stvar pač toliko, kolikor kdo zahteva, pač pa Je treba med krivci iskati tudi revne ljudi same. mislim takšne, kl se vozijo, kakor zdaj, na Primorsko alt pa samo v vrhniško okolico po »lilago« ne le zase, temveč v prvi vrsti za druge, za črno borzo, torej spet za tiste, ki lahko plačajo. S prekupčevanjem živil so sicer sebi verjetno nekoliko pomagali |z stiske, ne pomislijo pa, da so s tem svojim prekupčevanjem tudi pomagali dvigniti cene do takšne višine, da sto In sto drugih, v resnici potrebnih, ne more več niti najnujnejših živil kupiti, ker so predraga. Zaradi enega brezsrčnega prekupčevalca jih torej trpi na stoMne! So že kdaj pomislili, kaj bi bilo, če bi vsi delali takot
V Ljubljani se je takšno prekupčevanje, da ne rečemo verižen je, začolo vsaj. že z vojno, če no že prej, po Dolenjskem ne dosti pozneje, in je trajalo, dokler krvava rdeča morija, ropanje in požiganje kmetij ni pripravilo ob vse, v vrhniški okolici se je začelo na debelo zlasti po 8. septembru, in ista peaem se je ponovila tudi zdaj v Trstu ln drugod po Primorskem. Bos, tudi tam je Ljubljana v veliki meri poskrbela za »Izenačenje cen«. Celo še več ko za Izenačenje. Pravijo, da je recimo na Vrhniki danes meso na črni borzi že dražje kakor pa v Ljubljani sami. Bes, odlično smo se Izkazali v tem, kako znamo dvigati cene.
In kje Je konee koncev pravi vzrok te-mnt V žalostnem dejstvu, da vsak vidi le sebe. A brezsrčnost ln sebičnost očitajo dru glm kaj radi zlasti tisti, ki sami nimajo prav nobenega srca, nobene poštenosti, kaj šele čnta za oni del narodne skupnosti, ki največ trpi, hudo trpi.
*
No, In zdaj še nekaj o tistih mladoletnikih, ki sem jih v začetku omenil.
Ko je te dul »luibona dolžnost tudi mene prisilila, da sem sl nabavil potno dovoljenje in se odpeljal z vlakom proti Trstu, je že na ljubljanskem kolodvoru zbudila name posebno pozornost mladina, takšna, ki je V mirnih časih le redkokdaj potovala z vlakom drngačo, kakor v spremstvu staršev, bližnjih sorodnikov ali učiteljev. Po žolezniških vozeh se jo gnetlo vse polno otrok, starih kakih 12—14 let, obeh spolov. Zlv-žov, kakor na kakšnem šolskem Izletu. A njihovi nahrbtniki, sicer še praz ni, košare, vrečo in kovčegi so dokazovali da ta mladina ni namenjena na šolski Izlet,
pač pa do so potovali ločeno, po dva ali trije skupaj. Zanimalo me jo, kaj se menijo tako rosnega, in prisluhnil som. Ujel sem, kako je odon Izmd njih — dosti več ko 12 let ni mogel Imeti — razlagal drugemu, da so na dožell vse dobi, samo če človek temveč po vse drugačnih, dokaj bolj rosnih j zna proeiti. »Meni je tokrat kar samo letelo opravkih. E, kar povejmo, tudi ti otrool I skupaj,« se je hvalil. »Mama ln ata sta me
vsaj za tilo dobrih. Vzel tem namesto nola v roke svinčnik in izračunal, da je bilo dobrih povprečno tlaba petina. Premišljeval sem še naprej In prišel do zaključka, da me je 22 maronijev ttalo 20 liri To bo pa le nekoliko predrago, sem ti mislil, in sklenil nesti ostala dva kilograma kostpnja nazaj trgovcu, kjer sem ga kupil. Zahteval sem, naj ga itehta In mi denar povrne. Ni se dosti upiral, ko Je videl, kako sem ogorčen, in dejal prodajalki, naj mi da danes nazaj. Dejal je le, da je le mogoče, da je včasih med drugim kakšna vreča bolj slaba. In da so se tudi le druga stranke pritožile. Pri tem je tudi ostalo.
A kljub temu da sem za vrnjeni maroni dobil denar nazaj, se mi vendar le zdi, da ni vse v reda. Vsak teden beremo v časopisih v uradni objav i maksimalnih cen na trgu, da mora biti blago zdravo. Menda pa le ne velja to tamo za tiste branjevce s trga, pač pa tudi za vte trgovce z živili. Kaj mislite, gospod uredniki — Nižji uradnik.
domuSnost, in če sem nekoliko hudomušna tudi pri tem svojem pisanju, mi ne smete zameriti. Ce sem, je pač dokaz, dd se ml še vedno dobro godi. Kaj se mi tudi ne bo! Poglejte, mol ima hvala llogu še vedno stulbo kakor v prejšnjih dobrih lasih, In kar je glavno, tudi mesetno plačo. In ker se le precej časa zaveda tudi on, da je da nes treba delati v prvi vrsti za hrano oziroma samo za hrano, tudi nima vel toliko ttejt, kakor jih je imel včasih, in vsakega prvegfi v mesecu prinese domov vso plačo ter jo da meni. S tem pa se — leprav tega namena nima — prav za prav iznebi tudi
gredo za živežom, kakor toliko in toliko odraslih, le s to razliko, da s' seboj nimajo nabitih ltstuie. Kar prosit so poljojo, kakor sem pozneje ugotovil.
Mimogrede moram povedati, da mladini do 15. leta starosti ni treba nobenega potnega dovoljenja in tudi ne kakšne osebno izkaznice. Vprav v tem pa je vzrok, zakaj ima ta mladina danos toliko »besede« na vlakih, ki vozijo proti Trstu in naprej, ali pa tudi samo proti Vrhniki. To prednost je marsikdo brž izkoristil, kakor hitro se jo za Ljubljano odprl njen »Bližnji zahod«. Odslej se bodo otrool vozili z vlakom namesto meno, jo sklonil marsikdo, zlastj kdor jo nekoliko podvomil, ali se mu bo posrečilo dobiti potno dovoljenje.
Ko som v Trstu svoje stvari opravil, som se spot odpeljal nazaj domov, v Ljubljano. Skoraj na vsaki postaji jo vstopilo po nekaj otrok, tožko otovorjenih z nahrbtniki in kovčegl. A čeprav so bili tako obloženi, da so kar sopihali, so bili vendarlo
doma naučila, kako moram govoriti, da inl bodo ljudje raje kaj dali. Takole moral reči, ko prideš h kmetu: Doma so nam vse požgali, veste, komunisti, očeta odpeljali In ubili, mati pa je indnjl trenutek še ušla z nami v Ljubljano, kjer so se nas usmilili In nam dali nekje za Bežigradom za silo stanovanje. Zdaj takole prosimo pri dobrih ljudeh, da se preživimo.«
Takole moraš, veš. E tl ne znaš, zato pa sl tudi moral prosjačiti skoraj ves teden, preden sl tole nabral.«
Fantič jo medtem opazil, da vlečem na ušesa, se brž	obrnil vstran In	utihnil. Tedaj pa me je	ogovoril starejši	možakar, kl
je bil tudi vstopil v št. Petru, ter prav tako kakor jaz poslušal tisti poučni govor ljubljanskega fantalina: »Ste sllšnlll. Lepa mladina to, in še lepši starši, ki jo tako uče. Pri nas na Krasu zdaj sicer že vemo, kakšne strašne stvari počonjajo komunisti. Žalostno je to, res, zelo žalostno Pa jo tudi,
_	__ _______________ _______ da zdaj takšnile pobalini na tak način pro-
videti "precej	zadovoljni,	očividno	nad	le-	|	Rijo P° na!S1	dožell, ko vendar no morejo
pim uspehom,	ki	so	ga	bili	dosegli	pri	svoji	|	»kriti, da so	iz Ljubljane in	da jim tam
pravkaršnl »nabiralni akciji«. V St. Petru l”’ala Bogu pač šo niso ničesar požgali. Na-na Krasu Je vstopilo pet ali šest fantičev, j lošč se oblačijo v strgano cape, da bi so Ko so odložili svoje sladko breme v kot na ! ljudem bolj smilili. Zadnjič som enega teh hodniku hfs nekoliko oddahnili od napora, J tičkov ujel. Ko sem ga nokoliko bolj trdo so je ie razvnel med njimi živahen razgo- \ Prijel, ml je povedal, kako je prav zn prav vor iz kateroga sem takoj lahko spoznal, da s tcm beračenjem: tudi njemu. Je dejal, da
tl mladi popotniki niso prišli z iste poti.
Nič novega - ali spoznavajmo sami
so vse požgali, čeprav Je poznejo povedal, da je iz Ljubljane, tudi njemu so ubili očeta ln še dva brata povrhu. Povedal pa jo mod drugim tudi, da ie bil zadnji mosec že petkrat na »rajži« p0 Krasu ln Primorskem in da jo prejšnjikrat privlekel v Ljubljano celih .15 kg moko. Dobil je vso zastonj, prvič ker se je ljudem smilil, drugič pa ker do-nnrjo ni imol s soboj nobenega. Mamica mu ga jo dala samo za vlak. O tem, kako je bilo Ne bi mu verjel, če bi ml kdo rekel pred ! potem doma z vso tisto moko, ki jo je pet-
nokaj leti, da more biti naš narod tako naiven. lahkoveren pa tudi brezvesten In pokvarjen, kakor se Je pokazal danes v odločilnih trenutkih svoje zgodovine.
In vendar smo mogli opaziti tako lastnosti našega naroda že pred dobrimi 16 leti. Spomnimo so n. pr. samo na razne samopomoči...
Prej nepoznan), dvomljivi ljudje, pa tudi odličniki (kl so Imeli zapravljive žene) so začeli nastopati v javnosti In jo obsipavati z raznimi načrti, i letaki razne barvo; Izdajali so celo lastno »gospodarsko« glasilo
krat prinesel, da so jo kar krivil, pa je povodni le, da jo je mamica nekam nosla .. •
Tako torej, sem sl mislil: petkrat v enem mosecu, ln vselej vsaj po 30 kg moko. To bi bilo 150 kg, a ne morda za dom, knkor jo fantič sam povedni — čo bi bilo za dom, vso v rodu —, temveč za nekam drugam... no. recimo kor naravnost, za črno borzo, oziroma z drugimi besedami, spet samo za tiste, kl so jo gotovo najmanj potrebni ...
Potem pa samo šo tolo: fesa se ho ljubljanska mladina na teh svojih potovanjih naučllat Le snml odgovorite, odkrito odgo-
(»Gospodar«), Obljubljali so bajne vsoto za vorlte!
malo vplačila — ln vse tako preprosto, pod j Najbrž bo spet kdo, knkor zadnjič, ko geslom »vsi za enega, eden za vso«.	smo pisali o zidanju novih hiš v Ljubljani
Podobno kakor danes: fallranl študenti
zdaj v vojnem času, ko je vse tako drago.
. ..	.	...	dojal:	»Sto	hralil	Kako	jih	to	bode,	kajt«
čudne preteklosti so začeli boj za osvobodi- i J	,	 .
,	,	.	,	,,,	.	,	Tem	povem	kar	vnaprej, da bi bilo v marsl-
tev — ■ fračo zoper tanke — pa obljubljajo |	1	‘	,
...	ujj	x*j.	I	kakšnem	oziru	dokaj boljo, če bi stari ln
ljudem ne samo svobodo, temveč tudi udob-	•	__..	,..
,, ,,	.	.	.	.	.	.	_	mladi	vsaj	po	svoji lastni slovenski zemlil
no življenje sa malo truda, vse po Istem ,	,, . ' .	.	..
I.potovnll tako. da rc« ne bi bilo treba, da bi receptu.	k»g»	»hodlo«
Vse je tedaj drlo r te nstanave, pol Slovenije Je bll0 kmalu včlanjene v teh ustanovah.
Kakor danes!
Kako so te obljube Izvedljive, krko se da dobiti za vplačilo nekaj kovačev na meseo Izplačanih 45.101 din, o tem ljudje niso dosti razmišljali. Videli so letake, slišali o nekem denarju, verjeli samozavestnim šlagerjem v letakih, pa so bili ganjeni od veselja, da se je znašel med našim narodom genij, k| zna tako preprosto preskrbeti toliko denarja ...
Kakor danes!
V pohlepn po denarjn Jim Je odrekla preprosta pamet — kakor danes. Alt pa so lagali samemu sebi — kakor danes.
Oni pa, kl niso bil tako naivni, ampak trezni računarji, so Izkoriščali sami lahkovernost ljudi ln ustanove, pa so zavarovali umirajoče bolnike, nepoznane starčke, za katerih Ime so zvedeli. Denar so prldolilvall nn račun bližnjega, denar so sl kovali lz smrti svojega sočloveka.
Kakor danesl
Dogajali so se tndl premišljeni umori.
Ce ni hotel varovanec umreti, se Jo tudi zgodilo, da so ga postavili čez noč na hladno, da je potem umrl za pljučnico.
Kakor danesl
Zaman so svarili časopisi (n. pr- »Slovenec« T članku »Loterija s smrtjo«) — zaman sl dopovedoval, da so I* nič no da o-hltl nič; — Vsakdo Jo videl le sebe In tistih nekaj sto tisoč rezervo, kl čaka prav njega.
Tako čakajo danes mnogi na zalogo po trgovinah, na pohištvo ali lilšo svojega soseda, misleč, da bo prav njihova, kadar se bo delilo.
Se Jezili so se na onega, kl Jih Jo svaril, pa sl mislili, KleJ* IU°i s°vražnlk Je, ne privošči ml.
Tako Je danes narodni Izdajalec, kl svari, da se ne da Iti s fračami nad tanke.
Verjeli so raje flavzam kakor strokov-
vseh skrbi, ne samo denarja, in tudi te pre- I njakoni. kakor verjamejo danes rnje mio-
..	m	V	JI	_l	-i	  l.anl	In nO»t/ina_  I a« i I -
piufi meni. Tu imaš vse, pravi, pa ti glej, kako boš prišla tskozit.
No, in jaz tem le vesela, da Imam tako skrbnega in nesebičnega moža. Ves denar, kar ga je pri hiši, imam »a razpolago in z njim lahko kupujem in razpolagam po mili volji. In ker smo gospodinje pat tudar-jenct na to, da hodimo na trg, tudi mene precej pogosto zanese tja, čeprav stanujemo razmeroma dalet od živilskega trga.
Tako sem Sla tja tudi te dni malo pogledat, le bo kaj. Med potjo sem po nekaj letih srečala staro znanko, ki je pred nedavnim priSla tpel v Ljubljano s Hrvaškega. Pomenili tva te marsikaj, v prvi vrsti o
Spoštovani gotpod uredniki 6e nikoli t) tvojem livljenju nisem tako vestno prebirala -čatopisov, vseh, ne tamo Vašega, kakor jih prebiram zdaj. Mojemu molu kar ne gre v glavo, kako da sem tako okrog mize in začeli kostanj, pardon, ma- silno vneta zanje, da komaj čakam, kdaj jih	jg	k/Jj	f j,r(,ftratlo tu pri nas In
runi luščiti, je prišlo tisto, kar hočem po- bo raznašalec obesil spodaj na hišna vrata, ' <(Jm kjcf je ona nckaj ,et Uvela. Jaz sem vedati. Prvi — črn, drugi — črn, tretji — in kako morem potem kar po celo uro pre- j po	navadi	mora/a	nekoliko	pritožiti
črn ... šesti črn. Sele pri sedmem se je pod sedeti pri njih. Skoraj bi rekla, da je vča- ^ nnrf cennmi na trnUi a ona me je brl zavr-nožem pokazala bela notranja luščina. Ta bo tih že kar nekoliko hud name, teprav tega	0g[virin0	pnd	vplivom	tistega,	kar je
ne pokaže.	I	v„rav	prejšnji veter — kakor jaz — brala
Pa ne berem samo podlistkov, temvel
vendarle dober, sem »i mislil, in je tudi bil. Pa nisem imel smole le jaz, pač pa tudi lena in tretji lian naše družine, ki ne verjame vel v Miklavža.
Prenehal sem maroni lušliti In vsega, kar ga Je bilo kuhanega, preštet. Naštel sem jih točno 112. Ililo jih Je približno za J kg. Potem smo nadaljevali z luščenjem in ugotovili, da je bil') od vseh tistih 112 krasnih. debetih maronijev točno 22 dobrih ali
kar vse od kraja, od prve do zadnje tirani, od politike in vojnih poročil, pa vse do drobnih obvestil, pri čemer seveda nikoli na spregledam zlasti tistih, t katerimi naš Prevod sporoča, kaj, kdaj in kje se bo delilo to ali ono živilo.
]'časih pa mi nehote uide na smeh, ko berem to ali ono. Prime me kar nekaka /iu*
n časopisu med uradnimi obvestili Prehranjevalnega urada: jajčka po 2.50 lir, jurčki po 12, radii po t. Špinača po S lir itd. itd.
Kakor je vsa ta stvar bridka, je vendar le nekoliko zabavna, mar ne, gospod uredniki Da, jajčka po 2.50 lir...- Ti presneti časopisi, kako skrbe za zabavo!
Gospodinja.
knrlcam ln pericam iz predmestja.
Najhuje je bilo dopovedovati ženskam, kakor danesl
Žensko so menile, brž ko so vplačale obrok nekaj dinarjev, da Imajo že »pravico« — In družba da Ima dolžnost, da jim Izplača denar — Jiirje.
Tako živi danes brezskrbno mnogo ljudi v brezdelju In sl daje servirati svoje pravice — hrano, plačo, podpore. Da bi utegnile
pri splošnem pomanjkanju vsega te »pravice« usahniti, na to ne mislijo.
Naše oblasti so se začele sanlmatl za te masne prevare preetoj pozno In so nastopale samo tam, kjer Je bila prevara le preočitna. Tudi danes so dolgo čakali, toliko časa, da se Je začelo pobijanje na debelo. Dokler so prevaro ln poboje samo organizirali. Se ni bilo dovolj povoda ln dokazllnega materiala.
Tudi Intervencije smo Imeli v prid prevarantom kakor dane*.
Ko Je oblast končno nstavlla poslovanje nekaterih teh ustanov, so se ljudje Jezili — na oblast, ki Je preprečila nadaljnje Izkoriščanje ljudstva. In ne nn one, kl so to sramotno potegavščino |n prevaro slovenskega ljudstva začeli.
jn velik del naše Inteligence je Igrnl takrat podobno vlogo kot dnnes. Namesto, dn bi blll sol naroda, luč na gor| v dobrem, pa da bi svarili ljudi, jih potičavall In dajali dober zgled, pa prednjačili v ustvarjanju solidnega ln poštenega, so prednjačili v slabih zgledih! Ustanavljali sn sl svoje samopomoči: državni nameščenci, trgovel, obrtniki... In kmalu ne bi bilo moglo več obstojati nlt| pevsko društvo brez lastnega podpornega odsqka.To Je bilo moderno, originalno In narodno delo...
Živeli in računali ao od danes na jutri, od občnega zhnra do občnega zbora, če jo še do njega prišlo.
Kakor danesl
Ponekod so vpeljal! tudi obvezno članstvo, kakor Imamo danes prisilne mobilizirance.
V svoji samozavesti In domišljavosti so prezirali vse skušnje ln znanost na tem področju. misleč, da s0 oni odkrili Ameriko. Celo napisali so: Ne potrebujemo zapletenih računov, ne potrebujemo poslovnih rezerv, za nas Jo bistveno važnosti sklep občnega zbora. — Kakor danes ni za mnrslkoga bistvene važnosti rezerva v živilih, orožjn In ljudeh, glavno Jo sklep »predstavnikov naroda« ..,
Ce bi nam mogel sklep kakega občnega zbora ali »predstavnikov naroda« preskrbeti vsaj nekaj kilogramov fižola... Pa ga bo treba pridelati po starem načinu, kot ga jo prideloval naš kmet vsa dolga stoletja.
In to bo nekaj novega za marsikaterega
meščana!
LJUBLJANČANI!
NAROČITE SE NA
»SLOVENČEV KOLEDAR"
kl bo brez dvoma najlepša In najinniamejš« knjiga letošnjega let*. Pregled dogodkov doma ia v	svelu. šlcvilai	leposlovni,	zabavni m
pourni	flunki itd. bodo nudili	vsakemu	nekaj	novezn in	zanimivega,
tako da moremo »SLOV. KOLEDAR« upravičeno Imeaovat' dokiitnen' časa, obenem po dragoceno družinsko knjigo. * Ne odlašajte nili dneva, ampak	naročile koledar takoj,	da se ne	bo zgodilo tako.	kakor lan',
ko so	stotine Ljubljančanov ostale brez	niega,	kajti tud!	lelns »'»n
tiskali le določeno število koledarja, kakor bodo pač pi-e.lnMro^tIIa. * Za naročnike »Slovenca«. »Slov. doma«. »Domoljuba«. »Bogoljuba. >OWska«, »Slovenčevo knjižnice« in zbirke »Svel« »lune koledar z« vse druge pn 40 lir.	.
aiav.vL J tak	v
HOV i* PO Slsvsalj* 14.JX.1S43. tx.
Spei fuiitm * **%*•*»	|
'~ySLM.XU ^OiA^UL.
21 fantov t bližini Urezov« rebri po strai-
nem mujenju umorili, 7 pa so jih potem, ko »o morali dodati njihove muke, Izpustili. Člani VaSke straže v Žužemberku bo 21.
maroa 1913 trupla teh /«tttov odkopali. Nosila so sledove mučenja. Eden je Imel preklano glavo in nogo odsekano, trije so imeli
Navodila OF za nov rop nad slovenskim ljudstvom
Izvršni odbor Osvobodilne fronte alovenskega naroda St. 54/43—9—
Dne 1». okt. 1J13.
OKROŽNICA vaem okrožnim odborom OF za posojilne kampanje.
IzvrSnl odbor Osvobodilne fronte Je dne 8. okt. t. 1. določil v okviru posojil AVNOJa posojilo Narodne oivobodltve v znesku 59 milijonov lir za potrebe NOV In 1’0 Slovenije In osvobojenega slovenskega ozemlja. Cag vpisa posojila Je bil določen od 15. do 30. oktobra t. 1. pri vseh odborih OF.
