201. številka.
Ljubljana, v ponedeljek, 3. septembra
XVI. leto, 1883
Iahaja vsak dan w<#er, izimsi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avBtrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., sa pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., km jeden mesec 1 gld. iO kr. — Za ujubljano brez pofiiljanja na dom za VBe leto 13 gld.. za Četrt leta 3 gld. 30 ki-., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljauje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaoa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jed enkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in >>•> i, kr.  <e se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v r-aua Kolmaz   hifii .Gledališka stolba-. D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
T I>jiil>IJani 3. septembra.
Dunaj 2. septembra. (Telegram „ Slovenskemu Narodu".) Cesarjevieevna Štefanija povila srečno danes ob 7. uri in 15 minut nadvojvodinjo. Mati in dete v dobrem zdravji. Svečani krst bode 5. t. m. ob jedni popoludne v Laxenburgu.
Grom topov nam je včeraj ob 8/42. pp. iz [Ljubljanskega Grada naznanjal preveselo vest, da se je srečno vršil v presvetli cesarski rodbini dogodek, katerega je vsa v Avstrija radostno pričakovala. Cesarje viče vna Štefanija je osrečila svojega soproga, sebe, celo cesarsko rodbino in vse avstrijske narode, ki se čutijo kakor jedna familija s cesarsko hišo, s porodom princesinje. Kamor bode dohajala prevesela vest v širni Avstriji, povsod bode vzbudila srčno veselje, povsod bode ljudstvo hitelo v božje hrame, da druži svojo pobožno molitev s slovesnim koralom : Te deum laudamus.
Povsod naznanjajo vihrajoče zastave, razsvetljena okna, po ulicah in cestah veselo šumeče ljudstvo, koliko ljubezni v vseh deželah, pri vseh narodih uživa presvitla cesarska hiša,' naš preljubljeni prestolonaslednik in nad vse ljubljena cesarjevičevna Štefanija.
In posebno mi Slovenci, ki smo ravnokar obhajali imenitno slavnost šeststoletnega združenja s cesarsko rodbino, katerih srca so še polna radosti v spominu na prekrasne slavnostne dneve, na osrečujočo navzočnost našega očeta in cesarja in Njega neskončno milost, mi Slovenci, ki smo našli v Avstriji varno zavetje svojega narodnega bitja, da smemo mirneje gledati v prihodnjost, se tem srčneje veselimo sreče mla-
dih zakonskih, ker sta jo doživela v znamenitem letu, v katerem so pred šestimi stoletji naši pradedje prisegali zvestobo in udanost slavnim pradedom cesarjeviča.
Bog naj blagoslovi mlado princesinjo, da bode rastla in se razvila v radost svojih viso-cih roditeljev in cele cesarske rodbine!
V Ljubljani praznoval se je znameniti, veseli dogodek na sledeči način: Takoj, ko se je zaslišal strelni grom raz Grada, razobesile so se po vseb javnih poslopjih in kmalu na to po mnogih privatnih nišah veselo vihrajoče zastave, cesarske in deželne.
K cesarjevemu namestniku gospodu baronu Winklerju prišli so se klanjat in čestitat: uradniki deželne vlade in okrajnega glavarstva Ljubljanske okolice, članovi deželnega šolskega sveta, uradniki deželne sodnije, državnega pravdništva in mestno delegirane okrajne sodnije, finantnih oblastni j, c. kr. pošte in telegrafa, pa glavne tabačne Jubrike; potem ravnatelji gimnazije, realke in'obeh učiteljišč; na to deputacije deželnega odbora, Ljubljanskega mestnega zbora in magistrata, obrtne in trgovinske zbornice, predsednik notarske kamere g. dr. Jarnej Zu panec. Konečno tudi zastopniki narodnih društev: Matice Slovenske, Čitalnice, Narodnega doma, Sokola, Dramatičnega društva, Glasbene Matice kakor tudi zastopniki obrtnega društva in Ljubljanske požarne Btraže.