Uspeh tega posojila Je odvisen od sodelovanja prav vseh organov OF In od Intenzivne kampanje, ki jo morajo vsi naši organi Izvesti. Zato Je IO sklenil, da v roku od 23. pa do konra meseca zaposli vse nate sile za posojilno akcijo.
Najkasneje do 23. t. m. bodo vsi nat) odbori razpolagali s potrebnimi obveznicami. Potrebno je zato, da v smislu navodil, ki ste jih prejeli od Finančnega odseka Upravne komisije, poskrbite za organizacijo vpisovanja posojila ln za njeno točno funkcioniranje. Do Istega roka bo-
Lojzetu Debevcu,junaku iz Begunj, v spomin
Tak Je bil Lojze Debevec, ko se Je Bel borit za domovino ..,
Vse, ki smo ga poznali. Je napolnila novica, da Je Izdihnil ▼ plamenih, kamor so ga vrgli komunistični zločinci, x globoko žalostjo.
Ko «o 21. novembra napadli Grahovo, Je Sel Lojze Iz Cerknice s svojim prijateljem komandantom Petrovičem ln nekaterimi (Irnglmj ranM na pomoD, toda tam Jih Je doletela smrt Petroviča Je zadela granati, Lojzeta pa so ujel4, ga zabodli ln le živega vrgli v ogenj.
Pokojni Lojze Je bil rojen 13. maja 1*23 kot otrok Številne, globokoverne Kranjčeve družine v Begunjah pri Cerknici. Po končani osnovni Soli v Begunjah Je dovršil v Ljubljani z odličnim uspehom meščansko Solo ln dva letnika srednje tehnične Sole. Nato Je, prisiljen zaradi vojnih razmer, ostal doma, kjer Je prevzel službo tajnika pri »Prevodu«, ki jo Je vrSU vestno v največjo zadovoljnost vseh do pred kratkim, ko so ga nove razmere po 8. septembru prisilile, da se Je umaknil.
Za pokojnim mučenlkomaLoJzetom ne la-lujo gamo vsa MenlSIJa, ampak tudi vsi tisti, ln ni Jih malo, ki so ga v življenju srečal! In spoznali. Vedno In povsod je odločno pokazal, da Je sin slovenske katoliške matere, za kar Je daroval svoje mlado življenje.
Ko Je pred naSIm narodom pričela Siriti avoje poslanstvo zločinska OF, Je tudi spoznal v tem delo komunizma. Pogumno Je stopil v do1gn vrsto begunjslkh mož In fantov, ki ao sledili klicu svojega, zdaj že pokojnega mučenlSkega župnika Turka, naj gredo odločno v hoj za narod.
Zgleden Je hll Lojze tudi v verskem ozira. Dobro se Je zavedal, dB more eloTek premagati vse ovire na potu življenja le s pomočjo NaJvlSJega. Njegovo Mvljenje Je bilo prežeto a tisto živo vero, ki gore prestavlja. Vsako J"*™ J® »»«1 pri daritvi gvete maSe T domači eerkvl In prejel v svoje srce Njega, ki Je Pot, Resnica In Življenje.
Tako Je potekalo njegovi življenje v delo In molitvi. Povsod Je Iskal aamo dobro bližnjega, Se na zadnji poti. Prav, to pa Je lili tudi vzrok, da sl Je pridobil toliko prijateljev ln znancev, ki so bll| vedno veseli, kadar so se zbrali v njegovi drnžlii.
Lojze, ml jokamo za Teboj, toda Tl s4 srečen. Težko, toda kratko Je bilo trpljenje, veselje pa, katero sl naScI nad zvezdami. J® neminljivo. Kno Te prosimo! Prosi v zboru pravičnih Vsemogočnega, naj gkrajSa na-Semu narodu dneve trpljenja, da mu bo č!m-prej zasvetila zarja IepSe bodočnosti!
do 1x911 naSl Usti: »Slovenski poročevalec« In »Kmečki glas«, ki bodo posvečeni predvsem tej posojilni akciji. Istočasno bodo dogotovljeni letaki, ki bodo na nazoren način vrSIll propagando za dajanje posojila.
Posebna skupina Alanov U-pravne komisije In Propagandnega odseka pri IOOF ho prepotovala vsa okrožja, dajala za tehnično organizacijo pri nabiranju posojila, vrSlla propagandne mitinge ter IzvrSevaia nadzor nad potekom posojilne akcije.
Skupina naSIh Igralcev bo od
23.—30. t. m. obiskala vsa okrožja In v vsakem okrožju priredila miting, čigar osrednja snov ho prav propaganda za posojilo.
Glavni odbori Slovenske ženske protifašistične zveze. Zveze slovenske mladine |n Delavske enotnosti bodo po svoji poti dali pobudo za sodelovanje In pomoč pri nabiranju posojila. Industrijski krogi bodo Izdal! za svoje ljudi posebne proglase. Prav tako se bo vrSlla propaganda v krogu trgovcev, obrtnikov In drugih poklicev.
Ker je potrebno, da naSl Okrožni odbori prevzamejo Iniciativno vlogo v tej posojilni kampanji, zato Jih naproSamo:
1. Cag od 23. pa do konca t. m. naj bn Izključno posvečen propagandi za čim večji uspeh posojila, In v to delo naj se vključijo vg| odbori OF In vg| naSl aktivisti.
2. Že dana In dopolnjena navodila, ki Jih Je oziroma Jih ho Se Izdal Finančni od-ack naSe Upravne komisije. Je treba strogo Izvrševati, kakor tudi vsa navodila zgoraj navedenih Instruktorsklh potujočih skupin.
J. Tehnično organizacijo dela za nabiranje posojila ao dolžni Okrožni odbori vključiti vse ostale odbore OF v okrožju ln sproti nadzirati njihov0 delo.
4. V času od 23. do 30. t. m. Je treba organizirati mitinge prav povsod In Jih nameniti posojilni kampanji. Enako Je treba lz-vrSltl sestanke Industrljalcev, trgovcev 4n ostalih pokllcov ter na takih ožjih strokovnih gestanklh postaviti vprašanje podpisa posojila kot vpraSanJe sodelovanja teh poklicev a slovenskim narodom v osvobodilni borbi.
5. Organizirati Je treba propagando od hlSe do hISe, od ust do ost, tako da se ustvari pritisk osnovnih ljudskih množle.
*. V propagandno delo Je treba vključiti vse Izvoljene poslance v okrožju In jih angažirati za to, da aaml nastopajo na mitingih In da Jih tud| gami T avrho posojilne kampanje sklicujejo.
Naknadno vam poSlljamo pisma TO za odposlance, katera takoj Izročite poedlnlm odposlancem v vaSem okrožju. In sicer vsakega pogebej v zaprtih kuvertah.
7. Poskrbeti je treba, da bo vaa literatura, ki bo zadevala to posojilno akcijo, razpečana prav povsod ter da se bodo prirejali na podlagi posameznih člankov In pozivov v »Poročevalcu« In v »Kmečkem glasu« sestanki In razgovori.
8. Tudi najalromaSneJSI naj podpišejo posojilo. Odlok IO JI in ho omogočil, da bodo zmogli podojilo na ta način, da ho lahko eno obveznico za 100 Ur podpisalo več oseb. Razpis posojila mora liltl ponovna vsesplošna manifestacija za OK, ki naj obenem s takim vsesplošnim ljudskim pritiskom prinese OF tudi finančen uspeli In tako olajSa Izvrševanje njenih obveznosti prot| ljudstvu.
Našteli smo vam le par konkretnih nalog, ki Nte Jih dolžni Izvrševati v okviru te posojilne kampanje. Glavni poudarek vašega dela In dela vseh odbornikov ln aktivistov v OF pa naj bo v samoiniciativnosti. Uporabite v*n možna sredstva, da ho uspeh posojilne akcije čim večji In bodite pri tem delu Iznajdljivi In Izvirni.
Uspeh posojla Narodne osvoboditve naj ho zrcalo moči Osvobodilne fronte In zaupanje ljudskih množic v njeno moč In vodstvo.
Smrt fašizmu — Svoboda narodu!
Za IOOF:
Org. tajnik: Marjan Brecelj, I. r.
Poleg vseh ropov, požigov, razdejanj In nnlčevanja slovenskega javnega ter zasebnega Imetja, ki ga Jo zagrešila OF letošnjo Jesen, prihaja zdaj Se a »posojilom«. To posojilo ni nič drugega kakor nov rop na obubožanem In Izmozganem ljudstvu. Kot rop sl ga zamlSlja tudi njegov organizator, član Izvršnega odbora OF dr. Marjan B r e e c I J, ko zapoveduje, naj se za Izterjevanje tega posojila uporablj0 vsa sredstva.
Dokument Je sam na geh| dovolj zgovoren In zanimiv, ker nam odkriva marsikatero podrobnost o načrtih OF pred nemško ofenzivo. Odkriva nam povrh tega tudi. kakšno vlogo Igrajo v »osvobodilnem« delu In njegovem vodstvu sinovi pokojnega dr. Antona Breclja, člana vrhovnega plenuma OF — navzlic vsem zanikanjem. Trije ao pri tolovajih, enemu Izmed njih je zaupana naloga, naj organizira doslej največjl rop Iz žepa slovenskega naroda!
Res lepa 4n odgovorna naloga! Spričo nje Je krivda starega dr. Breclja, ki Je bil aamo član vrhovnega plenuma OF, prav za prav majhna. Sinovi so očeta v grehu naO slovenskim narodom daleč prekosili, kar Je pač neogiben zakon zla, ki koti vedno večje zlo. In za večje zlo Je določena tudi večja kazen!
Spomini t« številke z Ajdovca
Tak je bi! potom, ko je v mukah In ognju dal žlvljenjo zanjo v Grahovem.,,
Ajdoveo obhaja te dni žalostno obletnico. Ponoči med 11. ln 12. decembrom 1942 so komunisti — bilo jih je kakih 5110 — napadli Ajdoveo in požgali župnijsko cerkev, posve-8«mo preav. Trojici. V tej .trajni no6l Je pred tabernakljem ugasnila večna luč. Ogenj je nničll oba atranska oltarja ln tudi krasen glavni oltar, oltarno menzo iz domačega ajdovskega marmorja, postavljeno spomladi leta 1936. Zgorel je tudi tabernakelj ln sv. Rešnje Telo, ker napadalci niso pustili, da bi ga žnpnik rešil. Božji Tolažnik je moral zapustiti svoje ljudstvo v največjl nesreči.
Zvonovi go utihnili ln popadali Iz zvonika. Veliki bronasti zvon, ki mu je zaradi zgodovinskega pomena — nad 250 let je oznanjal slavo Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji — celo prva svetovna vojna prizanesla. ae je od vročine raztopil. Ljubka, prijazna župnijska cerkev, v kateri je božji Zveličar že nad 150 let tolažil, dvigal, učil In blagoslavljal svoje ljudstvo, je zdaj razvalina.
Zgorelo je tudi župnišče. Nad MO let je dajalo zavetje ajdovškim dušnim pastirjem. Danes ga ni več. Ogenj In rop sta uničila tudi dragoceno cerkveno bogoslužne obleko in perilo, zgodovinske listine in župnijske matične knjige, ki so jih vodili od 12. novembra 1789. leta dalje.
\eselje ln ponoa vseh vernih In poštenih Ajdovčanov je bil prosvetni dom, ki so mu po svojem rojaku škofu dr. Janezu Gnidovcu dali ime »Gnidovčev dom«. Z velikimi žrtvami so ga sezidali. Skof dr. Grogorlj Rožman ga je dne 17. septembra 1939. blagoslovil.
V tem domn je bilo ponoči mod 11. ln 12. decembrom 1942 okoli 70 mož in fantov. Oddelek važke straže iz Žužemberka je imel le 27 pušk in dve lahki Btrojnici, Izmed katerih je bila ena nerabna. Ko so banditi nažgali cerkev in žnpuišče, so začoll napadati »Gnidovčev dom«. Napadalci so bili dobro oborožonl. Fantje in možje so z največjim junaštvom odbijali straSne napade od desetih zvečer do petih zjutraj. Ko se je tolovajem posrečilo zažgati tudi »Gnidov-čev dom«, bo člani straže spoznali, da se v gorečem domu ne bodo mogli več braniti. Po molitvi kesnnja so vsi oboroženi možje in fantje naredili izpad. Ob vhodu v dom so trije fantje junaško padli, drugi pa so se večinoftia rešili.
V domu so ostali ranjeni ln neoboroženi fantje. Ko se je začel lesen strop ruSiti In padati nanje, sta dva fanta ostala v domu in tam zgorela. Drugi so pa ob šestih zjutraj planili ven Iz goreče hiše. Devet jo v bližini obložalo mrtvih, druge - 28 po Številu — so pa banditi ujeli. Zvezali so jih z žico, zaprli v bližnjo kapelico ln jih za-stražill.
V zasramovanju teh ujetih rint<w g« je posebno odlikovala neka komunistka:
»Ali niso to psi, ker se bore r'Oti nam?« 3e vpraševala ljudi. Globok molk pošten<h ljudi ji je odgovarjal: »Ne, niso psi! Na.51 rošteni fantje so to!«
Komuniska je govorila dalje: »Ali veate, kaj bomo naredili z njimi! Ne bomo jih takoj pomorili ali poklali! Cisto tanke jermene bomo rezali iz njihl«
Njena napoved se je vsaj delno uresničila. Vseh 28 fantov go že dopoldne — zvezane z železno žioo — odpeljali proti Brezovi rebri. Ob slovesu so naročali:
»Povejte domačim, naj molijo za naB In dajo za maše.« Vedeli go, da gredo v smrt. Krvniki »o x loboto zvečer (12. decembra)
gila eo sledove klano glavo in Izdrte oči. Večina pa je imela porezane nosove ln ušesa ln odsekane prste. Vsi so bili brez obleke in brez čevljev.
Tridesetim žrtvam, ki bo padle ti ajdovske župnije, moramo prišteti še one može In fante, ki so večinoma meseca decembra 1942 umrli od lakote v internaciji na otoku Rabu. Ce prištejemo Se one, ki bo jih badoljevcl ustrelili, dosežemo številko 50. V prejšnji Bvetovnl vojni je padlo samo 2S mol in fantov. To dokazuje, kako strašno je divjal rdeči vihar v župniji, ki je štela 900 duš.
Na pokopališču podružnice sv. Nikolaja na Selih pri Ajdovcu dva velika grobova posobno pretresla verno srce; v enem počiva 16, v drugem 21 najboljših fantov in mož iz Ajdovca in iz Žužemberka. Prelili go svojo kri, ker so branili vero, narod In dom. Ajdovška dekleta bo jim postavila pomenljiv spomenik. Na oba groba so zasadila v podobi križa rdeče nageljne. Spomladi
Dva dokumenta o znacafu in značajnosti rdečih sodnikov
Tako je dr. Anton Kržišnik, predsednik komunističnega krvniškega sodišča, izjavljal februarja 1343!
T>ne oziroma v no5l od 21.n« 22.12 s*»m bil aretiran,aretafilja pa ml ni bila napovedana vv imenu Krsltusa Kralja.
Leta 1933 som bil lz Sarejevega v Celje.Teda J Je bil režim JH5«
•J fr. aem bil referent za volitve ln sem teiaj strogo Izvajal zakon.TakO^
amo tedaj radi nezakonitosti kakih 40 volitev občinskih odbornikov.Ko J® sledil tenru režimu ržim JRZ seru bil spet Jaz referent za volitve in smo tm-di tedaj v smislu zakona razvaljali nekoliko odločb biv3<? banske uprave. ^
—	.	 m	t____ _i .1 i 1 a .___	J	1	1..4 4o i4a >■ Ant VI <»*•< Vol •(* . /n mf)
sledil temu režimu ržim JRZ sera bil spet Ja dl tedaj v smislu zakona razvaljali nekolik.
Iz tega so pod prvim reZlmom mislili rasni ljudje,da sem klerika]ec,ko smo pa pod drugim režimom postopali rarno tako po zakonu,so me osumili#da nl-
UU Ul Ut-J Ul	“ I' “  ------ _	■	. j. ...
sem klerikalec odnosno,da nagibam k levičarski smeri.Prepričan sem,da ce bU prISla pozneje kaka eventualna levičarska struja do oblasti ln če bi tu-	/
dl tedaj postopali v smislu zakona,da bi mA ljudje obsodili bogve katere- J ga političnega prepričanja.	_
Strankarskih krogov sem so v Interesu svojega poklica vedno izogibal.Sam pa nisem bil nikdar levičarsko usperjen.
Leta 1941 sem priSel po »lomu Jugoslavije v LjubiJan©#kJer se^ lani dobil namestitev kot honararni predavatelj na pravni fakultetl,kjer sera predaval finanino pravo.	,	.	.
Izrecno iz Javi jam,da odločno od: 1 «■» J are vsake lllegalne akcija ln vsled tega tudi obsojam ortfanizaclje 0F,paritazn3tvo odnosno komunizem. vV teh strujah ali stsar.kah nisem nikdar bil aktiven ali pasiven elan ln tudi nisem nikdar or^anizatorno .sodeloval pri 0F.
Naprara italijanskim oblastem sem velno bil lolalen ln mnenja*, da Je 1* stališča mednarodnega prava ta oblast zakonita.BJ1 sem olan Italijanskega kulturnega Instituta,kJer sem tudi položil izpit .la.italijanščine.
'JijublJana,dne 8.2.19-13.
To je isti Kržišnik postal septembra 1943!
v cs&sis
Ste*
bodo znova zadehteli in pričali, da tam počivajo fantje in možje, ki so padli za dom.
In ko se bo »Gnidovčev dom«, oškropljen b srčno krvjo junakov, dvignil iz razvalin, se bo, tako pravijo dobri ljudje, imenoval »Dom ajdovskih mučencev«. Dokler bo Živel naš narod, bodo živeli ajdovSki junaki v spominu vernega ljudstva. Slava njihovemu spomina
Ponoči 12. decembra 1942 ao padli v boju s tolovaji tl-le možje in fantje iz župnije Ajdovec:
1. Jaro Dominik, star 9(1 let, bllar, oče petih mladoletnih otrok, Oor. Ajdovoo St. 1.
Prve svobodne volitve v slovenski zgodovini
v luči komunističnega uradnega navodila
Ml:	m*
.	v	sb.r	tV.r^TT™	«1™****&!.
c« vxS» v S*«*	v.Uj*
"dv* -»"A-*-
.41» j *»"
5.	a«	ki	»*	foteali
d,j. m U,J»	»**•*:
sar.dut
»Volitve naj Izvedejo politkomisarji... pravilno In T redu! Volitve naj se Izvriie na javnih mltlnclb ... Volitve so popolnoma svobodne, vendar naj politkomisarji gledajo na to, da bodo Izvoljeni predvsem «tarl komunisti.. .< Kaj hočete ie ye6 »vobodet
Ko se je spnifal po vrvi Iz gorečega zvonika, je bil od komunističnih krogel smrtno nevarno ranjon. Umirajočega so komunisti vlačili po tleh, ga suvali a čevlji, dokler ni izdihnil.
2. Goreno Andrej, star M let, delavec, oče štirih mladoletnih otrok, Oor, Ajdoveo &t. 9.
S. Legan Franc, posestnikov sin, star J6 let, Sela St. 4; je zgorel v domu,
4. Papež Frano, star 50 let, hlapec, Br»i zova reber St. 1; je zgorel v domu.
5. ZakrajSek Alojzij, star 33 let, posestnikov sin, Mali Llpoveo St. 10.
6. Praznik Alojzij, star 40 let, delaveo. Boršt št. 9. Umri z rožnim vencem v roki.
T. Gnidovec Feliks, star 33 let, poseatnli kov ain, Sela št. 6.
8. Krese Frane, posetnlkov ain, star 21 let. Piano St. 1.
9. Pust Albin, posestnikov ain, star 1* let, Brozova reber št. 7.
10. Maver Jožef, posestnikov ain, star 19 let. Brezova reber it. 8.
11. Kužnik Jožef, posestnikov ain, atar 20 let, Srednji Lipovec št. XI.
Med njimi, ki so jih tolovaji Hve njell, jih zvezane odpeljali na Brezovo reb«r. Jih strahovito mučili in umorili, pa ao bili U-le fantje:
1. Jaro Jožef, posestnikov ain, podžupan, atar 28 let, Dol. Ajdoveo St. 10.
t Zupančič Milan, gozdni čuvaj, atar II let, Dol. Ajdoveo St. 11.
3. Strumbelj Ferdinand, posest, sin, atar 33 let, Dol. Ajdoveo št. T.
4. Legan Feliks, posest. lin, atar 18 let,
Dol. Ajdovec St. 6.
5. Gnidovec Ciril, posest, sin, atar 26 let, Sela št. 6.
6.	Hrovat	Mihael,	delaveo,	atu N let.
Boršt St. 5.
7.	Novlneo	Alojzij,	posest,	ain, atar 21
let, Srednji Llpoveo št. S.
8.	Golč Jožef, hlapeo, star	25 let, Bre,
zova reber St. 3.
9.	Rozman	Fellka,	posest,	ain, atar 21
lot, Brezova reber št. 5.
10. Bozman Andrej, poseat. ain, atar 19 let. Brezova reber St. 5.
11. Mirtič Alojzij, posest, sin, atar 21 let. Brezova reber St. 9.
12. Kresč Venceslav, posest, sin, atar 18 let. Piano št. 1.
Vsi tl fatje so bili upanje In ponos ajdovskih družin ln župnije. Zdaj Jih ni več; umorila jih je slovenska brezbožna roka.
Ono noč je padlo tudi mnogo fantov Iz župnije Žužemberk, sami najbolj Idealni borci za pravično stvar, cvet fara.
Upcsničevanje homunističnega ..osvobodilnega" programa v tožbi dolini na Notranjskem
Od jeseni 1941 do jeseni 1943 500 žrlev Osvobodilne ironte !
V knjigi »V znamenja Osvobodilne fronte« je bil mod drugimi načrti o tom, kaj pripravlja Slovencem OF, objavljen tudi seznam tistih, ki so jih komunisti sklenili spraviti s sveta v Loški dolini. Seznam vsebuje okoli 500 ljudi, določenih za likvidacijo. Med njimi so cele družino, žensko, starci, skratka ljudje vseh starosti in vseh slojev.
Ta načrt ni bil samo načrt, nanos je Osvobodilna fronta v tej nesrečni dolini sama s svojimi rablji ali pa posredno z izzivanjem represalij spravila s sveta nič manj kakor 500 ljudi, jih osvobodila življenja in Imetja. Prvi del komunističnega programa — odstranjevanje nasprotnikov z vsemi sredstvi, so je v tej slovenski občini uresničil. In vendar ni če niti leto dni od tedaj, ko je polovica javnosti označevala ta razkritja kot propagandno izmišljotino!
V naslednjem nam domačin 1* tamoSnjlh krajov nazorno popisuje, kako se je to zgodilo In zakaj je do tega prišlo.
2e dve leti je Notranjska pozorišče krvavega bratomornoga boja. Že dve loti ne odmeva Iz notranjskih gozdov glas rnz-posajenih pesmi, žo dve strašni loti ihti in žaluje marsikatera Nolranjka za možem, za Binom In celo za hčerjo.
In kdo je prvi skalil ta sveti mir, ki Je že stoletja vladal med Notranjcil Kdo je prvi oskrunil sveta notranjska tla z bratovsko krvjol Mar je res Notranjeo divjak, ki bi se rad napajal z lastno krvjot Ne. nel Notranjeo je bil vedno veren, pridon In pošten. V njegovih žilah ni nikdar divjala razbojniška kri. Saj se je v Ložkl dolini iv zadnjih 80 letih dogodil komaj en umor 5n v zadnjih 40 letih 2 uhojal
Da se danos na Notranjskem ruši in požiga, da so tam ropa, ubija in mori, tega niso krivi Notranjcl, ampak mednarodna kuga, ki ji pravimo komunizem. Komunizem. Komunizem seje med Notranjeo smrt, komunizem bo iztrebil našega človeka z notranjske zemlje, komunizem je že preobrazil prelepo pokrajino v pravo puščavo, i Komunizem se ni izlegel v duši notranjskega človeka, ampak so ga zanesli na Notranjsko posamezni tujci. Kar poglejmo Iresnlcl v oči!
Izmed vseh notranjskih krajev se je komunizem najbolj razpasel v Ložkl dolini, manj v drugih notranjskih občinah. Zakaj ravno v Ložkl doltnit Vzrokov pa je več! Domačini, ki so pribežali v Ljubljano, pripovedujejo tako:
Tzrokl:
1. Politični razdor
Po končani svetovni vojni so pri prvih občinskih volitvah nastopili komunisti samo v majhni občini Lož ln zmagali, župan
pa ni bil potrjen in ložkl lokalni komunizem Je popolnoma zamrl. Sele po nekaj lotih so se začeli v starotrški občini organizirati delavci lesne stroke. Bilo jih je pa tako'malo, da niso nikdar upali samostojno na volitve, ampak so se vezali večinoma z Tjarodnjaki. Nesrečna čud ln politična svojevoljnost nekega bivšega starotrškega župnika je povzročila razcep Ljudske stranke. Zaradi toga so delavci, ki so so zvezali x enim delom liberalne stranke, prodrli s svojim županom, pokojnim Mlakarjem iz Igavasl. Ta je bil navaden kmet in se jo kaj malo razumel na komunistično ideologijo, bil je le firma, zadaj pa se je skrival prav majhen krog pravih komunistov.
Vsa ta skupinica ni Stela 100 ljudi. Najbolj dolavnl so bili tisti tuji dolavskl pomočniki, ki so se izpridili pri svojem gospodarju, znanemu komunistu iz Logatca, nekaj delavcev v Markovou ln nekaj takih, ki So se vrnili pokvarjeni iz Francije. Obe ♦tari stranki sta Imeli veliko večino v občini, toda ker sta bili obe razbiti, je uspel tretji, komaj s tretjino glasov. Tako politične razmere so vladale do razpada Jugoslavije.
2. Tihotapstvo
Ne smemo pa pozabiti dveh drugih, daleč važnejših dejstev, ki sta odločilno vplivali na politični razvoj doline, namreč na tihotapstvo ln izseljenstvo. Tihotapstvo je vso obmejno Notranjsko moralno pokvarilo tvarno pa ji več škodilo kakor koristilo Pozneje bomo imenoma navedli vse tiste komunistične tolovajo, ki so bivši tihotapci in Igrajo najvažnejšo vlogo v pobijanju. Zdaj ugotavljamo samo tale dejstva:
Tihotapstvo je zahtevalo v zadnjih 20 letih samo od Snežnika do Javornika več kot 20 mrtvih. Tihotapci so izpili samo eni gostilni v eni noči tri sto litrov kuhanega vinal! To niso bili redki primeri. Vsak tlhotapeo Je imel ono kolo ali dvo, vsak tretji pa motor. Niso jedil doma družino krompirja ali močnika, ampak re Jim ni tožilo Iti ponoči v Stari trg k Benčinu ali Korletu na klobase, pečenko Itd. Neštetokrat je potem taka družba kvartala za tisoče, potem pa si je najela avto za domov. Bill so primeri, da se je taka družba odpeljala z avtom naravnost na Bled Zagreb je bil rodno zabavišče teh magnatov.
Ce bi hoteli naštevati samo resnična dejstva, bi jih bila debela knjiga.
No, in zdaj pomislitel Ko je po razpadu Jugoslavije začel tak lahek in masten zaslužek usihati, kaj mislite, zn kakšno delo so bili ti ljudje sposobnit Za nikakršnol Padli so prav kot zrela hruška OF v jor-bas. Njihovo delo potem poznate.
3. Izseljenstvo
Nič boljši niso bili naši izseljene«, ki so se gmotno ubogi, moralno pa popolnoma pokvarjeni vrnili domov. Izjeme so bile redko. Tl naši polizanci so prav iz tujine: Francije. Belgije in drugod pripeljali
s seboj kolo, obleke in toaletne potrebščine, žep pa je bil največkrat prazen. Pozabili so na naše šege ln navado, navadno še domačo govorico, prinesli pa so v zmešanih glavah komunistična gesla, ki jih niso niti preizkusili niti razumeli. Tl ljudje tvorijo gornjo plast v »osvobodilnom vodstvu«.
teto 1941
vicami o velikanskih osvajanjih, stražo pa so morali držati 16 letni fantički pod ko-mundo zdaj že pokojnega Milana Janežiča iz Starega trga.
Po dobrem meseou »svobodne republike« ln strahovlade bo neko soboto opoldne vdrli v prvo slovensko sovjetsko ropubliko »drzni« kraljevi grenadirji, in sioer no tam, kjer so jih domači tolovaji pričakovali, namreč po zasekani poti od Bloške police, ampak pridrveli so čez hrib Pogačo kar po gozdu in pokosili s strojnicami tik pod Starim trgom 11 mladih fantov, med temi 5 fantičkov izpod 16 let. Oplenili so dve trgovini, uničili .1 gostilne, popolnoma razbili in okradli občinsko pisarno ter do tal požgali 6 hiš v Ložu in Starem trgu. Tri dni so bili ljudje popolnoma brezpravni. Grenadirji so pili, žrli in počenjali strnšno stvari, oficirji niso imeli nobene moči. Samo pogumnemu in spretnemu nastopu ravnatelja g. Frluge, ki je italijanski državljan, se je zahvaliti, da ni bilo pobitih še mnogo nedolžnih ljudi, ki 6o žo stali v vrsti pred puško.
Itcpublika v drugo
Uspoh te enomesečno komunistično ohceti je bil ta, da je padlo 11 mladih zapeljanih ljudi in bilo okrog 8 milijone lir škodo. Saj je šlo samo radijskih aparatov 85 v franže!
Zdaj pa čujte in strmite! Namesto da bi tolovaji, ki so prej prirejali pred zastavo z rdočo zvezdo mitingo, zadržali kraljeve grenadirje z orožjem v roki, so se sporazumno z njimi že v petek zvečer umaknili, zapeljane ljudi pa So pustili njihovi usodi.
Kaj je bil cilj te slavne republike, je najbolj jasno povedal v noki trgovini v 8tarcm trgu znani komunist, občinski blagajnik Franc Ples iz Markovca. Ko je med drugo komunistično zasedbo protostiral nek trgovoo, da ne bodo domačini voč stali na m	j	.	e,,	straži,	ker ni nobenega haska, kvečjomu
r™6.™ ŽL*™"' , r žrtve, se je razkoračil ln zagobezdal dobe-sodno takole:
»Ti bom pa jaz povedal, kakšen je bil uspeh naše akcijel Uspeh je bil ta, da jo šlo toliko ljudi v hribe, ki Jih drugače ne hi nikdar pridobili zase. Vidiš, to je bil naš cilji«
Vendar moramo povedati, da kljnh vsem
Kdor torej pozna notranjske razmore, se ne bo čudil, da je mogla OF tako razpresti svojo mrože tamkaj. Komunisti so skočili takoj na delo, zlasti pridni so bili Logučani, ki 60 ves julij in avgust 3841 križarili s kolesi in avtomobili po Loški dolini. Posebno se je odlikoval Florijan No-tranjco, od domačih Hribar, Slavko Smeli (Storžek), Strbe iz Loža in Haco iz Pod-corkvo. Jeseni pa je obiskal Notranjsko sin znanega zdravnika iz Ljubljane in organiziral OF »iz vseh stanov«.
Že v začetku je ta organlzaoija šepala. Eden izmed »klerikalcev« jo pripovedoval, da kadar koli je prišel na napovedani sestanek, ga nikoli ni bilo. Komunisti so imeli namreč sestanek vodno nekaj ur prej in «o »naoionaliste« kar na kratko odpravili. Ti eo začeli počasi odpadati, vodstvo so prevzeli komunisti. Spozmmje je prišlo prepozno, groh je bil že storjen. Nekateri so hoteli obrniti OF hrbet, ali niso uspeli. Kar hudič drži, nikdar voč iz rok ne spusti. K tej idejni zmedi je pripomogel še važen zunanji dogodek.
Oktobra 1341 so komunisti Izvedli v Ložu napad na postojanke italijanske vojske. Ker je napad bil pod četniško firmo, je domače fante navdušil za hribe. NI jih odšlo sicer veliko, nekaj pa le. Takrat se je oklenilo OF večina Sokolov, nekateri izmed teh imajo, žal, važne funkcije ln eden se jo letoe septembra na zborovanju v Cerknici tolkes po prsih ln se pridušal, da ni komunist
je razdražil vojaško oblast Začel se je križev pot Notranjčev. Ubiti so bili trije Ljub-ljančanl, 20 lotni sin Teliča Rufaola iz Loža in petletno dokletce orožnika Tavčarja. Komunisti so raztrobili, da Je bilo ubitih 20 badoljevcev, toda videl jib ni nihče, ker so jih odpeljali z avtom. Sum napad, ki sta ga s sodelovanjem treh ložkih gospodičen organizirala in zahtevala ubiti Slavko Smeli in poveljnik razbite »brigado« Hribar Ivan, oba iz Loža, je bil Izveden zolo nospretno. Gibanje po Ložkl dolini je bilo potem zelo omejeno. Ljudje so trpeli in molčali. To jo trajalo vso zimo.
Prve žrtve
Italijanski cesarski častnik — zaveznik komunistov
Pri italijanski cesarski posadki v Pu-dobu je bil neki kapitan Korič. Ta se je z domačimi fanti sprijaznil, popival z njimi za mizo in razglabljal o Stalinu ln Rusiji in Titu in bogve še o kom. To ni bilo enkrat, ampak več ko pol leta. Korič el je pridobil pri fantih tako zaupanje, da so ga pri vsaki komunistični odločitvi vprašali za sodbo. Pokojni komunist Ponuda Janez Iz Pudoba je pri nekem prepiru javno povedal :
»Tako bo, kakor bo Korič rekel.«
Ni sicor čudno, da so so smeli domači komunisti tako odkrito pogovarjati z bado-glijevsklm oficirjem ln to v najbolj napetem času, pač pa preseneča dejstvo, da je prišel prav ta kapitan Korič potem ponovno zasedat Pudob in da bo bili ubiti vsi tisti iz Pudoba, ki so poprej popivali z njim, skupno 17 fantov in mož. fie bolj čudno pa je to, da se glavnemu teroncu ni zgodilo nič žalega in je še danes živ, med-tom ko so njegovi zapeljani tovariši vsi pod rušo.
Za tega kapitana šo danos trdijo, da je komunist.
Med žrtvami je bilo več popolnoma nedolžnih. Naj omenimo samo pok. trgovca Speha Jožefa, ki so mu komunisti grozili s smrtjo, ko jim ni hotel, niti mogel izplačati 60.(MK) lir. Ker pa so mu komunisti nasilno vzeli 2 para konj, so ga cesarski vojaki zato nbill. Ta dvojna igra je imela namen, Jjudi tako zmešati, da ne bodo vedeli, ali so tiči ali miši. In to je komunistom in badoljev-cem nspelo.
Ljudje so bili zaradi te dvojne igre tako proplašenl, da so mnogi odšli prostovoljno v Internacijo. Badoijevci so hoteli to, komunisti pa, da bi jih čim več odšlo v hribe. Ubogi slovenski narod je pa plačeval račune to dvolične igre z lastno krvjo.
Še bolj vnebovpijoč greh so zagrešili komunisti pri drugi priložnosti.
V tistem splošnem preganjanju ljudi v hribe je odšla s komunisti tudi bivša me-ščanskošolska učiteljica Janežič Zora z Vrhnike. Ta je kot izohraženka imela bodrilne govore in prirejala je mitinge. Morda je šla
mogočim tororističnim dojanjom ni šlo ve- ■ zara('i i°Ba- ker sta šla tudi brat in
I «« š«« «■ — Xa zn 1 t m m	n 41 ivi /i v* ca n n o	t tl (11
llko ljudi v hribe. Zato eo komunisti usta-
Komunisti so opazili, da zgubljajo pri preplašonem ljudstvu venk vpliv, zato so pripravljali občinske akolje. Ker pa so se
domačini držali vzorno in so hujskačem obrnili hrbet, so komunisti uprizorili satansko nesramno igro. Badoijevci so zaradi napada na Lož izsilili ustanovtiev neke žensko organizacije, kar naj bi bil naredil občinski tajnik in pa pok. župan Mlakar. Ker pa župan ni mogel najti tajnice za organi-znoijo, je tako rekoč prisilil svojo nnjbližjo sosedo Zigmund Frančiško iz Igavasi, da je prevzela predsedstvo. Begunci pripovedujejo, da se je ta revica toliko razumela na organizacijo kot zajeo na boben. Storila je le to, kar ji je komunistični župan naročil na zahtevo skritih komunistov. Uboga rova jo bila le krinka za njihovo počotje.
Kot strela z jasnega neba je zadola žo itak preplašono ljudstvo novica, da so komunisti z Rakoka ustrelili 16. marca 3942 zvečer Alojzijo Zigmund in njenega očeta Franca na doinu v Igavasi. Ljudje so ostrmeli. Nihče ni vedel, kdo je zahteval smrt teh dveh žrtev. Komunisti so vrgli med ljudi novico, da sta »izdajala«. Kdor je poznal očeta Zigmunda, so je za glavo prijol. Pokojnik se ni menil za nič, razen za Pijačo. Naj so bkriva za smrtjo teh dveh žrtev iz Ložke doline kdor koli, ugotoviti pa moramo, da ni bil nihče iz Ložke dolino niti obsojen niti ustreljen od badoljevcev do maja 1342.
Sicer pa so ljudje sami dokazali, da ne verjamejo govoricam o »Izdajstvu« s tem, da so se udeležili pogreba obeh žrtev v naravnost ogromnem številu. Do tednj takega pogreba še ni bilo v Ložki dolini. Zaradi tega javnega protesta so se komunisti potuhnili, ljudje pa so šele tednj sprevideli, da se je začel bratomor, ki mu je cilj vse kaj drugega kakor osvoboditov.
Komuniste jo molk ljudstva jozil, zato so uprizorili So druge poboje. Nekoliko pozneje so odpeljali iz Babnega polja v gozd upokojenega finančarja Mestnika Antona in nekega bivšoga orožnika iz Liko. Tudi ozadje tega umora ni znano. Čudno je to, da so ubili Mestnika, za katerega Je bilo znnno, da je bil organizator in blagajnik OF v Babnom polju. Ljudje so molčali, komunisti Pa so uvideli, da jim tako cvetje ne bo šlo v -klasje, kajti niti enega človeka niso mogli dobiti za v hribe in tudj podpore ni bilo.
Zato so začeli drugo igro.
»Republika« in njeni gadovi	i
Konec aprila 3942 so začeli pripravljati napad na Ložko dolino. Sodelovali so Ložani, ki so zasekali oesto od Loža do Bloške police. To je bila le navidezna igra, kajti prav majhno posadko karabinjerjev je avtoprevoznik Turšič iz Cerknice, čigar sin se je po 8. septembru krasno izkazal, odpeljal čez Gor. Jezoro v Cerknico. Niti enemu Italijanu so ni skrivil las.
Selo ko je majhna posadka odšla, so prišli »osvobodtieljl« v Stari trg. Čudno je, da niso »zaslodovnli« okupatorja dalje, ampak so ga lepo pustili v Corknlol popolnoma v miru.
Komunista tedaj niso imeli nlkakega orožja, temveč so samo prepevali ln se pridno vozili sem in tja s Kovačevim luksuznim avtom. Sam štab ni hotel stanovati v Starem trgu, torej v središču fare, ampak se je naselil čisto pod gozdom v graščini Snežnik. Ljudstvo so pitali s fantustičnlmi no-
novili drugo sovjetsko republiko v Ložki dolini.	j
Ko se Je posadka grenadirjev po treh dneh umaknila na Bloke, so čez nekaj dni spet pritavali bežeči Junaki iz gozda. Toda ljudje 80 ostali kljub njihovim grožnjam mirni. Trepetali pa so, ker so slutili nesne- . čo, ki je že po treh tednih res nastopila.
Badoijevci so pustili to komunistično »vlado« dobre tri tedne docela v miru, da
se je čisto izživela.
Niti mesec dni ni trajala druga komn- j nlstična zasodba, ko so proti koncu julija zopet zasedli Ložko dolino badoijevci. Nihče ni razumel, kakšen namen so imeli komunisti, da so bili drugič zasedli Ložko dolino, ko jo žo prva zasedba povzročila tako nosročo. Toda dejanja so odkrila njihov pravi namen. Vedeli so, da se bliža konec njihovi strahovladi, zato so hoteli ubiti ljudom strah ln trepet v meso in kri. Začeli so z umori po načrtu. Med tom časom So ubili te-le žrtve:
dne 15. maja 3942 Slavka Hribarja lz Bloško police, pismonoša v Grahovem: bil je vnet prosvetar;
dne 8. junija 1942 so odpoljall Frnnca Kraševca, bivšega trgovskega pomočnika, v gozd ln po bahanju komunistov samih najprej oslepili, mu zlomili roke ln vrgli v Jamo;
dne 28. maja 3942 so ubili na njivah za vasjo Janeza Nanuta iz Podcorkve; ustrelil ga je Turšič z Rakeka;
dne 27. junija so ubili Ložani v gozdu sodnika Mulio. Istočasno so ustrelili komunistko Frančiško Plos iz Starega trga.
Že mnja meseca so ustrelili Andreja Nel-ca lz Igavasi, češ da je zaspal na straži.
Junija so ustrelili Marijo Truden iz Igavasi. češ da je neozdravljivo bolna.
Meseca julija so ustrelili pod Markovim hribom Janeza Kandareta iz Dan, še prej pa so mu oči iztaknili.
In julija meseca so ubili ln vrgli v jamo Kozlovko Andreja Mulca iz Kozarišč.
200 žrtev v avgustu 1942
Najbližji sosedi teh žrtev so bili pro-pričani, da so bili ubiti po nedolžnem. i Zaradi takega terorja so ljudje živeli v strahu noč in dan. Nihče ni bil varen življenja. Komaj pa eo komunisti opravili svoje, so prišli savojski grenadirji in začeli v množicah stroljati.
Groze tistih dni ni mogoče popisati. Ljudje so tekali brez uma od Ponoija do Pilata, pomagati pa jim ni mogel nihče. Tri tedne so regljale strojnioe po Ložkl dolini in sejale smrt P» notranjskih njivah in travnikih. Dan za dnem je slovenska kri napajala zemljo, dan za dnem, noč za nočjo je polnil zapuščene hiše jok in stok. Nikdar ne bodo Notranjcl pozabili tistih žalostnih dni. Gorje tistim, ki so jih povzročili!
Dne 14. avgusta 1942 je množično streljanje nehalo, poslej so badoijevci ubijali le posameznike. Tiste dni Jo padlo:
Iz Loža 45 moških, 5 Iz Fodloža, 1 z Bloške police, 8 iz Stnrega trga, 8 Iz Fodcerkve, 13 Iz Dan, 17 Iz Pudoba, 2	Iz Igavasi,	1	iz
Podgore, 5 lz Vlševka, 14 iz	Vrhnike,	1	lz
Knežje njive, 1 lz Poljan,	1	Iz Vrbe,	2	Iz
Babne police, 5 Iz SniarHtc,	7	4z Kozaršč.	58
lz Babnega polja; torej okrog 208 fantov ln mož v najlepših letih 1
Ogromna večina pobitih je bila nedolž na. Pravih komunistov ni bilo niti 20%. Večina je bilo takih, ki niti vedeli niso, da so jih terenol vtaknili v kakšen odbor. Pra vi komunistični organizatorji so pa žo davno prej pobegnili, ker so jih bili budoljevci pravočasno obvestili.
njena že 50 letna mati, morda pa tudi iz prepričanja. Resnica je, da se je po tisti italijanski ofenzivi sama podala lz gozda k sestri v Cerknico. Zakaj je to storila, ni znano. Ker pa so Jo karabinjerji izvohali, so vsi ljudje mislili, da je njena glava Izgubljena, ker so videli, da so malo prej pobili najmanj 15 dokazano nedolžnih ljudi.
Toda njej se ni zgodilo nič, odšla je v lnternaoljo, in kakor je pripovedoval neki karabinjer, so jo badoijevol v občinskih
prostorih še gostili s črno kavo in cigaretami 1
Kmalu po tem dogodku so karabinjerji prijeli 60 letno vdovo Uršo Bavec lz Kozarišč, čaš da je prala perilo in nosila v gozd hrano hčeri, poročeni z bivšim orožnikom Jakobom Buragom, znanim komunističnim organizatorjem, zdaj poveljnikom nekega »batljona«. Ta stara reva, ki ni imela nikdar komunističnih nagovorov ln mitingov, je bila prijeta in pripeljana v Stari trg. drugo jutro pa ustreljena za Gasilskim domom. Zakaj niso za to siroto, ki je nesla hrano hčeri in vnukom, katere je gnal v gozd lastni oče z grožnjami, posredovali pri vojaških oblasteh vsi tisti, ki so oteli smrti uičteljico in sina znanega priganjača iz Loža, Milana Lahal Mi vemo zakaj.
Ljudje niso zaupali nikomur več, živeli so kakor v sanjah. Ni čudno, če je v tej satanski igri tudi kak pošten človek podlegel komunističnim priganjačem. Kdor se jim je uprl, jo moral zbežati, ali pa je zgubil glavo, kajti slavna kraljevska vojska ga ni ščitila. Prav nasprotnol
Pol doline uničene
A to ubijalsko delo oosarBke vojske še ni vse gorje. Ni šla v gozd za komunisti, ampak je požgala in porušila skoraj polovico Ložke dolino. Od vsega starodavnega mesta Loža Je ostalo celih, reci in piši, 1> hiš. V Babnem polju je od 130 številk ostalo okrog 10. hiš. Babna polica je zravnana z zemljo. Prav tako obojne Poljane. Na Vrhniki je pogorelo polovico vasi V Kozariščah kakih 9 hiš, v Šmarati 1, v Igavasi 2. V celem je pol Ložke doline uničene. Škode danes še ni mogoče oceniti 1
Tako je bilo stanje v Ložkl dolini po tisti slavni ofenzivi. Ali si morete misliti vi, ki Se niste okusili gorja, v kakšni stiski so ljudje živeli lani v Ložki dolini, ko ga ni i bilo človeka, ki bi bil samo eno uro varen I življenja? Česa takega si človek no more misliti, to mora doživeti!
Vos maj in junij so prelivali nedolžno kri slovenskih žrtev komunisti, julija in avgusta pa badoijevci V teh štirih mesecih je bilo nasilno uničenih 220 življenj. Teh Slovencev nc bo nikdar več! Pa čepjav je bilo to za Notranjca strnšno, smo vendar prepričani, da bi bil marsikak Starotržan vzkliknil:
»Bilo je res strašno, ali potrpimo in pozabimo, kar je bilo, zakaj, hvala Bogu, najhuje smo prestali!«
Tako bi bili rekli skoraj vsi. Toda najhuje so niti začelo ni. To gorje je bilo šele začetek notranjske Kalvarije.
Začetek pravega gorja
2. septembra 1942 ob 90 zvečer je pridivjala domača komunistična svojat v vasi Vrhniko, Viševek, Pudob, Dane in Stari trg in požgala hišo in poklala 12 ljudi. Zalili bi vsak pravni čut, če bi danos načenjali vprašanje, kaj so ti ljudje zakrivili. Tisti, ki so jih poznali, so itak prepričani, da so bili nedolžni. Krvniki pa, ki so storili zločin, nimajo vesti ne duše. Slabši so ko živali, zato jim zaman govoriš o pravičnosti.
Zaslepljeni Ljubljančani pa niso ne ljudje ne živali, ampak nekaka bitja, ki Imajo vse, samo razuma ne. Zato je tem dokazdvanje nepotrebno. Povedati pa moramo, da bo tudi tisti, ki se je s pametjo
skregal, za te zločinoe odgovor dajal. Zločin mora biti kaznovan. Kaznovan pa bo
tisti, ki ga je zagrešil ln tisti, kt ga Je. pomagal zagrešiti. To je treba povedati že danes.
Ubiti so bili v Starem trgn:	kaplan
Kramarič. Ubil ga je v postelji Alojz Mule lz Nadleska, strio zloglasne »brezzobe« komisarke Ivanke. Pokojni kaplan so niti pred vojno nt vtikal v politiko, nikar sedaj. Bil je vzoren duhovnik; Katarina Telič, Btara 50 let. Morala je v sami srajci napreči konje, potem pa je isti Mulo ubil njo in konja. Mož in dva sinova so komaj ušli smrti. Trgovina in hlev pa sta zgorela.
V Pudobu je ubil Rafael Martinčič svojo sestrično Ivanko Ceč ln njenega moža. Ker pa Ivanke ni dobro zadel, je obležala v krvi. Štiriletna hčerka je jokala poleg mamice, ki je otroka v smrtnem boju tolažila:
»No jokaj, saj ne bom nmrla, saj bom še ozdravela!« Toda Rafael je, stoječ med vrati, to slišal, prišel nazaj In rekel:
»Ne boš več ozdravela, prašiča!« ter JI je zadrl nož v srce.
V Pudobu je nšel smrti Žnidaršič Ivo, ker Be je takoj po prvem strelu naredil mrtvega. Zato so ga pa ti krvniki ubili letos septembra.
V Viševku je bil ubit Tomšič Alojzij, ko je bežal iz goreče hiše in klical na pomoč. Njegova žena Terezija je živa zgorela.
V Danah so bili UBtreljeni Strle Alojzij; trgovec Žnidaršič Karel In Frnnčlška Hauptman. Ker se je njen, zdaj že pokojni mož umaknil z bratom v gornje prostore, so komunisti zažgali hišo in zdelali Frančiško tako, da je živa zgorela.
Živi vrženi v jamo
V Vrhniki so ubili 79 let starega posestnika Jerneja Pojeta. Odpeljali so pa v gozd 78 lot starega Janeza Palčiča, njegovega sina Jakoba in Ivana ter zeta Janeza Poroka. Stari Palčič je ušel, dva sinova in zeta pa so komunisti: Andrej Janežič lz Vrhnike, veletrgovec Žagar lz Markovca In najbližji sosedje odpeljali v gozd Otrobovce pred »sodišče«. In kdo Jo stopil prvi pred nje? Lastni bratranec, stari zloglasni komunist čevljar Franc Strle iz Loža. Spregovoril je takole:
»Jaz no morom prav nič pomagati; kakor se boste zagovarjali pred sodiščem, tako bol«
Oni »o res mislili, da bodo šli pred sodišče, toda čez četrt ure sta jih odpeljala zloglasni Mule Alojz In 17 letni Fajdiga Vlado pred kilometer oddaljeno jamo In vrgla vanjo ubitega Poroka ln obstreljena Palčiča Jakoba in Ivana. Ivan se je četrti dan čudežno rešil Iz jame. NI mogel rošiti tedaj Se živega brata Jakoba. Ivanu so v bolnišnici odstranili levo oko, skozi katero so ga ustrelili, potem je živel v Starem trgu, letos pa so ga komunisti ubili v Mozlju in še očeta zravon.
Vsa ta -žaloigra se je zgodila v dveh urah od 10 do polnoči v noči mod 2. ln 3. septembrom J842. Kakor pripovedujejo domačini, se je menda samim komunistom zdelo, da so bili vsi umorjeni nodolžni, zato so glavnega organizatorja tega klanja in edl-noga sondika, čovljarja Strleta iz Loža, »strahovito kaznovali«. Vzoll so mu oficirsko 'stopnjo. Lotos septembra se Je vrnil domov kot navaden vojščak, toda dali so mu v roke prosvetoI Ml pa vemo, da je Strle s soptembrskirn klanjem naredil sknšnjo za važnega funkcionarja v komunistični partiji.
Učinek teh umorov je bil strašen. Ljudi je bilo groza. Vse to so jo namreč zgodilo pred očmi cesarske vojske, ki naj bi ščitila našega človeka. V eni sami noči tak pokolj ln požiganje, posadka badoljevcev pa sc je tiščala na pošti v Starom trgu.
Zdnj so šole Notranjci spoznali, da so prepuščeni samim sebi. Sele po teh nmorih se je osnovala »bela garda«, šele potem ko je padlo že 23 nedolžnih ljudi v Ložki dolini.
Ljudje so sl oddahnili, ker so upali, da bo res bolje. Vaška straža je bila v Pudoba, v Koznrščah, pozneje tudi v Danah, toda obrobne vasi so bile še vedno Izpostavljene napadom tolovajov. Ljudje niso lz strahu pred njimi pospravili s polja niti pridelkov. Vsi so se morali prosoliti v Stari trg, Pudob, Nadlesk, Dane in Koznršče. Zvo-čor so morali hoditi vsi spat v tiste vasi, kjer so bile posadko, pa tudi živino so morali gnati s seboj.
»Naj pocrkajo vsi!«
Namesto da bi bili cesarski vojaki zaščitili ljudi s posadkami, so rajši postavili v Starem trgu barake, v katerih so bili ljudje nabasani kot vžigalice. Badoijevci so jih sekirali z vsakovrstnimi odredbami, jim delali škodo vsepovsod, zapirali nedolžne ljudi. Mnogi so res mislili, da bodo pod njimi varni, zato so se prostovoljno podali v internacijo. Druge so pa badoijevci sami izselili, Nekatore vasi so popolnoma izpraznili in vse prebivalstvo odpeljali v internacijo, in sicer na Rab, v smrti
Notranjo! in Cabrani še danes trepetajo, če slišijo ime Rab. Rab — notranjski grob, Rab in Ustlca. Ker so prihajala iz Internacije obupna pisma, so komunisti grozili s smrtjo vsakomur, kdor je hotel tem revežem pomagati. Dekletu, ki je hotela oddati paket, so ji ga odvzeli:
»Naj pocrkajo vsi, zakaj pa niso šli T hribe!«
Ker niso mogli komunisti pobijati ljudi v glavnih vaseh, so jih pobijali v oddaljenih. Tako so ubili na zahtevo domačih komunistov 65 letno Frančiško Strle iz Pod-loža dne 16. oktobra 1942 samo zato, ker je molila tudi za tolovaje, da bi se spreobrnili. Isti dan so ubil: tudi njenega soseda Edvarda Petriča Iz Podloža. Novembra so oplenili dva posestnika na Gor. Jezeru, obenem pa zaklali v jami za krompir Avseca Janeza z Gor. Jezera in Matevža Jurjevčiča iz Laz, ubili dve Žingovi, mater in hčerko, lz Babnega polja. Na pragu hiše so Iz zasedo ubili 22. novembra Antona Soštaršiča iz Viševka, kor Je šel lz strahu pred Internacijo k vaški straži. Ženo pa so na Babni polici pretepli skoraj do smrti.
Februarja 1943 so ubili na Knežji njivi Andreja Teliča iz Kozarišč, Tomca Janeza iz Podloža in Strleta Andreja iz Podloža. 20. februarja 1943 pa so ustrelili Kraševca Jakoba Iz Podloža
Zaradi teh umorov so Vaške straže začele zasledovati komuniste po gozdu in bi jih bile tudi uničile. Kaj pa pomaga, ko so Imele vezane roke. Komunisti so delali sporazumno z badoijevci. A o tem pa drugičl
		S.	S. V A N D I N E :	
		gRpEra		
DOSEDANJA VSEBINA
V	jezercu na Stamrnorcm posestvu v Invroodu, kamor se je Sla po domači zabavi pri Stammovih kopat dražba povabljenih gostov, skrivnostno izgine eden izmed njih, Monta-gue, zaročenec Stammove sestre Be-renike. Hišni prijatelj Stammovih, Leland, obvesti o dogodku policijo, in čez dobro uro že začno načelnik policijske okrožne nprave, Markham, policijski narednik Hcath in sloviti junak Van Dinejevih kriminalnih povesti Phino Vanče z zasliševanjem na Stammovera domu.
Leland vrže sum na igralko Rosita Steele, ki da je nekaj pošepnila Montagucju, preden je skočil v vodo in izginil, ona pa Lelanda, češ da je Montagueja sovražil, ker da je bil tudi sam zaljubljen v Bcre-niko, ter da je vprav zato, da ne bi sum letel nanj, tudi sam telefoniral na policijo o dogodku. HiSnik pri Stammovih, Trainor, pri zasliševanju ne ve povedati ničesar bistvenega, le to potrdi tudi on, da se Stainm kopanja ni udeležil, ker se je bil prehudo upijanil. Mc Adamova, ki je v trenutku, ko Montegucja ni bilo več iz vode, zakričala, pravi, da sicer ni pričakovala Montaguejcve smrti, želela pa da si jo je prav tako kakor še marsikdo drugi. Tudi ona osumi Lelanda.
Stamm, ki se je bil medtem že precej streznil^ se začudi, ko ga Vanče obvesti o dogodku, še bolj pa, ko mu pove, da po splošnem prepričanju Montaguc ni po nesreči utonil. Zal mu je, da ni vzel vrag raje Greefa, njegovega finančnega svctovalca, ki da mu že precej Časa greni življenje. Montagueja imenuje »starega osla, čigar smrt da ne bo preveč huda izguba za človeštvo«. Pravi, da bo vsa stvar pojasnjena, brž ko spuste vodo iz jezera in najdejo truplo. O tisti ženski, ki jo je bil tudi povabil na zabavo, a ni prišla, pravi, da se piše Helena Bruett, ki da se je bil z njo slučajno seznanil na nekem potovanju v ILvro-po. — Med Stammovim zasliševanjem se s stopnišča nenadno zasliši silen ženski krik.
V. POGLAVJE.
Vodna pošast.
Nedelja, 12. avgusta ob 2.
..... Za hi p smo osupnili in nihče ni spregovoril besede. Potem Je Ileath kar vztrepetal in se pognal proti vratom, p*l tem pa naglo segel z roko v žep, v katerem je imel nabasan samokres. Komaj je pričel do praga, ge je kar padel preden Leland in ga prijel za ramo, da bi ga zadržal.
»Ne vznemirjajte se,« mn jo dojal mirno. »Saj vendar ni nič hudega.«
»To je nekaj vražjega!« ga je zavrnil Heath, se osvobodil Lelandove roke in se pognal na hodnik. Nekdo se je pojavil pri vratih, ki so držale nn hodnik, in zaslišali so se sem in tja oglufiljivi vzkliki.
»Vrnite se v svoje sobe!« je ukazal Heath z močnim glasom. »In ostanite tam)« Postavil se je zapovedujoče pred vrata, tako da je imel razgled po vsem hodniku.
Oflividno je precej gostov, ki jih je bil preplačil krik, prišlo ven pogledat, kaj se je zgodilo. Toda spričo grozečega narednikovega strogega povelja, ki so se ga zbali, so se vrnili spet v svoje sobo, in slišali smo, kako so se za njimi zapirala vrata. Narednik se je ves zbegan in v negotovosti grozeče obrnil k Lelandu, ki je bil stopil k vratom ? na videz hladnim, v resnici pa precej nemirnim izrazom na licu.
»Od kod ta krikf« je vprašal narednik. »In kaj vendar pomenif« Se preden je Leland utegnil odgovoriti, se je Stamm, ki je ua pol slonel, spet dvignil in so obrnil k Vanceju.
»Za božjo voljo, gospodje,« jih je rotil jezno, »nehajte že vendar!« Zadosti ste me že morili s tem! Pojdite, vas prosim, pojdite!« Nato se je obrnil k dr. Hollidayu:
»Bodite tako prijazni, gospod doktor, in pojdite gor k mami. Dajte ji kakšno zdravilo. Sprl&o vseh teh sitnosti v hiSi bo dobila fie nov napad!«
Dr. Holllday je odšel iz sobe In slišali smo, da je zavil po stopnicah v gornje nadstropje. Nenavadni dogodek pa ni prav nič vplival na Vanceja. Vos zamišljen je daljo kadil svojo cigareto, njegove o6i pa so 6e vedno nepremično, kakor da so se nekam zasanjale, strmele v Stamma, ki je ležal na postelji.
»Prav res mi je žal, da sem vso vaSo hišo, gospod Stamm, spravil pokonci,« je po-mrmral. »Kaže, da imajo vsi razrvane tivce. Zeliin vam, da bi so bolje počutili. Treba bo čisto potihem oditi po stopnicah dol, kaj, Markhaml«
Leland ga je hvaležno pogledal ter mu prikimal.
»Prepričan sem, da bo tako mnogo bolje,« je pograbil za besedo.
Stopili smo iz sobe in odšli po stopnicah navzdol. Heath pa je še nekaj trenutkov ostal na hodniku In nepremično zrl v tretje nadstropje.
»Pojdite dol, gospod narednik,« ga je poklical Vanče. »Tam ne bo nič za vas.«
Heath je slednjlft le vzel roko iz žepa in nam nejevoljno sledil. Ko smo pr HM v salon, je Vanče §6del in se sprašujoče ozrl na Lelanda v pričakovanju, da mu bo ta kaj pojasnil.
Leland je spet vzel iz žepa svojo pipo in jo počasi znova nabasal. Ko jo je slednjič prižgal, je dejal:
»Gre za Stammovo mater, Matildo Stamm. Stanuje v tretjem nadstropju. Je nekoliko izven ravnotežja ..,«
Pri teh besedah je nekam nedoločno, a pomenljivo prikimal.
»NI nevarna, veste, a včasih se ji malo meša. Vsakega toliko časa ima čudne napade in tedaj govori nepremišljene stvari.*
»Mirna blaznost,« je pomrmral Vanče. »Morda ima kak skriven strah.«
»Da, prav tako je, mislim,« je odvrnil Leland. »Nekateri zdravniki so ji pred leti nasvetovali, naj gre v kakSno zdravilišče, a Stamm ni hotel o tem ničesar sll£ati. Namenil pa je izključno le zanjo vse tretje nadstropje, in vedno je kdo pri njej. Telesno se odlično počuti in skoraj vedno tudi razsodno misli. Ne dovoljujejo ji pa, da bi odSla iz svojih sob. Ne manjka ji ničesar. V tretjem nadstropju je tudi velika terasa, da se lahko malo razvedri. Večino svojega časa prebije pri gojitvi redkih rastlin.«
»Pa ima večkrat takšno napadel«
»Dvakrat ali trikrat na leto, mislim, čeprav ima drugače vodno procej čudne pomisleke glede ljudi in stvari. Ni je pa stvari, zaradi katere bi jo moglo kaj skrbeti.«
»Kakšne narave pa so tl njeni napadif«
»Različne. Včasih govori in razpravlja z dozdevnimi osobaml. Drugič spet ima historičen napud in blebeta o stvaroh, ki jih je doživela, ko je bila Se otrok. Tretjič potom spet kaže silno mržnjo do koga in ga začne psovati In mu groziti.«
Vanče je zmajal z glavo.
»Značilen primer,« jo pripomnil. Potem jo večkrat globoko potegnil svojo »R6gie« in slednjič vprašal neprisiljeno:
»Na kateri strani hiše pa je terasa gospe Stammovo?«
Leland je dvignil glavo in njegove oSi so se živo zazrle v Vanoeja.
»Na severovzhodnem oglu,« je odvrnil In Sel z glasom navzgor, kakor da njegov odgovor še ne bi bil popoln.
»E!« Vanee si je pri tem počasi vzel cigareto iz ust. »Poteintakom gleda tista terasa na jezero, net«
[ Leland je prikimal, po kratkem premisleku pa dejal: »Jezero ima čudon vpliv na domišljijo te gospe. Tam je vzrok njenih blodenj. Uro in ure presedi na terasi in vsa zamišljena vedno znova občudujo jezero. Nemka, ki pazi nanjo — je to gospa Sohwarz, ki se na postrežništvo izborno razume — pa mi Je dejala, da njena bolnica ne gre nikdar v posteljo, ne da bi prej stopila za nekaj minut k oknu, ki gleda na jezero, in ko zamaknjena zrla vanj.«
»Zelo zanimivo... A kaj som že hotol reči, gospod Leland, kdaj pa so naredili to jozercef«
Lelandov obraz Je postal resen in za-
mi&ljen.
»Čisto natančno vam tega ne bi mogel
povedati. Vem, da ga je naredil Stammov dod, oziroma vsaj nasip, s katerim je zajezil vodo onega potoka, jo zgradil on. Toda mislim, da je hotel ar olj olopdati ta kraj. Stammov oče, Jotne Stamm, je dal zgraditi »id na tej strani Jezerca, ker je hotol preprečiti, da bi voda prišla preblizu hiSe. Stamm sam pa je bil tisti, ki je namestil mrežo in zapornico, ko je začel jezerce uporabljati tudi za plavalne tekme. Jezero ni bilo povsem zavarovano pred nesnago in hotel je vodo tega potoka na nek način očistiti, preden bi pritekla v jezeree, istočasno pa preprositi poljuben dotok vode, to pa zato, da bi jezerce lahko znova očistil, kadar bi se mu zdelo potrebno.«
»Pa kako je vendar to jezerce dobilo svoje sedanje imet« je vprašal Vanče kakor po nekem nnkljuflju.
Leland je skoinizgnil j. rameni.
»To ve samo Bog. Verjetno ima svojo ime po starih indijanskih pravljicah. Indijanci, ki žive tu v bližini, »o ga prvotno linonovall različno:	Amnngcinokdonilng,
Amanueraokdom Wlklt, ali pa tudi Aman-ceninkdomlpek, navadno pa so rabili najkrajšo besedo, Amangamlng, kar ▼ lenap-skem naročju Algonkljcev pomeni toliko ko ■kraj pošasti*.«*
»Ko flem bil ge otrok, Je moja mati vedno imenovnla to jezerce a tem imenom, če-prav je bilo tedaj že skoraj veem znano pod imenom »Zmajevo jezero«, kar je do-hesoden prevod prvotnoga Imena. Na tisoče pravljio in bajk govori o tem jezerou. Vodni zmaj »Amangcniokdom« ali tudi »Ainan-gcgach« je bil nekak bavbav, s katerim so straSili noposlušne otroke...«
Markham je nestrpno vstal ln pogledal na uro.
»Cas zdaj ni primeren za kakšne mitološke razprave,« jo pripomnil nejevoljno.
»Bodi no dober, dragi Markham,« ga je Šaljivo zavrnil Vanee. »Te narodopisno posebnosti «o zelo zanimive. Zdi se ml, da *mo zdaj naredili prvi korak naprej, odkar smo tu. Zdaj mi gre že počasi nekoliko v glavo, zakaj so skoraj vsi v tej hiši polni dvomov in strahov..	.
Zlobno se je nasmehnil Markhamu, potem pa Jo spet posvetil vso svojo pozornost Lelandu.
»ToroJ,« je nadaljeval, »gospa Stammova ima že navado, da vselej, kadar je slabo volje, strašno kriči, ne!«
Loland se je »pet nekoliko zamislil, nato Pa odgovoril:
»Včasih ie.«
»In navadno »o bili ti kriki v neki zvezi
z blodnjim promi&ljovanjorn o tem jezeru, nel«
Leland Je prikimal.
»Da, vedno,« je odvrnil, potom pa Be pripomnil: »toda ona nikoli točno ne ve, kaj Je prav za prav resničen vzrok njenega vznemirjenja. Primerilo se ml je, da sem bil zraven, ko jo Stamm sknSal dobiti od nje pojasnila, at ona se o tej stvari ni nikoli jasno izrnzita; kakor bi se vedno bula, da se bo nekaj zgodilo, nekaj, česar v svoji trenutni razburjenosti ne more dobro označiti. Je kakor nekakšna ognjevita in zbegana prikazen domišljijo, bi dojal, brez kakšne določne umstveno podlage.*. No znam sl tega razložiti.. .<
Tedaj se Je zastor pri vratih premaknil In zdravnik dr. Holllda? je zbegano pogledal v sobo.
»Veseli me, gospodje, da ate Se vedno tu,« je dejal. »Duševno stanje gospe Stammove je neobičajno ln ona na vsak način hočo govoriti z vami. Dobila je svoj običajni napad, toda bodite prepričani, da ni nič resnejšega. Videti pa je zelo razbur-jena ln so brani vzeti kakšno pomirjevnlno sredstvo... Res vam drugače ne bi pripovedoval teh podrobnosti, toda kor je že tako...«
»Sem že pojasnil tem gospodom, kako je z gospo Stammovo,« so jo mirno oglasil Leland.
Zdravnik je bil videti potolažen.
»Kor jo stvar taka,« je nadaljeval, »vam lahko čisto odkrito povem, da so čutim nekoliko vznomirjenega. In kakor sem že dejal, hočo gospa na vsak način govoriti s »policijo«, kakor so jo izrazila.« Umolknil je, ko da sl ne bi bil čisto na jasnem. »Morda bi bilo bolje, če so no zmenite zanjo. Toda, ker si jo to vtepla v glavo, so utegne zgoditi, da hi njen razgovor z vami rodil zaželon uspoh ... Opoznrjain pa vas, da je nekoliko zmešana in upnm, da bosto upo-štovalj njeno slanje.«
Vanče je vstal.
»2o razumemo, gospod doktor,« mn je dojal tor premišljeno še pripomnil: »Utegne biti Tea dobro za nas vse, da bi govorili z njo...«
OdSU smo Po skoraj temnem stopnišču v tretje nadstropje, kjer je imola gospa Stammova svoje prostore. Tam nas jo povedel zdravnik skozi veliko predsobo v ozadje hiSe, do odprtih vrat, skozi katera je pravokotno padal v tomno vežo žarek rumene luči. Soba, kamor smo prišli, je bila prostorna In opremljena s starinskim pohištvom. Tin je prekrivala oguljena pro-proga ternno zeleno barve, stene pa so bile obloženo z zelenim, že precej zbledelim papirjem. Blago, s katerim so bili prevlečeni stoli, je moralo biti nekoč belo in katuna-sto zeleno barve, zdaj pa je bilo sivo ln zamazano. Desno Mtrnn sobe je zavzt-mala ogromna postelja z baldahinom iz rožnatega damasta, Iz prav taksnega damasta, le no-kollko zbledelega, pa so bile tildi prevleke na oknu. Čipkaste zavese so bile zmečkane in zamazane. Nasproti postoljl je bila peč, vmes med posteljo ln pečjo zbirka lesketajočih se školjčnlo, nad počjo pa visoka polica, obložena z najraznovrstnejSImi nepomembnimi' predmeti iz tisto dobe. Na stenah je viselo na dolgih svilenih trakovih precej velikih zbledelih slik. Ko smo prišli v sobo. Jo stopila vstran, da bi nam naredila prosto Pot. ftonska v predpasniku, visoke postavo, odločnega obraza ln slvili las.
»Kar ostanite tn, gospa Sehwar*,« ji je dejal Vanče, ko smo šli mimo nje.
V	ozadju eobe je pri oknu stala gospa Stammova. Ko sem jo zagledal, me je nekam čudno streslo Po životu. Z obema rokama se je opirala na naslonjalo pri stolu, glavo pa je Imola sklonjeno naprej, ko da bi pričakovala nokaj strašnega. Čeprav je bila soba zolo svetla, so oči gospe Stammove bile videti žareče. Bila jo to majhna in medla ženska, zbujala pa je videz, da je močna in da ima veliko življenjsko silo, ženska, ki je vsak živee njenega telesa ko Siha. Koščene roke, ki so se krčevito oprl-jomnle naslonjala pri stolu, so bile bolj podobne rokam kakšnega moškega, kakor pa ženskim (Sinila ml jo y glavo misel, da utegne ta ženska dvigniti stol In ga zavihteti po zraku.) Njen nos jo bil ravon in droben, usta pa široka In oh njih se je poigraval zaničljiv nasmeh. Njeni sivi, a tn pa tam še vedno čisto črpi lasje so bili počosanl nazaj čez štrleča ušesa. Nn sebi je Imola obloko Iz zbledele rdeče svilo. Se-
gala ji je do tal hi ao se videle le kapice oopat, narejenih na zadrgo.
Zdravnik dr. Holliday naa je na kratko
In boječe predstavil, a gospa Stammova se za to še zmenila ni. Stoje nas je premerila z očmi in se nam jezno nasmehnila. Ko nus je potem tako nekaj minut pretehtavala, je počas*> zamrl smehljaj na njenih nstni-enh. In njen obraz je dobil silno krut Izraz. Usta so se ji razvezala, njene žareče oči pa so se jl še bolj zasvetile.
»Bil je zmaj!« so bile prve njene besede. »Rečem vam, da je bil to zmaji NI več pomočil«
»Kakšen zmaj, gospa Stammt« je vprašal Vanče, ne da bi se dal premotiti.
»Se vprašate, kakšen zmaji« je bruhnila gospa in se hripavo in zaničljivo nasmehnila. »Zmaj, ki živi v jezeru tu pod mojim oknom.« Pri tem je z roko pokazala proti jezeru. »Zakaj pa mislite, da se Imenuje .Zmajevo'! Ne vestet Vam bom pa jaz povedala. Zato, ker ima v njem svoje bivališče zmaj, stari vodni zmaj, ki varuje življenja in premoženje Stammovih. Kadar grozi kakršna koli novarnost moji družini, zmaj vselej razbesni.«
»I*o čom pa sodite, da je zmaj nocoj razkazoval svojo varuško moči« je vprašal Vanee še vodno s sladkim in popustljivim glasom.
»Oho, celo dobro vero, da jo jel« V njenih očeh se je pojavil Izraz trdnega prepričanja, na njenih ustnicah pa se je znova poigral oni grozljivi nasmeh. »Ze leta in leta sem sama v tejle sobi. Vem pa čisto natančno vse, kar se je zgodilo v zadnjih dveh dneh, in poznam vse spletke, ki se osnujejo proti mojim ljudem. Ko som prod nekaj trenutki zaslišala neznane glasove, sem stopila vrh stopnic In prisluhnila. Slišala sem tisto, kar je dejal moj ubogi sin. Stefan Montague je skočil v jezero in se ni več prikazal na površju! Ni se mogel vrniti na povrSJe In nikdar so tudi ne bol Ubil ga je zmaji V vodi ga jo zgrabil In ga -umoril!«
»Toda Montažne vondar ni bil sovražnik vaše družino,« je ljubeznivo pripomnil Vanee. »Zakaj naj bi ga bilo božanstvo, ki varuje vašo družino, ubilo!«
»Gospod Montague je bil sovražnik.« jo pojasnila gospa, potisnila stol stran in stopila korak naprej. »Premamil je bil mojo hčerko in jo hotel poročiti. Vredon jo pn ni bil. Vedno se je samo prepiral z njo. In kadar ona ni videla, je hodil z drugimi ženskami. O, mnogokaj sem doživela v teh zadnjih dveh dneh!«
»Razumem, kaj hočeto povedat!,« Je pritrdil Vanee. »Toda. ali po vsem tem ne bi bilo mogoče, da Je zmaj samo bajka!«
»Bajka!« je dejala mirno, kakor govori človek, ki Je o nečem trdno prepričan. »Ne. ni to bajka. Prevečkrat sem go že videla. Videla som ga že, ko som bila Se otrok. Tn ko sem bila Se mlada, sem govorila z mnogimi, k! so ga bili tudi videli. Videli so ga že	stari Indijanci iz te	vas!. Imeli
so navado pravit)	ml o njem,	kadar	sem
prišla v katero njihovih koč. Oh dolgih polotnlh večerih sem sedela nn vrhu pečin ln čakala, kdaj se bo prikazal iz jezera zmaj. zakaj vodni zmaji se prikazujejo vedno le po sončnem zahodu. Tn včasih, ko je bil griček zavit v precejšnjo temo in je megla vstajala Iz roke, je prlSel I* vode ln odletel	tja gor	proti severu.	Tedaj	sem
presedela	vso noč	pri oknu — moja	po-
strežnlea je mislila, da že davno spim — in sem čakala, kdaj se bo vrnil. Vedela sem, da je moj prijatelj in dn bi me branil. Bala sem se Iti spat, dokler se ne bi vrnil v Jezero. Kadar sem zrla s počin, se včasih ni hotel prlknzntl nad vodo, pač pa Jo jo le nekoliko vzvalovil, ker me jo hotel opozoriti, dn Je tam. To so bile zame noči, ko sem šla lahko spat, zakaj ni mi bilo treba biti pokonci In čakali, kdaj se bo zmaj vrnil.«
Ko Je go«pa Stammova pripovedovala te čudno sanjarije, je bil njon glas, čeprav nekam nasilen, vendarle poln poezije. Gospa je stala pred nami in roke so jl mirno visele ob bokih. Njene oči. ki so se zdaj zdelo znmeglele, so nopremično strmele no-kam čez naše glavo.
»Zelo znnlmlvo,« je pomrmral Vanee kakor Iz nekakšne vljudnosti, toda opazil sem, da je pozorno In presojevalno motril žen-
tal#
*	Amangeinokdomlng:	Zmajev	kraj:
Amangemok!lom Wlklt: Zmajevo bivališče: Amangeniokdomlpek: Zmajev bajer. Zdi se
da je beseda amangam. ki sn jo včasili pre: vedli * »veliko riba«, pomenila tudi ■vodno pošast«, in Iz nje izhaja najkrajša beseda Aniangamlng; očividno 80 jo najraje upo-rahljali imvoodski Lenapi,
Čeprav lahko na lastne oči vidimo, kako se ti pojavi na sonou odigravajo, vendar moramo biti previdni, kadar razlagamo njihove vzroke. Tako na prliner ni mogoče zanesljivo povedati, zekaj so tisti viharji na soncu ravno vsakih enajst lot najsilovl-tejšl ln zakaj »potujojo« od tečajev proti ravniku in narobe.
Sonce, to središče ogromne privlačne ille, uravnava gibanje planetov, ki ga danes že tako natančno poznamo, da a pomočjo matematičnih obrazcev lahko r.a vsak trenutek izračunamo, kje bodo takrat tl planeti. Medtem ko sonce in mesec bolj ali manj no-posredno vplivata na človeka in njegovo počotje (sonce s svojo toploto in svetlobo In b svojimi motnjami, ki jih spremljajo pravcati Izbruhi majhnih teieso, na primer elektronov, atomov in drugih, ki »oblegajo« zemljo, luna pa s svojo privlačno silo, ki spričo dejstva, da Je zemlji tako blizu, vpliva nanjo v obliki morske plime in osokc), ni videti, da bi planeti, ki so tako silno oddaljeni od zemlje, mogli vplivati nanjo, vsaj v večji meri ne. Na drugi strani pa je raziskovanje povrSja tistih planotov, ki jih osvetljuje sonce — neposredno opazovanje, ali pa raziskovanje s pomočjo spektroskopije —, rodilo zanimive sadove
Mars Še vedno »fige kaže«
Man, ki so se z njim zvezdoslovci že toliko bavlll In o njem razpravljali, še vedno »kaže fige« in Ao zineroiu ne dovoli, da bi človek prodrl v njegove skrivnosti, pa naj se poslužl do tako močnih daljnogledov. To jo zanimiv primer, kako niti z ogromnimi povečavami niso mogli doseči kaj prida več, kakor je nn primer Schinparelli videl e svojim skromnim kukalom, ■ pomočjo katerega nam je podal te procej natančen popis pojavov na Marsov! površini. T.ahko sicer domnevamo, da Ima Marnovo površje nekaj podobnega z zemeljskim, saj so vendar na njem oblike, ki odgovarjajo naSim morjem
ln celinam, a priznati Je treba, da je njegovo površje ln ozračje okrog njega če vodno zavito v veliko skrivnost. Mars je razmeroma daleč od nai, in ker so posamezne stvari na njegovem površju zelo majhne ter jih je zato mogoče povečati le do neke mejo, ne moremo ugotoviti, kakšne naravo so, ln so moramo zato zadovoljiti le z domnevami. Iz sprememb teh stvari,'ki jih je troba pripisovati verjetno največkrat pari ln oblakom, ki se tvorijo in »potujejo« nad Marsovim površjem, dalje Iz načina, kako tl predmeti na Marsu odbijajo sončno svetlobo, ter slednjič iz tega, da Marsovo ozračje vpija sončno svetlobo, so priill do nekaterih zanimivih sklepov.
»Morja« In »celine* na Marsn — ?e Jih smemo tako imenovati — spreminjajo svojo barvo l letnimi časi, ki vladaje na Marsovih polutah pri njegovem vrtenju okrog sonca. Seveda nočemo • tem reči, da ,o ta Marsova polja In celine prav takšne, kakor na zemlji. Marsovi tečaji so zolo podobni zemeljskim. Prav tako zamrzujejo potem pn, ko »zavejejo toplej; sape«, se led na njih ln okrog njih spet začne tajati, prav tako, kakor se to dogaja na zemlji. Temne črte, ki ao jih opazili na Marsu, verjetno niso nič drugega kakor prelivi med raznimi celinami, ki pa so razmeroma zelo majhne, približno takšne, kakor na zemlji na primer kakšni polotoki ali otoki. Toda preveč podobnosti z zemljo Marsu vendar le ne smemo pripisovati, zakaj Marsov spektrum, to se pravi spoktruin sončne svetlobe, ki jo Mars odbija (nokaj jo plini v marsovem in zemeljskem ozračju Heveda tudi vpijajo), zanoeljivo kaže, da v Marsovem ozračju ni toliko kisika, kakor v zemeljskem. Ce upoštevamo, da mora biti srodnjn temperatura na Marsu, okrog katerega je zrak zelo redek. zaradi velike oddaljenosti tega planeta od Sonca, v primeri z zemeljsko zelo nizka, je kaj malo verjetno, da bi bilo na Marsu kakšno podobno življenje, kakor je na zemlji.	Dalje.
•ko skozi na pol apuščene trepalnice. »Toda, ali vsega tega, kar ate nam povedali, ne bi mogli imeti za romantično otroško do-mišljljol Kljub vsemu pa dobro veste, da so zinajl kaj malo v skladu s sodobno znanostjo-«
»Sodobno znanostjol Bežite no!« je odvrnil« iu pri lom prezirljivo pogledala Vanceja, nato pa nadaljevala s skoro zaničljivo trpkostjo: »Znanostjol Vprav z znanostjol To je krasna beseda, za katero človek lahko skriva svojo puhloglavosti Kaj pa more človek vedeti o zakonih, ki vladajo nad rojstvom, rastjo, življenjem ln amrtjo! Kaj more vedeti o tem, kar se dogaja pod vodo! In na zemlji je po veliki večini uma voda, nedostopne vodne globine. Moj lin goji nekaj vret rib, a vse je nalovil le po rekah In plitvih vodah. Ali se je morda kdaj spustil v globine širnega oceana! Ali potemtakem mar more vedeti, če rea iive v teh morskih globinah kakšne vodne pošasti! In tudi te maloštevilne ribe, ki jih je bil zbral, so skrivnostna bitja. Niti on niti kak drug zbiralec rib ne ve o njih ničesar... Ne govorite mi o znanosti, mladič. .laz vem le to, kar so videle tele moje stare očil«
»Kar pravlto, je že vse res,« je odvrnil Vanče tiho. »Toda četudi dopusti možnost, da kakšna velikanska lutoča riba od časa do časa kdaj re« zaide v ta bajer, a vendar jl morda pripisujete prevoč bistrosti in poznavanja družinskih zadev pri Stammovih!«
»Knko naj vendar človek pravilno presoja bistrost bitij, o katerih prav ničesar ne vel« je odgovorila zaničljivo. »Človek hlini samemu sebi, ko trdi, da nobeno živo bitje ne more biti biilrejše od njega.«
Vanee se jo komaj vidno nasmehnil. '
»Ivnkor kaže, ljudi nimate posebno radi.«
»Človeški rod sovražim,« je trpko potrdila gospa. »Svet bi bil mnogo čistejši in boljši, če so ljudje no bi vtikali vanj.«
»Da, to žo utegne biti res.« Vančo je nonadno spremonil glas in začel govoriti odločno. »Toda ali vas smem vprašati — mislim, da jo že precej pozno — čomu ste hoteli na vsak način govoriti z nami.«
Zenska je osupnila in so z rokami ob bokih sklonila naprej. Njene oči so spot dobile čudno histeričen izraz.
»Vi ste od policije, net In sem ste prišli, da bi skušali zadevo razčistiti,.. Hotela som vam povedati, kako je gospod Montague končal. Poslušajte mel Njega Je umoril zmaj, razumete! Zmaj ga je ubil! Nihče v tej hiši ni kriv njegove smrti, nihče! To sein vam hotela povedati.«
Govorila Je vedno glasneje in njene besede so razodevale, da jo je prevzela sveta jeza. Vanee ni odmaknil oči z nje.
»Toda, gospa Stamm,« jo je vprašal, »po čem pa vendnr sklopate, da ml mislimo, da je nekdo moral pri Montaguejevi amrti imeti prste vmes!«
»Ce ne bi tako mislili, ne bi bili prišli sem,« Je jozno odbila, pri tem pa ao se ji oči prekanjeno zasvetile.
»Je bilo tisto, kar vam Je povedal sin v trenutku, preden ste kriknili,« je vprašal Vanee. »za vas prvo obvestilo o žalostnom dogodku!«
»Da,« je skoraj zarjula, potem pa nadaljevala mirneje: »A vedela asm le nekaj dni, da se bo v tej hiši odigrala žaloigra.«
»Zakaj pa potem niste kriknili, gospa Stammt«
»Zadelo me je !n, rekla bi, prevzel m«
je strah, ko som slišala, kaj Je storil zmaj.«
»Toda kako morete vendar vedeti,« Je silil dalje Vanče, »da Je vprav zmaj kriv, da je Montague izginili«
Na njenih ustnicah se je znova poigral zaničljiv nasmoh.
»Vom po tem, kar sem nocoj sliSala ln videla.«
»Kaj poveste!«
»Dal Približno pred eno uro sem bila tn pri oknu ln sem gledala dol proti jezeru. Mnogo razlogov je bilo, da nisem mogla spati in sem skočila s postelje. Nenadno *ein zagledala, knko je nekaj velikega zletelo čez nebo, in slišala som čisto blizu... čisto blizu tisto znano plahutanje s krili. Tedaj sem videla zmaja, kako je letel čez vrhove dreves !n se spustil tostran pečin tu nasproti. Videla sem ga, kako je z velikim pljuskom izginil pod vodo ln kako ao se na tistem mostu* kjer se.je pognal v vodo, pojavilo bele pene... Potem je bilo apet vso tilio. Zmaj so jo vrnil v svoje bivališče.«
Vanee je stopil k oknu ln pogledal skozenj.
»Precej, Jema je,« je pripomnil. »Ne morem videti niti pečine, niti jezera.«
»A jaz vse to Inhko vidim, jaz lahko,« je zadirčno ugovarjala gospa Stammova Vnncoju. »Jaz lahko vidim mnogo stvari, ki jih drugim ni dano videti. In rečem vam, da sem videla zmaja, ko se je vrnil ...«
»VrnIM« je ponovil Vanee in mirno opazoval gospo. »Odkod vrnil!«
Nnsmehnila sc je kakor človek, ki je vso modrost zajel z veliko žlico.
»Tega nočem povedati. Nočem razglašati zmajevih skrivnosti ... Povem pa vam le to,« pri lem je stopila še bliže, »da je on truplo odnesel in ga skril.«
»Truplo gospoda Montagueja!«
»To so razume. Zmaj nikoli ne pušča T Jezoru trupel svojih žrtev.«
»Potemtakoin Montagnc ni bil prva njegova žrtev,« je pograbil Vanče za besedo.
»Ne, že mnogo jih je bilo.« Govorila je z močnim In mrtvaškim glasom. »In njihova trupla je vedno skril.«
»ViuSa razlaga bo nekoliko šopava, gospa Stamm, če najdemo v jezeru truplo go-spoda Montngueja.«
Porogala sc je tako, da me je kar spreletelo po kosteh.
»Da bi našli njegovo truplo! Da bi ga našli v jozoru! Ne morete ga najti, ker ga ni!«
Vančo je nekaj trenutkov molče zrl v*nJo, potem pa se je prikloni) ln dejal:
»Ilviila lepa, gospa 8tamm, za vaša pojasnila in vašo pomoč. Upam, da vaa dogodek ni prevoč razburil in da boste nocoj lahko spali.« Po teh besedah se je obrnil In odšel proti vratom, mi pa smo mu sledili. Nu hodniku se je dr. Holliday ustavil.
»Ostal bom nekaj časa tu zgoraj,« Je dojal Vanceju. »Upnm. da se ml bo zdaj le posrečilo, dn jo spravim spat... Toda za božjo voljo vas prosim, nikar ne jemljite resno ničesar, kar vam jo nocoj povedala. Večkrat Ima takSne popadke. Re« ne bi bilo treba biti v skrbeh zaradi tega.«
»Povsem vas razumem,« je odvrnil Vanče ln mn stisnil roko.
Stran S.
Zgodba o junaštvu štirinajstih mladih razumnikov
ki so padli, da bt ml vsi živeli
Dr. Ludvik Arko,
Časar Franc	Jereb	Jernej	Perne	Tone
V	tragediji, ki ae je v Sloveniji odigrala po osmem septembru, je ra svoje ideale in za slovenski narod žrtvovalo svoje mlado življenje tudi 17 akademikov in starešin, ki so na univerzi rasli iz globine in močne vere lani padlega prof. dr. Lamberta Ehrlicha.
, Deseto leto mineva, odkar so tl junaki
■	Turjaka nastopili svojo stražno službo proti navalu komunizma, najprej na univerzi, nato pa tudi izven nje. Študentovske vrste so bile največ po njihovi zaslugi očiščene komunizma, v kolikor ni uživnl za-Sčite pri nekaterih profesorjih. Nedolžna kri teh in mnogih drugih padlih akademikov danes zahteva kazen. Slovenski akademiki namreč ne mislijo biti Se deset let na mrtvi straži, ki bi jo zaključil kak nov Turjak. NaSa univerza mora biti očiščena, kajti iz nje je prišla večina tistih, ki so raz-netill rdeči vihar po naši domovini in razpeli čej njo večala.
Deset let so ti fantje opozarjali na komunistično nevarnost, rotili k pameti, pa jih mnogi niso hoteli razumeti. Zato so morale priti te strašne ure in žrtve nad nasl
Danes vemo, da se jo vse to moralo zgoditi zaradi krivde preteklih ln zaradi sreče bodočih rodov.
Štirinajst življenj mladih slovenskih razumnikov — za številne druge še ne vemo — je spet pogoltnila zemlja. Štirinajst src, ki ■o gorela za njo, je prenehalo utripati. Štirinajst mladih korakov, trdno namerjenih v svet, je zastalo. Ne v domači toploti izbe, ne v ljubečem objemu osamele matere.
Štirinajst junakov ni uklonilo Bogu in domu posvečenega duha te je brez mrmranja darovalo življenje v spravni dar. Štirinajst duš je hotel njihov učitelj dr. Ehrlich okoli sebe, da bo mogel izvesti svoje načrte.
Morda še več. Morda bo potrebnih še novih štirinajst. Ni nas strah časne smrti, kakor nas ni sram večnega življenja, ki ga nosimo v dušah. Bazmetana po širni naši zemlji leže trupla stražarjev naših svetinj. Moč svetniškega zgleda jih je bose in gole ter vse uboge pripeljala tja, kjer hoče Bog delati svoje čudeže.
Iz vseh slovenskih dežel so prišli, da bi branili vero ln dom. Utrujeni od dolgega boja so legli v grob tam, kjer je bil greh »osvobodiloev« največji. Nedolžna kri, ki je tam v potokih tekla, bo izmila greh z naše zemlje, ji vrnila zdravo rast in bo oprala krivdo našega rodu.
. e
Ko se Je po badoljevski kapitulaciji razbesnela rdeča revolucija po Dolenjskom, je narod gledal v Ljubljano, in čakal od ondod rešitve. Nekateri od naštetih padlih mladih intellgentov so bili pri posadkah Vaških straž, drugi pa so po usodnem povelju iz Ljubljane dne 9. septembra skušali rešiti, kar se rešiti da. Zavest, da so eno z ljudstvom, ki mn morajo pomagati v najhujših trenutkih, jih je gnala na Dolenjsko, kjer je nekaj dni nato njihova kri oškropila ta kos slovenske zemlje. Marsikateri izmed njih Je preživljal mladost tam, kjer slovenska mati še brezskrbno ziblje dete, ga s strahom pošilja v svet in ga z blagoslovom ter molitvijo spremlja po vseh njegovih potih. In večina mater danes še upa, ko se jim sinovi že smehljajo iz onostranstva ...
Prvi je padel
Časar Franc
naš Ferko smo mn dejali. Bodil se je 5. okt. 1910 siromašnemu prekmurskemu kmetu kot peti otrok. Njegovo življenje jo bilo podobno življenju tisoč slovenskih ljudi, ki so izšli iz kmečke hiše, nastopili težavno pot študija ter ostali zvesti svojemu ljudstvu, v čigar korist so delali. Dvanajstleten je Btopll v gimnazijo. V Murski Soboti je končal 5 razredov. Ker je bila višja gimnazija naslednje leto odpravljena, je odšel v Ljubljano, kjer je 1. 1931) maturiral na poljanski gimnaziji. Maja 1. 1937 je diplomiral na pravni fakulteti ljubljanske univerze.
Na univerzi je srečal moža, ki je najmočneje vplival na oblikovanje in dozori-tev njegove duševnosti, na velikega pozna-valoa mladine: na svojega duhovnega vodjo prof. dr. Lamberta Ehrlicha.
Boj za duhovno prenovitev vsega življenja in hkrati neizprosen boj proti komunizmu mu je zdaj bil prva naloga. Ferko
je vas leta od 1930 naprej stal v ospredju tega boja na univerzi in izven nje — ne iz kake prerančunijive sebičnosti, marveč iz čistega idealizma, ki je črpal svojo moč in poštenost in zdravega kmečkega porekla.
Proti komunizmu je odločno nastopil že v starih akademskih društvih ter v bivši Akademski zvezi, kjer je prebral zgodovinski »Naš manifest«, ki je pomenil prelom z dotedanjo levičarsko usmerjeno miselnostjo. Po 8. septembru je odhitel na Dolonjsko, da bi po izdajstvu kr. vojščakov preprečil s svojimi fanti razpad in pokolj protikomunističnih oddelkov.
Sredi dela jo 12. sept. zaslepljeni brato-morilco ubil mlado Časarjevo telo. Duha njegovega pa ni ubil. V desetinah in stotinah slovenskih študentov živi in bo živel zgled neutrudnega, neupogljivega Ferka. Frano Časar se ni skrival v anonimno ozadje kakor lutkar. Zato bo njegovo ime živelo v knjigi življenja kot pojoč zvon. Gotovo ga je hotel imeti dr. Ehrlich pri sebi, da bi skupaj izprosila svojemu ljubljenemu, zapeljanemu narodu mir in življenje ..,
J er eh Jernej
diplomiran pravnik. Bodil se je kot kmečki sin 18. avg. 1919 v Badomljah. Ponosno je stopal po ljubljanskih ulicah naš Jereb, neuklonljiv in junaški borec, ki je stal vedno v prvi črti. Bil je zelo nadarjen jurist, izredno vesten v študiju, ki ga je končal v rekordnem času, da bi lahko stopil pred svojo mater, kateri so komunisti že spomladi ubili enega sina, In ji dejal: »Mati, glejte, tu sem, niste me dali zastonj v šole, hvala vam!«
Pa je prišlo drugače. Ko je komunistična OF začela rovariti na univerzi, hoteč jo uničiti, akademike pa vse spraviti v hribe, se jo odločno uprl in v tem boju vodil. Bavno diplomiral je in se pripravljal za poklic, ko ga je dolžnost po 8. septeumru klicala fanlom na pomoč na Dolenjsko.
Sel je v Dobrepolje, bil na Turjaku, ujet, »sojen«, umorjen. Na Turjaku se je boril s tovarišem Kaduncem v prvih vrstah. Ce so drugi oklevali, jih je s svojim zgledom opogumil, in spet so šli v boj.
Ko so ga pozneje odvlekli v Kočevje in Blbnioo, je vedel, da ga čaka smrt. Tovarišu, ki se je rešil iz tega pekla, je dejal: »Taka smrt za naše ideale je samo logičen zaključek moje borbe. »Tovarišem naroči,« je dejal, »naj postoterijo sile v boju proti komunizmu, ki smo ga tn tako krvavo še bolj spoznali.« V Bibnici so ga obsodili na smrt. Padel je, ker je bil Ehrlichov fant. Komisarka, ki ga je spoznala, ga je takoj z naslado vprašala, če ve, da je Časar ubit.
Jereb Ngjče ni zatajil svojih vodnikov in idej. Takole se je zagovarjal pred rdečimi »sodniki«:
Mati me je vzgojila kot katoličana, — torej je moj odnos do komunizma jasen. Sem za socialno proureditev, toda ne za komunistično. Nisem mogel sodelovati z OF, ker je bila omadeževana s krvjo nedolžnih Slovencev. No morem poslušati vabil suspendiranega duhovnika Mikuža! Bele garde ne obsojam. Kongreganlst sem bil in kot tak som se pokoraval navodilom svojega škofa v vseh pogledih.
»Obsojen sl veleizdaje,« je rekel sodnik na ta zagovor. Z njim je' odšla v prerani grob izredno nadarjena glava in neutrudljiv delavec. Njegovo nekdaj vedno gibajoče se telo počiva tam, kjer nikdar ni mislil, saj je mogočni Grintovec daleč od njoga...
Perne Tone
junaški poveljnik bataljona, neustrašeni branitelj Turjaka. »Pridi Gorenjo z mrzle planine, Te vabijo fantje z Dobrepoljske doline!« Taka vabila so pošiljali Tonetu fantje z Dobrepoljske doline, ko so ga badoljevci strgali iz njih srede.
Bil je neizprosen boreo proti komunizmu, s svojim bataljonom strah tolovajev, to pa ni šlo v račun tedanjim skrivnim zaveznikom, cesarskim vojakom in rdočim tolovajem.
Tone je bil globoko zakoreninjen v svojo domačo zemljo, utrjen v skalah mogočnih gora, prežet z vedo, poštenostjo in odločnostjo svojega rodu. Vsake počitnice jo zamenjal peresnik s koso in pisal z njo po
\ Strupi Janet,
Kadunc Franc
^ Zakrajšek J o še.
Cimerman Stane,
Bolanec Beno,
Flisar Franc,
Pipan Tone,
tolpn, ga več kot dva meseca vlačila po Ječah, 15. oktobra pa skupno z nekaterimi drugimi poštenimi Slovenci umorila sredi noči v Birčni vasi. k
Zakraj še h Jože
sin lepih Blok, ki danes žalujejo za belimi hišami in objokujejo svoje padle sinove. Tu se je rodil 29. maja 1922 revnemu pismonoši. Bil je zelo nadarjen za jezike, nad vse jo ljubil gledališče, narava pa ga .je vlekla k vojakom, kamor je hotel iti po maturi, pa mu je razpad to preprečil. Na univerzi se je posvetil tehniki. Takoj v začetku je odločno nastopil proti OF, in ko so Bločani prijeli za orožje, so jim je pridružil tudi on. Po 8. septembru je bil na Turjaku zajet in zaprt v Kočevju in Bibnici. Ko so ga umorili, je Daki sam sporočil njegovi ubogi materi, da je padel kot Ehrlichov učenec...
Cimerman Stane
medicinec, roj. 5. decembra 1921 v Dobrepo-ljah, ubit 25. oktobra 1913. V nežni mladosti je zgubil očeta in mater in se kot sirota preselil k stricu na Bloke, od koder so ga poslali v gimnazijo, kjer se je z instrukci-juml prebijal skozi življenje. Odločil se je za zdravniški poklic.
Ko je odhajal iz Ljubljane, je dejal: »Odhajam med svoje rojake, da jim v tej najhujši stiski stojim ob strani ter z besedo in dejanjem pomagam v boju proti mednarodnim morilcem«.
Z nasmehom na ustnicah jo odšel. Bil je zajet na Turjaku, 25. oktobra ponoči so med 105 obsojenci odpeljali tudi njega iz ribniških zaporov na morišče, kjer čaka vstajenja, šeiest kočevskih gozdov pa mu poje pesem žalostinko ..,
Rožanec Beno
rojen 14. julija 1921 v Ložu. V rani mladosti je zgubil očeta, ki mu ga' je pri vzgoji mo-Tala nadomestiti mati, na kntero Je bil zelo-navezan. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Pri junijskih racijah leta 1942 so tudi njega odpeljali v internacijo v Gonars, nato je maturiral naknadno. Vpisan je bil na filozofski fakulteti.
Na Turjaku je tudi Beno pokazal, kakšen mora biti junak. Preziral je smrt, nosil in obvezoval ranjence, jih tolažil, zabaval in jim pel s svojim donečim baritonom. Vedel je, kaj ga čaka, če ga dobe komunisti v roke, pa je vendar šel v boj. Tudi kot ujetnik v Vel. Laščah, ko je prišel k njemu in k bratu Ivanu znanec komisar, ga jo gledal s prezirom in ni prosil pri njem pomoči. Boke je dal v žep in se obrnil od njega. Čast materam, ki rode takšne sinove, kot sta bila brata Božanca, ki sta oba žrtvovala mlado življenje za vero in slovenski narodi
Klobčič Janez
Moravška burja je tudi letos pridivjala na iskrem vrancu čez Vrh mimo njegovega doma v lepem Vrhpolju in prinesla njegove zadnje pozdrave. Primešan ji jo bil težak vzduh po krvi in dimu.
Bodil so je 8. februarja 1924 na Vrhpolju pri Moravčah, šolal so je v škofovih zavo-dih. Prod 8. septembrom je bil na počitnicah pri stricu v Grosupljem, od koder je odšel k branilcem Turjaka, kjer je bil ranjen in so ga tolovaji kot ranjenca ubili. Tako je tudi Janez Klobčič pomnožil število tistih žrtev, ki so bile potrebne, da »nekateri«
spregledajo...
senožetih trpko idilo težkega življenja planin, namesto listov v knjigi pa je obračal zemljo. Kako bi torej ne občutil strašnega trpljenja slovenskega ljudstva pod knuto rdečin tolovajevi Takoj je sklenil pomagati in z vsemi močmi svojega mladega življenja preprečiti razdejanje domovine.
Ko jo bila Ljubljana' še pod nasiljem rdečega javnega mnenja in so mnogi še dvomili, je pustil službo na Prevodu, si obul okovanke ter šol v boj.
Tone Perne, junak iz Dobrepolja in s Turjaka, se je prismejal na svet v vasici Povlje v trstenlškl fari pod Storžičem 18. januarja 1914. Vedno nasmejan in veder, vedno dobre volje, zdrav, lop In krepak ko dren je korakal življenjskemu cilju nasproti.
Ko je pred dobrim letom moral zapustiti Dobrepolje, se je nekaj spremenilo na njem. Kje je njegov smehljaj? »Kaj ti je,« smo ga spraševali. »Žalosten sem do dna duše. Videl sem strašne žrtve naših Kajnov.« In pripovedoval je. kako so dan za dnem po gozdih in pašnikih iskali grobove za vero in slovensko prepričanje padlih žrtev, jih odkopav-ali, obešene snemali z dre-vos ter jih vozili k počitku v blagoslovljeno zemljo.
Po cesarski kapitulaciji je Toneta takoj skrbelo, kaj bo z njegovimi dragimi Dobre-poljoi, pa oni so njega vabili. Šel je. In med bojem na Turjaku je bil povsod s fanti, z njimi edel in spal, med borbo bil vedno na položajih. Ko je videl, da je rdeča premoč prevelika, je dejal: »Storili smo, kar smo mogli. Nič sramotno nismo propadli. Padli bomo v boju za pravico in narod!«
Ko so ga v Velikih Laščah obsodili, je bil ponoči pred gmrtjo pri Bpovedi, v nedeljo pri obhajilu. Ko so se komunisti norčevali iz njega, se je z zvezanimi rokami ponosno obrnil od njih. Sem pa tja se je — že na smrt obsojen — svojim fantom še nasmejal. Njegov pogled pa jim je pravil, kaj hoče, kaj misli. Padel je daleč od svojega doma in svojih dragih .. ,
Kadunc Franc
vojak od nog do glave, se je že od prvih početkov boril proti komunističnim tolpam. Rodil se je 90. avgusta 1930 v Zdenski vasi. Bil je revne hiše sin. Mater je imel na Hr-vatskem, sam pa je živel pri stari matori, ki mn je bila vse.
Kaduno se je brez pomislekov takoj odločil za obrambo 'slovenskih domov in ljudi pred rdečimi požigalci in morilci. Dolgo se je boril in je končno dobil svojo posadko v Dobrepoljnh. Svojim fantom je dajal vedno najboljši zgled kot človek in kot vojak.
Ko je prišel 8. september in so badoljov-cl izročili orožje komunistom, se je s svojimi fanti umaknil na Turjak in dejal:
»Fantje, naprej, na Turjak, naredili bomo slovenski Alcazarl«
Do zadnjega se je hrabro boril; v temni obleki, z bareto na glavi je z rezkim glasom poveljeval iu dajal navodila. Turjak je postas slovenski Alcazar, za Franceta pa še grob.
Zadnji dan, 19. septembra, 'ko so tolovaji že vdrli v grad, je France še branil gornji hodnik. Tedaj ga jo zadel strojnični rafal v hrbet in ga ohromil. Prijatelj, ki jo zadnji odšel od njega, pravi, da je tiščal v rokah bel molek, bil pa je še docela pri zavesti. Nov, podel strol je šele uničil to dragoceno življenje.
Fogar Jože
padel tudi na Turjaku. Doma z vodiške fare pod Šmarno goro, kjer se je rodil 3. marca 1912.
»Devet mrgolincev (otrok) nas je bilo doma in dve sestri sta šli k nunam. Saj veste, kako jo na kmetih, le eden ostane doma ln dobi grunt; no in mene so dali študirat. Ja, pa kmetijo imamo in na Mohorjeve bukve smo naročeni, pa »Slovenca«, »Domoljuba« beremo. Saj človek ne ve, koliko listov prihaja domov, na vsakega je nekaj naslovljeno.«
Tako so jo navadno predstavil prijazni in Segavi Jože.
Pokojni Jože je pometel precej komunistov in komunistk z univerze, kadar so hoteli motiti redno delo na njej. Po abso-lutoriju je šel v poštno službo, kjer je bil tri leta, nazadnje v Kočevju. Tam so ga badoljevci zaprli in po 2 mesecih mučenja so ga poslali v internacijo, češ da je komu-
nist, dočim so pravi komunisti lepo ostali
v Kočevju.
Koneo novembra 1942 se je vrnil iz internacije in stopil v bogoslovje.
Po 8. septembru je še na Turjaku pomagal obvezovati ranjence, navduševal fante in se na koncu tudi sam branil pred napadalci. Zadel ga je drobec mine, on pa se je šalil, češ za korenjaka je to premalo. Potem so ga krvoloki ranjenega ustrelili. Spadal je med najstarejše sodelavce prof. Ehrlicha na univerzi.
Flisar Franc
mlad topol s prekmurske ravni. Dan za dnem, ob vsakem vremenu se je kot sin revnega kmeta vozil v soboško gimnazijo. Po gimnaziji se je vpisal na rudarski oddelek ljubljanske univerze.
Ko se je vrnil iz ujetništva, jo hotel nadaljevati študij, pa ni bilo mogoče. Že njegov oče se je pred dobrimi dvajsetimi leti bori! proti komunizmu v Prekmurju, in ko so se sedaj zaklelo temno sile nad našim narodom, je še on, kot njegov oče nekoč, šel v boj ... »Tkalčevo republiko je oče pomagal rušiti, Kidričevo bom pa jaz,« je dejal, ko se jo prijavil med borce.
Zdaj ga ni več. Bog ve, kje je njegov grob. Vsekakor daleč proč od tistih tihih brezbrežnih ravnin, ki so ga rodile, proč od tistih silnih topolov, ki so mu bili vzor stremljenja kvišku. Solze tisočerih mater so s krvjo junakov posvetile to našo zemljo, ki bo dala rast novim, mogočnim topolom. Ti topoli že klijejo iz noiztrohnjenih src. Blizu je nova pomlad ..,
Pipan Tone
padel na Golem. Bodil se je 28. januarja 1922 v Škofji Loki. Kot jurist na ljubljanski univerzi je stopil v razgibano akademsko življenje, kjer Be je pridružil protikomunističnim boroem.
Po 8. septembru se jo s svojo edinlco umaknil iz Žužemberka. Na poti med Turjakom in Ljubljano so ga zajeli komunisti in ga na Golem obsodili na smrt. Tri minute so mu dali časa. Tone je pokleknil h kapelici in molil rožni venec, nakar so počili streli in odšel je po plačilo na oni svet, njegovo telo pa počiva pod rušo na Golem in čaka, da bo prenešeno v blagoslovljeno zemljo.
Strupi Janez
padel skupno s Pipanom na Golem. Bodil se je 1. 1921 v Cirčičah pri Kranju. Iz lepe vasice ob Savi je mati s svojimi žulji poslala Janeza v šole, kajti bil ji je ves up, sreča in veselje. V težavnih razmerah je živel v Ljubljani.
Ko se je začela sedanja Golgota slovenskega naroda, tudi on ni stal ob strani, temveč je odločno stopil na plan. Tolovaji so ga skupilo s Pipanom ujeli blizu Turjaka, ju skupno zvezali in zaprli v klet, kjer so ju zasramovali ljubljanski pocestniki. Skupno sta bila zaslišana, toda iz njunih ust ni prišla beseda odgovora, zakaj krivični ne more soditi pravičnega. Z nasmehom na ustnah jo sprejel obsodbo.
Janezova sestra je ostala v Ljubljani sama odeta v črnino, doma pa še mati vedno upa in Banja o lepšem življenju, ki ga ho dočakala pri Janezu...
Dr. Fudvik Arko
rojen 29. maja 1915 kot sin malega dolenjskega kmeta in izdelovalen suhe robo v Brezah pri Bibnici. Ker je bil nadarjen, so ga poslali v šole, kjer se je večinoma sam vzdrževal in postal 1. 1941. doktor prava. Bil jo navdušen športnik, organizator raznih pri-reditev.
Na univerzi se je pridružil krogu prof. Ehrlicha. Po diplomi je bil nekaj časa referent na prosv. ministrstvu v Beogradu, nato je stopil v sodno prakso. Nazadnje je bil uradnik Gospodarske zveze. Bil je velik idealist ln so je kot tak dejansko boril proti zločinskemu komunizmu in delal za boljSo bodočnost slovenskega naroda. Številni interniranci cesarske vojske se ga s hvaležnostjo spominjajo kot neutrudnega preskrbovalen in pošiljalca paketov za revne jetnike. Temu delu se je ves posvetil, dokler jih večina ni prišla nazaj.
Ko so je 12. septembra vračal z dopusta v Ljubljano, ga je zajela komunistična
Zajc Tone
rojen 14. novembra 1922 v Zignaricah pri Sodražici. Študiral jo na klasični gimnaziji v Ljubljani. Ko	so	začeli	rdeči’rablji	strahovati slovensko	ljudstvo,	je stopil tudi on
med legionarje,	bil	po 8.	septembru	ujet,
sojen v Bibnici	in	ubit.	Ponašal se	je z
veseljem, da je mlad Ehrlichov vojak.
Ko je bil v zaporu, je dejal: »Ce Bog zahteva naše žrtve, bodo slovenskemu narodu gotovo v velik blagoslov«.
Ko je bil zaslišan, je jasno izpovedal, da kot katoliški akademik ne more nikdar sodelovali s komunizmom.
Tako je padlo teh 14 mladih Tazumnikov, ki so vedeli, kje je v današnjem času nji« hovo mesto: pri trpečem ljudstvu. Padli so, ker so bili z njim, padli so, da bi mi živeli.
Počivajte v miru, dragi junaki! To vam žele	vaši tovariši.
Konec popa Gapona.
Medtem Je vsa Kosija zagorela ▼ plamenih In to zares, ne samo v podobll
»Vse poletje,« plie veliki knez Aleksander, »so se ogromni oblaki dima širili po ruski celini ln pričali o tem. da bog požara vodi kmete v naskok na posestva.«
V Rusiji se Je zdaj pripravljala tista revolucija v letu 1905, ki naj bi po besedi Trockega bila glavna vaja za revolucijo 1J17. Socialno revolucionarna stranka Je povsod organizirala vstaje. Clanl »bojnega odseka« so delali preiskavo proti Talarovu, Azev pa si Je zdravil živce ter premišljal
o	tem. kako bi mu bilo to pot kmalu spodletelo.
Policiji ni dal ved glasu o sebi.
V 2enevo se Je vrnil v začetku novembra, ko so tovariši razpravo proti Tatarovu že končali.
Tara se Je udeležil zgodovinske seje, na kateri so socialni revolucionarji sklenili, da se vrnejo v Rusijo ln da bodo sodelovali pri prevratu.
V pogovorih, ki Jih Je Imel te dni, se Je delal zelo bojevitega. Nekega večera Je Ccrnovu pravil, da Ima v načrtu nekaj posebnega, ln sicer, da misli pognali v zrak sedež policijskega ravnateljstva v Petrogradu.
Azeva Je te čase neprenehoma preganjal strah, da ga ne bi razkrinkali eni ali drugi, bodisi revolucionarji, bodisi policija. Vedel je, da bi za obdolžltvaml, ki jih Je izrekel Tatarov, lahko prišle Se druge. Vedel Je. da je tisto brezimno pismo poslal revolucionarjem kak njegov nasprotnik Iz policijskega ravnateljstva.
Ta svoj strah Je kazal na tisoč načinov, ne da bi bil kuj pomislil, kako neprovldcn je ■ tem.
Člani glavnega odbora stranke so vsi odSl] v Rusijo. Azev pa Je pod pretvezo, da lina nekaj zasebnih poslov, Sel v Pariz.
Tam se je seSel s svojim nekdanjim policijskim predstojnikom Ratajevim, ki se je bil umaknil v francosko prestolnico, odkar je bil pri višjih v nemilosti.
ltatajevu Je povedal, da zdaj ne bo mogel več delati za policijo. Zatem Je odpotoval v Rusijo tudi sam.
V začetku se ni kaj doetl udeleževal strankarskega dela. temveč Je samo tipal. Iskal obvestil, skušal naplesti zveze s prvaki stranke, skratka, skušal se Je znajti.
Ko se mu Je zdelo, da Ima že precej Jasno sliko o položaju In da ve, kuko sc bo stvar razvijala v bodoče, Je začel riniti v ospredje.
Toda nekega večera v začetku decembra se mu Je pa primerilo nekaj neprijetnega. Ko Je šel po neki stranski ulici, sta ga napadla dva neznancu ter ga poskušala zaklati.
K sreči Je nosil kožuh ln ni dobil nobene rane, toda stvar Je vendar močno učinkovala nanj. V napadalcih Je prepoznal dva člana organizacije »Sto črnih«, ki so bili odločni nasprotniki radikalov ln socialistov.
V Rusiji so vsi vedeli, da Je organizacija »Sto črnih« nastala na pobudo policije. Nekateri so celo trdili, da Je poglavar teh ljudi sam Raškovskil
Uko sl je torej misliti, kakšno razburjenje Je zaradi tega ta dogodek vzbudil T Azovu. Potemtakem Je tudi Raškovski, njegov službeni predstojnik, sumil, da Igra dvojne Igro!
Q. Pavznari
čl
Po tem dogodku se zdi, da Je Azev skušo! spet dobiti zveze z Raškovsklm, a zastonj.
Nekdanji ravnatelj carske skrivne politične policije Zavarzln piše v »Spominih voditelja Obrane«, da je Raškovski prvi odkril Azevljevo dvojno Igro ter pretrgal vse zveze z njim. Azev se je potem hotel maščevati nad Raškovsklm, ker ga Je s tem pripravil ob inasten zaslužek, saj je dobival po 5M rubljev na mesec, kar Je za tiste časo bil naravnost ogromen znesek.
7. decembra je prvi sovjet — delavski svet —, ki ga Je vodil Lev Trocki, razglasil splošno stavko, J. decembra Je ljudstvo začelo delati barikade. 10. Je sovjet razglasil oboroženo vstajo.
Toda vstaja Je hlfa zadušena v krvi. Revolucionarji so potegnil) kratko.
Zdaj so začeli spet misliti na nasilje kot edino sredstvo, ki lahk0 ohranja revolucionarni duh živ.
A ta sklep bi moral potrditi še kongres stranko, ki se Je sešel v Jmatrl na Finskem. Ta je to tudi storil.
Novi osrednji odbor stranke Je takoj sestavil program za nova nasilja ln sklenil Izvesti atentate n« novega notranjega ministra Durnova, na generalnega guvernerja v Moskvi Dubasova. na Raškovskcga, na generala Mina In druge.
Vodstvo »bojnega odseka« so spot zaupali Azcvu in Savlukovu, ki sta zn delovno središče Izbrala tinsko mesto Terlokl. Tam sta uredila veliko delavnico za dinamit ln za peklensko stroje.
Medtem pa Je dozoreval drugi dogodek, ki naj bi za Azeva bil nov opomin. Azev Je v njem moral Igrati tako vlogo, kakršno bi pozneje moral ta ali oni član stranko proti Azevu samemu.
Prvi, ki se Je bil po carjevem razglasu dne 31. oktobra vrnil v Rusijo, je bil sloviti pop Gapon. Toda v Rusiji ga Je čakalo razočaranje, ker je njegova priljubljenost pri množicah čisto uplahnila.
Delavci, ki jih Je leto poprej peljal pred carsko palačo v Petrogradu, so zdaj poslušali druge voditelje In se obračali čisto drugam, kakor pa je hotel Gupon, ki Je ostal čisto sam.
Pa ne samo to. Kmalu Je videl tud), da se nekateri vedejo do njega celo nekam hladn0 In nozaupljlvo, kakor da bi bil nevaren, Izdajalski človek.
Edino Peter Mojsejevlč Rutenborg ga Je sprejel tako kakor nekdaj. Toda ta Je tedaj komaj dobro prišel Iz ječe. Imel Je dosti posla, po dccemberski vstaji pa je čisto Izginil.
Pop mu Je pravil o svojih veličastnih načrtih, o novem položaju, o možnostih, da bi pripravili nova nasilja proti voditeljem državne oblasti, proti ministrom, proti prvakom nasprotnih skupin.
V	Isti sapi pc Je silovito napadal revolucionarje, obsojal njihovo vedenje jn delo, trdil, da Je bpJ za osvoboditev naroda treba voditi na drugem temelju In z drugačnimi načini. Treba Je skušati doseči sporazum a najboljšimi ljudmi lz starega reda. ;
Gaponovl načrti niso bili prav preveč jasni, toda Rutenberg Je brž razumel, da ga skuša pop omrežiti. Hotel je torej videti. kam pee taco moli.
Gapon se Je brž razkrinkal in mu povedal svojo zgodbo.
Ko se Je vrnil v Rusijo, se Je seznanil z 'nekim časnikarjem, ki ga Je predstavil načelniku policije Raškovskemu, notranjemn ministru Lopuhlnu ter predsedniku vlade •VVlttcJn.
Z TVlttcjem ae je potem srečal še večkrat In govorila sta 0 političnem položaju ter o možnostih, kako bi ga uredil) tako, da bi bili zadovoljni vsi. Vlada Jo pripravljena ustreči ljudstvu, toda delovanje revolucionarnih strank, zlasti teroristov, se mora nehati.
Gapon se Je zavezal, da bo vladi v tem boju proti teroristom pomagal. Upal Je, da ga bo pri tem podpiral tudi Rutenberg. Povedal je, da ga Je Raškovski zelo častil, mu dejal, da sl veliko obeta od njegovega In ltutenhergovcga sodelovanja |n da tudi notranji minister tako misli.
Vrh tega Je Rutenbcrgu povedal tudi, da se Je v kavarni Parls razgovarjal z Raškovsklm In s polkovnikom Geraslinovlm, ki je kmalu nato postal načelnik Ohrane ▼ Petrogradu. Tema je zagotavljal, da bi Rutenberg bil pripravljen sodelovati s policijo In vlado pri tem pomirjevalnem dolu.
Gapon je govoril tudi o lepem plačilu, ki lil ga policija dala, če bi JI o pravem času sporočula o atentatih, ki se pripravljajo.
NI mu pa seveda povedal, kako Je nekaj dni poprej policiji sporočil, da Jo Rutenberg 23. januarja 1905 sklenil ubiti carja.
Rutenberga so tl pogovori s Gaponom zelo pretresli. Toda ni ogovarjal, ker je mislil, da je prva njegova dolžnost o tem obvestiti stranko ln »bojni odsek«.
Zato Je sklenil, da bo Gaponu pri tej Igri pomagal, dokler ne bo prišel čaa, da udari po njem.
Gapon je ves zadovoljen odšel, ko atn se zmenila za novo snidenje. Naglo Je o razgovoru obvestil Raškovskcga ter prepričal tudi notranjega ministra Durnova, da bo z Rutonbergovo pomočjo odkril zaroto teroristov proti - carju, proti predsedniku vlade Wltteju, proti njemu ln proti Raškovskemu.
Ceno za to dragoceno uslugo Je nastavil na sto tisoč rubljev.
Raškovski, ki so ga pooblastil! za pogajanja, je ponudil pet ln dvajset tisoč rubljev.
Rutenberg Je zdaj brž odpotoval ▼ Helsinki, kjer ao bivali člani glavnega odbora stranke. Poročal je o pogovoru, ki ga Je Imel z Gaponom, Azevu, Cernovu ln Savln-kovu.
Azev Je pazljivo poalnlal, potem je dejal:
»Po mojem Je nemogoče spraviti a poti Gapona samo po tem, kar Je povedal Rutenberg. Gapon Je pri množicah preveč priljubljen. Njegova smrt bi bila nerazumljiva. Nihče nam ne bi verjel, če bi Jo akn-
Kratek	sprehod	p
Zabavne številke iz Egipta
Zadnji popis prebivalstva v Egiptu kaže nekatere zelo zanimive, skoraj bi rekli zabavne podrobnosti. Statistika ngotavlja, da danes živi v Egiptu 200.000 ljudi, ki so zreli za zakon, a so doslej še vedno ostali neporočeni, ln sicer 150.000 moških in 5fl ooo žensk. Poročenih Je približno pol milijona Egipčanov. Potemtakem jo približno štiri petine za zakon zrelih moških ostalo samskih, na drugi strani pa le četrtina žonBk ni oran-žonih. Na četrt milijona ločencev pa odpade tri petine žensk. Tudi vdov je razmeroma mnogo več kakor vdovcov. Vdov so našteli nič manj ko 65.800, vdovcev pa le 12.000. Ta značilni pojav je treba pripisovati mnogoženstvu. Med poročenimi Egipčani je namreč 6000 takšnih, ki Imajo po več žena. Med njimi jih Ima 450 po tri žone, loo pa celo po štiri.
Tudi kamen lahko zboli
Znanost se že dalj časa bavi z vpraSa-njera, fie bakterije, ki sl tolikokrat Izberejo za svojo žrtev človeka, napadejo in ogonobe lahko tudi kamenine. Svoj Čas so naredili poskus, da bi si bili o tem dokončno na jas-nem. Natresli 90 določene vrste bakterij po povrSju kamenine ter jih tako ločili od okolice, da niso mogle priti v stik s kakšno organsko snovjo. V navzlic temu so bakterije izredno dobro uspevale in so naglo razmnoževale. Iz tega sklepajo, da so se v resnici lotile tudi kamenja. Bakterije ne vzamejo kameninam le vseh ostankov organskih snovi, temveč načno tudi rudninsko, anorgansko podstat. Z drugimi besedami bi se to reklo, da tudi kamen lahko »zbolU zaradi bakterij.
Kdo je iznašel margarino
Najbrž jo lo malokomu znano, da je pobudo za izdelovanje margarine, tega zdaj žo močno razširjenega umetnega nadomestka za surovo maslo, dal že Napoleon XII. V svoji daljnovidnosti je spoznal, da kmotljstvo samo kmaln ne bo moglo več kriti vseh potreb po surovem maslu, kor je njegova poraba bila že takrat čedalje večja. Zato je leta 1867 naročil slovitemu kemiku Mcgos-Mourlčsu, naj skuša narediti umetni nadomestek za surovo maslo. Po razn.ih poskusih se Je temu komiku tudi ros posrečilo umetno sestaviti izdolok, ki ga že precoj časa poznamo pod Imonom margarina, izdelek, ki na današnjih živilskih trgih zavzema tako odlično mesto.
146 milijard izpodnebnikov vsako leto
Zvozdoslovoi so izračunali, da pade vsako leto na našo zemljo okrog »6 milijard Izpodnebnikov. Njihova skupna prostornina znaša okrog 116 kubičnih metrov. Zaradi njih
pridobi zemlja vsako leto približno 71)000 kg na svoji teži. Izračunali so tudi, da bi se Bpričo toga večnega deževanja izpodnebnikov na zomljo zemeljski premer zdaljšal v milijon letih za šest metrov in da bi zemlja, če ji je le nsojenih še kaj več milijonov let življenja, žo zaradi nevidnega kozmičnega Prahu polagoma precej spremenila svoje lice.
V rižu so se zadušili
V	nokeni mlinu v severni Italiji so zadnjič utonili trije Italijani, pa ne morda v rakah za mlinom, pač pa v velikanskem ; kupu riža. Zaposleni so bili pri spudčanju | riža s prvoga nadstropja skozi neko odprti-1 no v pritličje. Knega izmed njih je >tok« riža potegnil e seboj skozi odprtino, a ko sta mu prihitela na pomoč druga dva, ee je z njima zgodilo isto. Vri trije so so pod kupom riža zadušili.
Z odlokom odpravljeni jok
Pri Mohamedancih je navada, da gre pri vsakem pogrebnem sprevodu takoj za krsto nekaj žensk, ki so jih bili pokojnikovi svojci nnjoli nalašč zato, da bi za pogrebom Jokale. Za mnogo je njihovo glasno veknnje za umrlimi žo kar pokllo. Vsaj dosloj jo bilo tako. A kakor pišejo zdaj iz Aleksandrije, jo tam izšel odlok, ki prepoveduje opravljati In poklic. »Poklicno jokanje,« kakor ga iinonuje omenjena odredba, So odpravili z utemoljitvijo, da so takšni prizori po ulicah zelo neprijetni. Mohamedanski duhovščini jo oblast naročila, naj vernike skušajo prepričati, da je ta mohamedanski običaj le že malo prevoč zastarel.
Finska
dežela velike ženske večine
Po zadnjem ljudskem Štetju ima finska prestolnicA Helsinki 258«0f>l ljudi. Značilno za to severnjaško prestolnico je, da je v njej prav precej več žensk kukor pa ruo-fikih. V Ilelsinkiju živi l«r>4 919 žensk, moških pa le 103.142. Nikakor ni to samo posledica vojne in dejstva, da je večina moških, ki b& sposobni nositi orožje, zdaj na bojiščih. Tudi v rnlrnih časih bi imele na Finskem ženske ogromno večino Finska ima vsega skupaj 3,904.122 ljudi, od česar jih odpade 2,005.935 na ženske in samo 1,898.257 na moške. Vendar pa ta razlika med številom moških in žensk v mladih letih ni tako velika kakor pri starejših ljudeh. Morda je vzrok v togi, da se morajo moški huje bo-ritt ne samo s sovražniki na meji, temveč tudi za naravo, ki je v teh daljnih severnih krajih Ae bolj neizprosna, še bolj skopa, in je že sam boj za Življenje dokaj hujši kakor drugod na svetu. In v ta ‘boj gotovo tudi na Finskem posegajo moški bolj kakor pa ženske in nnhržc tudi zato no dočakajo tako visoko atarobti kakor njihove tovarišice.
Francoska zibelka počasnejša od mrtvaške krste
Po uradnih podatkih, ki Jih je bil prinesel francoski list »La Franoe Socialiste«, Je imela Francija leta 1942 okroglo 38,660.000 prebivalcev. Otrok se je lansko leto rodilo v Franciji M4.S73, ljudi pa je umrlo 638.298. Zibelka je tekla, kakor se vidi lz teh številk. dokaj počasneje, kakor pa se je sukala lopata v pogrebčevih rokah... V Franciji je potemtakem samo lansko leto število prebivalstva padlo za 93.625. V pri meri z letom 1940 in KM1 so v Franciji v tem oziru sicer nekoliko napredovali, a vendar tega ne moremo jemati za znamenje, da je kriza že prebolena. Zlasti pade v oči, da umre tzroduo mnogo dojenčkov. Navzlic teinu da vlada zadnje čase čedalje bolj skrbi za matere in otroke in dn se jo zelo pospešilo tudi dolo pri pobijanju tuberkuloze, še vedno umre do 70 dojenčkov na vsakih tisoč.
Meso in kava v Brazilij'
Brazilski minister za vojno gospodar stvo je uvedel za tri, po številu prebivalstva največje zvezne držnvioe v Braziliji, namreč za Rio do Jnneiro, Kao Paolo in Minas Geraes dva brezmesna dneva v tednu. Ta ukrep je narekovalo na eni strani dejstvo, da Brazilija zadnje čase izvozi mnogo mesa v Združene ameriške države oziroma za ameriško In angleško vojsko, na drugi strani pa je gospodarstvu z mesom škodo valo dejstvo, da je mnogo ljudi ki so se dosloj ukvarjali s tem poslom, odšlo na delo v vojne tovarno.
Drugo, za Brazilijo prav tako perečo vprašanje, je vprašanje kave. Leta 1938. so Iz Brazilije izvozili 17.2 milijona vreč kave, lansko leto pa je ta izvoz padel kar na 7.3 milijona vreč V prvib petih mesecih letošnjega lota so Brazilci Izvozili, le 8.1 milijona vreč kave, t. J. cel milijon vreč manj kakor pa lani v istih petih mesecih. Izgubo, ki je nastala zaradi zmanjšanja izvoza, skušajo, Amerlkanci kriti na ta način, da so temu primerno dvignili ceno brazilski kavi.
Svojevrstna mladinska razstava
V	finski prestolnici Helsinkiju bodo te dni priredili edinstveno razstavo, ki ho posvečena Izključno mladini. Prireditelji bodo tudi sami otroci In bodo na razstavi prika zovali izključno le mladinska dela najrazličnejše vrste, kakor številna umetniška dela, kipce, zbirke slik, majhne jarirulce, zbirke dopisnio In mnogo drugih stvari. Obiskovalci te svojevrstne razstave bodo imeli priliko videti tam tudi razne mladinske knjige,
šali utemeljevati. Ljudje bi dejali, da smo ga ubili lz strankarskih razlogov, ne pa zato, ker je Imel zveze s policijo.
Najprej Jo treba dokazati, da te zveze res Ima. Rutenberg Je revolucionar ln zaradi tega sumljiv tistim, ki se bodo havlll
■	to zadevo. In zanimalo se ho zanjo dosti ljudi. Seveda, če bi bilo Gapona moči razkrinkati . ■.«
Rutenberg Je vprašal:
»In kako bi ga lahko razkrinkali!«
»KnJ preprosto! Gapon pravi, da se pogosto shaja z Gcraslmovlm In Raškovsklm Dajte se povabiti na kak tak razgovor, delajte se, ko da Bte pripravljeni sprejeti njihovo ponudbe In da ste pripravljeni sto piti v policijsko službo, ter ubijte Gapona In Raškovskcga na en mah, če ju dobite skupaj.«
»In potem!«
»Potem bomo Imeli v rokah vse dokaze, ki Jih potrebujemo. Vsi bodo prepričani, da je Gapon res Izdajalec. Vrb tega bo pa ubit še RaSkovskl. Stranka nima hujšega sovražnika, kakor je on. Njegova smrt bi linela velik pomen.«
Očitno je Azevljcv glavni namen pri tem načrtu bil. Iznebiti sc Raškovskega, ki Je zdaj oviral dvojno igro In dvojno življenje Evna Azeva. S tem se Je hotel otresti no-varnega sovražnika, hkrati pa se pokazati zvestega revolucionarja. Maščevanje Je bila stvar, ki so JI Jo Azev kaj težko odpovedal, kakor smo že videli.
Cernov Je Azevljevo misel odobraval.
Savlnkov Je pa mislil docela drugače. Prepričan Je bil, da bodo dokazi o Gaponovl krivdi prej al| slej sami prišli na dan
Azev ln Cernov pa nista bila te misli temveč sta dejala, da ne moreta prevzeti odgovornosti za nič, če jima ne ugodijo v tej zahtevi.
Rutenberg se Je umaknil v sosednjo sobo In tam dolgo premišljeval.
Ko se je vrnil, je dejal:
»Dohrol Skušal bom ubit! Gapona ln Raškovskcga!«
Azev Je takoj Izdelal načrt za nastop Ko bi se Rutenberg spet dolili z Gaponom, naj bi mu dejal, da sprejema ponudbo zn vstop v policijsko službo In da bi se rad dobil z Raškovsklm. Razen tega naj bl dejal, da Je član »bojnega odseka« In da Ima nalogo pripraviti atentat na Durnova.
Če bi bil Raškovski nezaupljiv, hi moral Rutenberg pretrgati vsako zvezo s stranko In živeti člst0 zase.
Da hi premagal nezaupljivost Raškov skega. bl se Rutenberg moral delati, da pripravlja atentat na Durnova. Moral bl pogosto najemati kočijo, če se le da, vedno Isto, In ob določenih urah pohajati po cestah, po katerih se vozi Durnov.
Azev je tndl predlagal, da bl se nekaj tovarišev preobleklo v vojnlke In vzdrževalo zveze z Rutenbprgom. Tl bl sicer bili obsojeni v gotovo smrt, vendar Je umor Raškovskega pO njegovem bil tako važna reč, da bl »bojni odsek« za to lahko žrtvoval ne le enega človeka, temveč več članov.
Poudarjal Je, da Je Raškovski tisti človek, ki drži v rokah vse niti političnega vohunstva. Spričo tega je kazen za Gapona zadeva druge vrste.
Rutenbergu načrt ni ugajal. Pretvarjanje ln lat sta se mu gabila.
Savlnkov piše:
»NI se bil še navadil na misel, da temelji ves hoj ne samo na osebni žrtvi, temveč tudi na laži ...«
Vendar Jo Rutenberg Azevljev načrt sprejel.
Savlnkov Je šel pogajat se z nasilnikom Dvojnikovim, da hi prevzel hlinjeno nadzorstveno službo v PetrogradJ. Ta je sprejel, četudi Je	vedel, kaj	tvega s	tem.
Rutenberg	Je Imel z	Azevlm	druge	po-
govore, pri kntcrlh sta preučevala podrobnosti o dvojnem atentatu. Določila sta, na.) bl Rutenberg	ubl) samo	Gapona,	če se	mu
ne lil posrečilo zvabiti	obeh na določeni
kraj — nekam na Finsko.
Rutenbergu so naročili, naj pošilja podrobna poročila o tem, kako zadeva poteka. Co bl se posrečila, bl Izdali uradno poro-
zbirke rastlin, metuljev in drugih žuželk, dalje zbirke raznih odlikovanj in kolajn. Nek mnli razstavijalec se je celo odločil, da razstavi pri tej priliki zbirko raznega mrčesa, kakor nšl, bolhe in podobno. Potem sl bodo ljudje na tej mladinski razstavi lahko ogledali tudi zbirko železniških vozovnlo lz skoraj vseh dežela na svetu. S to razstavo bodo irneli precej zabave tudi starejši ljudje In ne le otroci.
Granata med jabolki
Neki 5vi6arski trgovec z zelenjavo in sadjem je te dni dobil nenavadno poAiljko. Med jabolki, ki mu jih je poelal njegov dobavitelj, jo v zaboju ležala pfrnnata, ki je bila sicer žo izstreljena, n ni eksplodirala. V premeru je merila 20 mm, doljra pa kakrfine izstreljujojo s protitankovskimi topovi.
Kar z glave mu je ukradel klobuk
V	Amsterdamu Je bilo. Nad tem nizozemskim pristaniškim mestom leži zdaj v pustih jesenskih dneh skoraj vedno gosta megla, ki se dviguje lz tamkajšnjih zalivov in zavija mesto v polmrak. Na postajališču mostne cestne železnice je zadnjič stal nek natakar, ves utrujen od dnevnega posla, in najbrž tudi že lačen. Zato ga je še bolj tresel mruz. Bil je zatopljen vase, ko da bl na pol spal Nenadno je v tej svoji zatopljenosti opazil, kako je neznana roka zgrabila njegov klobuk In mu ga snela z glavo. Sprva Je mislil, da se mu je v nekakem polsnu nekaj »pritaknilo«, a že se je' moral prepričati, da gre za čisto navadno tatvino. Toda neznanec, ki mu je snel klobuk z glave ln ga posadil na svojo, je že Izginil v megli, z njim vred pa za vedno tudi natakarjev klobuk.
čilo z Izjavo, »da Je , ho j ni odsek' po sklepa glavnega odbora stranke zaupal Rutenbergu nalogo, naj s krvjo Gapona ln Raškovskega opero sramoto, ki Je bila vržena na 22. Januar.«
Rutenberg se Je vrnil v Petrograd. Gapon je bil že v skrbeh In Je bil vesel, ko mn Je Rutenberg povedal, da njegov predlog sprejema In da Je pripravljen dobltt se z Raškovsklm.
Težji je bil sporazum glede nagrnde. Rutenberg je zahteval pet ln dvajset tisoč rubljev za to, da bl se selci z Raškovsklm ter sto petdeset tisoč rubljev za vse skupaj.
Po dolgih pogajanjih se je zadovoljil s pet In dvajset tisoč ruhljl za vse.
Oez nekaj dni mu Je Gapon sporočil, da hoče RaSkovskl prej, preden bl se sešel z nilm. nekaj podatkov o »bojnem odseku«.
Rutenberg sl Jo odgovor na to pridržal.
Snidenje so določili za večer 17. mares v restavraciji Contan.
Rutenberg Je še] ob dogovorjeni nrl tja, sedel za mizo In čakal. Ni Mio nikogar. Namesto tega Je zapazil, da Je lokal poln agentov Ohrane.
Zaradi tega se Je vrnil domov.
Ko Je Raškovski hotel ltl v restavracijo, mu je telefoniral Geraslmov In mu živo odsvetoval, naj nikar ne hodi na pogovor. Rutenhergnvo vedenje se mu Je namreč zdelo sumljivo ln vsa stvar nevarna.
Raškovski Je dejal, da je ukrenil svoje, saj je v sosednji prostor postavil stražnike, da bl hlll pri roki, ko bl se! pogovarjal z Rutcnbergmn. Zato ni hotel tovariševega nasveta poslušati.
Toda pozneje se Je premislil In sklenil It! domov. Od tega trenutka dalje se Je sploh nehal zanimati za vso stvar.
Rutenberg je zdaj odpotoval y Helsinki, da bl poročal Azevu. Tega Je nenadna sprememba v poteku stvari zelo Jezila in Je Rutenberga zaradi tega trdo prijemal, tako da je Rutenberg odpotoval brez slovesa. Pustil mu je samo listek, v katerem mu sporoča, da bo zadevo Izpeljal do konca po sklepih, ki so jih sprejeli poprej,
Azev je menil, da Je to sporočilo zanj žaljivo, vondar ni storil ničesar, da hi Ru-tenbergu preprečil Izvedbo lastnega načrta, da bl ubil samo Gapona.
Po vrnitvi v Petrograd je Rutenberg doMl zvezo z nekaterimi delavci, ki so se bili udeležili Gaponove manifestacije 22. januarja. Delavci so Rutenberga Imeli zelo radi |n je lahko računal na njihovo pomoč.
Toda ko Jim Je začel praviti 0 Gapo-novem Izdajstvu, mu niso marali verjeti. Zato Je sklenil, da jim bo preskrbel dokaze.
'Nekega dne je popa odvedel a sabo v Terlokl. Med potjo sta govorila o predlogih Raškovskega. Njuno kočijo Je vozil delavec, preoblečen v voznika. Ko Je poslušal pogovor, se je lahko prepričal glede Gapona In Je potem poročal tovarišem.
Tl so zdaj sklenil) popa ujeti, da bl ga sodili.
Rutenberg Je najel vilo v Ozerklh blizu Petrograda. 1*. aprila Je povabil tja Gapona, ki Je prišel točno ter brž načel vprašanje, ki ga Je najbolj tiščalo. NI vedel, da v sosednji sobi poslušajo ljudje, ki so bili 22. januarja pri manifestaciji pred Zimsko palačo njegovi tovariši.
Rutenberg se Je delal, ko da ne mara sprejet) predlogov, ki mu Jih Je bil pop dal poprej, češ da te Je premislil. Zdaj ga Je pa Gapon začel pregovarjati:
»Nikar ne delajte komediji Navsezadnje morate priznati, da je pet ln dvajset tisoč rubljev lep znesek!«
»V začetku ste ml govorili o sto tisoč rubljih. Al) niste rekli, da ponuja Raškov-akl sto tisoč rubljev!«
Rutenberg bc Je še naprej branil ter pripomnil, da bo zaradi te Izdaje dosti tovarišev prijetih.
) Gapon mu Je odgovoril, da pač mora blt| tako, da pa bo vendarle kateri lahko ; ušel. Tolažil ga Je. da ne bo o tem nikoli nihče zvedel ničesar, zakaj Raškovski Jo mož In ve, kako Je treba delali, i Delavci, skriti v sosednji sohi, so po-
•	govor poslušal) od začetka do konca. Prej
1	so Gapona oboževali, zaradi tega Je njihova Jeza zdaj bila če hujša.
|	Ko so na lepem vdrli v sobo, kjer sta
bila Gapon In Rutenberg, je Gapon nekatere Izmed njih spoznal ln takoj nvldol, j kako In kaj Je.
I	Zgrudil se Jim Je pred noge ter stokal:
»Iiralje. bratje! Spominjajte se pretek, lih dni... odpustite mil«
i	»Nismo več tvoji bratje! Tvoj brat Je
I	Raškovski,« so mu zavpili v odgovor. »Pro-
I	dal sl nas polletji. BI Izdajalec In vohun.
Zate ne more biti usmiljenja!« j Rutonhorg tega prizora n| mogel prenašati In Je še! Iz sohe. Ostal Je nekaj trenutkov zunaj In z žalostjo mislil na Mu-bezen, ki ga Je družila s tem Človekom.
Potem Je odšel Iz hiše tor se vrnil v! Petrograd.
Medtem le Gapon naprej prosti za milost.
Delavci so ga zvezali, mu zadrgnili vrv okoli vratu ln ga obesili na obešalnik za
obleko.
Potem so ga pustili ondi, ga pokrili s kožuhom, vilo zaklenili ter Izginili.
Gaponovo truplo so odkrili šele pozneje. In sicer, kakor honin videli, po podatkih In obvestilih, ki Jih Je policiji dal Azev.
Osrednji odbor stranke ni hotel prevzeti odgovornosti za ta gnusni umor. Azev Je trdil, da ni dovolil, da bl ubili Gapona samega. Rutenberga so nazadnje začeli Imeti za lažnivca ln obrekovalca ln o njem širili sramotna sumničenja — vse po zaslugi In delu Evna Azeva.
Za božič, za god, za nagrado, za vsako priliko je nojlepše darilo
Quo vadiš
Roman v slikah I
DoMte ga v uredništvu »Slovenskega domač.
■■■'■ ■■.
ntt r i v.*	•&*
»pij??«?
■ <*£
486«***r, *$>
a&gjfejj
...
;'/v'.'
'žimi
POTOMCIH
Kogar zanese pot t deželo Klavnega rodu Inke, v ozemlje današnje zmedene Južne Amerike, si bo komaj mogel misliti, da so tod nekdaj živeli ljudje, ki so z visoko omiko odprli oči vsemu svetu, a mu hkrati pustili nešteto ugank o poreklu, jeziku, Šegah in upravni ter politični skupnosti.
Na vsej poti od La Paza, najvlSe ležeče prestolnice na svetu, pa do znamenitega jezera Titikaka, čigar ime ostane že po skoraj smešnem zvoku vsakemu učencu zemlje-pisja v spominu, srečaš obilo zagonetnih kamnltnlh spomenikov, za katere pa ima današnji Bollvijeo presneto malo smisla. Tod so stala velika stara Svetliča, sodišča, gledališča in upravna poslopja starih Inkov, danes pa »o ostali le še tlaki in posamezni stebri teh znamenitih zgradb: pač zato, ker so ljudje vse, kar je bilo količkaj : uporabno za zidavo, kratkomalo raznesli. | Kakih trideset kilometrov zahodno od j La Paza se boš ustavil v Viachi, precej važ- ! nem mestecu, kjer se križajo železnice in I je vlada postavila veliko radijsko postajo. Povsed srečaš debelušne, okorne deklice mešanega rodu, ki tl ponujajo toliko priljubljene kavine kruhke, bosi, razcapani snažilci čevljev pa te bodo ustavljali z glasnim: »Lustro, senorl Lustret« Ko stopiš z vlaka na ploščad, se ti bo približal berač, ki ti za »diezicito« obljublja vse nebeške blagoslove. Potem boš naletel na vrsto čenčavih Indijk, ki prodajajo pivo, sadje in »empa-
preromall velike severne pokrajine ter naposled dospeli prav v bližino bolivijskih ravni, ali pa sta bili azijska in ameriška celina po otočju v Tihem morju zvezani, da so mongoli tako Imeli prehod v Južno Ameriko. Danes so vsi znanstveniki glede plemenske povezanosti azijskih mongolov z ameriškimi Indijanci ene misli.
Tiahuanaco je kraj, ki je videl vbo veličino! in zaton znamenite, a v bistvu malo znane omike Inkov. Priča pa tudi, da so za Inki živela tod plemena, ki so skušala spet vzpostaviti propadajočo civilizacijo Inkov, dokler niso po temnih stoletjih selitev in preselitev manj Znanih plemen, prišli v te pokrajine španski raziskovalci. Dvojno omiko dokazujejo na pol dovršeni kamnitni spomeniki, ki vsiljujejo misel, da je neka velika nesreča, prirodna ali drugačna, zidarje prisilila, da so delo opustili. Tiahuanaco je ves obdan z menhirji in monoliti, ob obalah jezera Titikaka pa najdemo še danes velike kamnitne ploščadi, na katerih so verjetno stali spomeniki junakov in veljakov, ki jih je ljudstvo nekdaj imelo v časti. V bližini Tiahuanaca je stalo tudi ogromno svetišče Inkov, posvečeno sončnemu bogu. Na pročelju je bil upodobljen velik andski kondor, o katerem so verovali, da vleče sonce vsak dan po veliki nebesni
Bolivijska pastirska »frula«, M spominja na Panove piščali. Danes jih rabijo le še pri večjih domačih slovesnostih, plesih ln veselicah
OPOZORIJO!
Opozarjamo p. n. konzumente, da je Sedlar Ivan, lastnik tovarne hranil »Slada«, Ljubljana-Moste, stavil v promet škatle z napisom »Pravi Frančkov dodatek kavi« po pol kg, katere pa ne vsebujejo našega izdelka. Te škatle se razlikujejo od naših originalnih škatel samo po barvi mlinčka na sprednji strani škatle. Na naši originalni Škatli je namreč mlinček temnomodre barve, torej iste temnomodre barve kot sta dva trakova in površina na kateri ae nahaja ime »Franck« na sprednji strani škatle, dočim je na škatlah, ki jih je stavil v promet Sedlar Ivan, barva mlinčka črna, a trakova in površina pa temnomodre barve.
Škatle Sedlarja Ivana »ploh ne vsebujejo niti najmanjšega odstotka cikorije, temveč so napolnjene z neko drugo mešanico.
Proti Sedlarju Ivanu smo znfadi gornjega uvedli sodni postopek.’
FRANCK indnstrlja KAVOVINA D. D. prej
HINKO FRANCKA SINOVI D. D., ZAGREB.
»Balsc«, primitivni čolni na Ježem Titikaka. — ColnI so skrbno sestavljeni, a niso dolgo rabul. Indijanci se zelo bojijo vode, ker večinoma ne znajo plavati ln voda v
jezeru je — hudo mrzla
MALI OGLASI
JELOV/SMREKOV LES
rezan in tesan, kakor tudi brestove, bukove, hrastove, javorjeve, jesenove in lipove plohe dobile v skladišču zadruge »MARAD« v živino-zdravniški ulici (za Cukrarno).
ŠIVALNI STROJI. POGREZLJIVI
šivajo naprej in nazaj, vezejo, krpajo, stalno na zalogi pri »TRIGLAV«, Resljeva c, 16.
Indijanski deček Iz Bolivije. — V roki drži vrv, ki Je spletena lz alpaka volne in jo vldlS T rokah slehernega Indijanca, toliko mu namreč rab] v vsakdanjem tovorjenju
Zrezljana prižnica v cerkvi sv. Blaža r C uzcu. — V stari prestolnici Inkov v Peruju 1	Imajo	baje za vsakih tisoč prebivalcev po eno cerkev.
Kota azmarskega Indijanca. — Za vhod si je lz starih razvalin navlekel odlomke prastarih spomenikov
nadas«, kruhke, obložene s počenim mesom ln popopranim krompirjem. Ob izhodu pa ti bo oko obviselo na zamazanih, velikih lepakih, ki vabijo na »slovesno kronanje Naše Gospe v Copacabani«, kjer se vsako leto zberejo Indijanci lz Bolivije, Peruja, Ekvadorja, Ciloja in Argentine, da bi izprosili blagoslov za setve.
Po precej pustem gričevju, kjer redke črede ovao, lam, mul, volov In svinj blodijo za pašo, se pot odpre v bohotnejšo ravan, tja dol proti znameniti prestolnici starih Inkov: Tiahuanaco. Ob cesti vidiš velike kupe »yarete«, »tole« in «taquije«, ki služijo domačinom za kurjavo. »Yareta« jo poseben mah, »tola« nizko in gosto grmičje, »taqul-ja« pa posušeni odpadki lame. Po obronkih čepijo nizke ilovnate in z ječmenovo slamo krito koče, kjer so doma zanikrnost, Otožnost in nesnaga.
Plemensko vpra^anjo je ▼ Boliviji precej zapleteno. Več ko polovica je Indijancev in samo 15 odstotkov je belcev, po večini po-
tomci Španskih mornarjev, raziskovalcev ln lovcev za srečo. Ravno v Tiahuanacu najdeš čiste zastopnike obojih plemen, od katerih Be eni ponašajo, da so potomci slavnih Inkov ali Aymarov, drugi pa, da so njih dedje bili mogočni španski »conquistadorcB«, ki so pluli po vseh svetovnih morjih in po vseh neznanih celinah pokazali moč ln oblast.
Kdor pa se pobltže zanima za vprašanje krvi in plemena, bo kmalu spoznal, da so ravno aymarski Indijanci čudovito podobni azijskim mongolom. Antropologi jih po pravici prištevajo k tatursko-mongolsklm Bku-pinam, ki jih srečamo povsod po stari Kolumbiji, Peruju, Cileju in v Argentini. Zna-čajke: širok obraz, nizko čelo, Bploščen, ali vsaj nikdar šilast nos, majhne črne oči in debele ustnice. Kakor med pravimi njongoli najdeš tudi med aymarsklmi Indijanci prav malo moških z brado.
Malokoga danes še zanima, ali so mon-goll Y davnini prišli po Beringovi cesti in
Aymar*kl Indijanec a svojo lamo. — Lama je kot tovorno žlvlnče, ki združuje ▼ sebi nekaj značajk kamele ln ovce, ▼ Južni Ameriki najbolj ▼ navadi. Skromne so kakor kamele, toda lepše na oko ln bolj zabavne. Lama daje sicer volno, ki pa Je mnogo trSa od tiste, ki jo nudi njena sestrična — alpaka ovca
poti. Kalasaya Je ime sončnemu svetišču, ki je v bistvu paralelogram s približno 120 kv. metrov površine. Kake tri metre nad okolico je kamnltna ploščad, obdana na vseh straneh a 4—« metrov visokimi menhirji. Domačini so mnogo ostalin razvlekli v razne kraje ln jih uporahili za gradbo hiS. Povsod v pokrajini naletiš na te Taztresene ude, vendar pa je svetišče kljub sramotnemu počeftu ’ nezavednih domačinov ostalo ogrodje, ki s tihfcn ln svečanim mirom priča o velikih zamislih davnega plemena. Preperele strehe slamnatih ln ilovnatih koč današnjih prebivalcev okrog Tlahuanaoa, ki povsod žalostno mežikajo v ta davni svet, krepijo v tujeu otožni spomin na veliko preteklost, za katero so pozni potomci pokazali tako malo spoštljivosti.
V bližini razvalin vldlS nizke Ilovnate pregraje, ki ločijo skromne Indijanske po-bosti, okrog njih vole in krave, ki mulijo ječmenovo slamo; po niilnah pa se pasejo osli, govedo ln ovce. Sredi ovčje črede vidiš razcapanega pastirja, ki piska otožen napev na svojo »siku« frulo. Beli in sinji golobi prhutajo okrog slamnatih streh. Ay-marskl Indijanec je vpregel lame in se s posušenimi odpadki lame odpravlja na trg v La Pazu. Na drugi strani ceste ti stoji kamnitni malik, kakor je morda stal že celih 20 stoletij, dečad pred njim pa ga upodablja v glini lDi prodaj a tujcem.
Zanimivo je, da so bili Inki navdušeni kirurgi. Na mnogih krajih po bolivijski planoti ln zlasti v bližini starega Jezera so našli celo vrsto človeških lobanj z majhno luknjico na temenu ali na čelu. Bill so prepričani, da je treba človekn navrtat!, če preveč pogosto trpi ZR glavobolom, češ da je glavobol vir vseh telesnih tegob. Številne
lobanje torej pričajo, da je mnogo ljudi iskalo utehe pri domačem kirurgu. Inki tudi niso bili navdušeni za ljudi, ki imajo visoko in močno razvito čelo. Menili so namreč, da je čelo sedež individualnosti in podjetnosti, ki pa prečesto škoduje celoti. Iz strahu pred kakim socialnim razkrojem ali prevratom so že otrokom z zapletenim pre-vezovanjem stisnili lobanjo, da se je mogla razviti le v željeno obliko.
Omembe vredna je še stolnica v Tiahuanacu. Težko je reči, kdaj je bila zgrajena. V njej ne najdeš ne sedežev ne klopi. Verniki klečijo na surovo obdelanem kamni t-nem tlaku pred velikim oltarjem, ki je ves iz tolčenega srebra.
Zunaj cerkvene ograje stojita 6e danes dva prastara kamnltna malika, okrog njih pa boš videl, kako bc dečki podijo za žogo. Ko bodo v tebi prepoznali tujca, ti bodo hrupno ponujali svoje »monolilos«, poNnet-ke starih malikov, ki jih precej spretno izklešejo lz ognjeniške kamenine.
Dvajset kilometrov od Tlahuanaoa Je pristanišče Gaqui ob jezeru Titikaka. To je staro špansko mestoce z majhnim kolodvorom, gostiščem In carinsko hišico. Zaradi novih, hitrejših prometnih poti Gaqui počasi umira.
Sredi jezera Titikaka teče meja med Bolivijo ln Perujem. Trije parniki, mod njimi je največjemu ime »Inka«, opravljaj« vso prometno službo med oboma državama — kadar nista v vojni, kar se le prerad« kakor pričajo zadnja desetletja.
Bolivijska meščanka mefiane krvi. Poleg pisanih dolgih ogrinjal tamošnje ženske rade nosijo takle bel slamnik, ki ga ne odlože niti tedaj, ko gredo za gospodinjskimi posli
Schriltieiter. urednik: Mirko Javornik I HerausMlier - Izdajatelj: inž. Jože Sodja / FOr die Ljudska tiskarna - ca Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič / Uredništvo, uprava in tiskarna: Ljubljana, Kopitarjeva 6.
Telefon: 40-01 do 40-05 l Rokopisov ne vročamo / Mesečna naročnina 6 lir. za inozemstvo 12 lir.