Ob G. popoludne vršil se je v stolni cerkvi slovesen „Te Deum", katerega je služil stolni prost g. Zupan z mnogobrojno asistenco. Udeležili so se tega cerkvenega opravila vsi višji dostojanstveniki Ljubljanski, njim na čelu deželni predsednik g. baron Winkler z uradništvom deželne vlade, potem poveljnik divizije gosp. fml. Eugen vitez Muller z brigadirji in mnogimi štabnimi častniki, deželna od-
bornika M urnik in Dežman, g. župan Graa-selli. mnogo uradnikov, profesorjev in učiteljev in pa polna cerkev verno udanega in pobožnega občinstva.
Kmalu po nastopivšem mraku jele so Be pri-kuzovali lučice po oknih, začetkom bolj po samem; a ni trajalo dolgo, in že je bila vsa Ljubljana v krasni razsvetljavi.
Prostovoljni* požarne straže Ljubljanska, tabačne fabrike in Vičanska praznovale so ta veseli dogodek v Koslerjevem vrtu; tja in nazaj grede spremljala jih je godba po mestu, katerej se je pridružilo mnogo ljudstva, neprestano kličoč „živio !u mladima cesarskima roditeljema in njijinej hčerki.
Pozno v noč izprehajalo se je Se vedno brez-brojno ljud*tva, občudovaje krasno razsvetljavo.
Miklošičeva slavnost.
Nenavadno in nerazmeruo veliko bilo je včeraj narodnih slavnostij in veselic, in bati se je bilo, da bo vsled prebogatega dnevnega programa razcepijo sile tako zelo, da nikjer ne bode pravega uspeha. Da ta bojazen ni bila opravičena, pričajo nam jako ugodna poročila o velikej notraujskej veselici v Po-stojini in sijajni izid Miklošičeve slavnosti v prelepem vinorodnem Ljutomeru. Ako je trditev, da ao narodne svečanosti, pevski shodi in zbori, izleti in zbori nemških „turuarjev" itd. zjedinili Nemčijo, istinita, — potem se tudi mi Slovenci svojemu zjedi-njenju bližamo brzimi in velikimi koraki, kajti vse včerajšnje slavnosti in veselice privabile so občin-Btva v mnogobrojnem številu, jako mnogo odličnih, zavednih in odločnih mož, pri vseh bilo je opaže-vati,  kako napreduje,  kako se širi narodna ideja.
Ker je slavnost v Ljutomeru veljala največjemu našemu učenjaku, je naravno, da je bila največja, najsijajneja, kajti te slavnosti udeležilo se je sigurno
LISTEK.
Klara Milic.
(Ruski spisal J. C. Turgenjev, poslovenil J. P.)
XVII.
(Konec.)
— Odpustila mi je! zaklical je Aratov. — Ti si zmagala . . . Vzemi me! Kajti jaz sem tvoj in ti Bi moja.
Skočil je k njej, hotel je poljubiti ta smijajoča se in zmagujoča ustna in poljubil jih je; čutil je njih goreči pritisk in vlažni hlad njenih zob, — veseli krik se je razlegal v polutemnej sobi.
Pribežavša Platonida Ivanovna našla ga je v nezavesti. Klecal je; njegova glava ležala je na naslonjači; roke so mu visele doli; njegov obraz se je svetil od neumrljive sreče.
Platonida Ivanovna pala je poleg njega, objela ga okrog života in zaklicala: Jakob! Jakobček! ljubi Jakobček ! — poskušala ga je vzdigniti z obema rokama ... a on se ni ganil. Platonida Ivanovna začela je klicati na ves glas. Pritekla je služabnica. Obe Bte ga vzdignili, posadili in začeli ga polivati z vodo . . .
Zavedel se je zopet. — Na vsa tetina vprašanja se je le smehljal — pa s tako blaženim smehom, da se je ona še bolj vznemirila — in prekrižala je njega in zopet sebe . . . Nazadnje prijel jo je za roko in prijazno izpregovoril: Platoša, kaj je s teboj?
— S teboj je nekaj, Jakobček.
— Z menoj ? — Jaz sem srečen . . . neizrečeno srečen, Platoša ... to je z menoj. A zdaj jaz hočem spati. — Hotel je ustati — pa čutil je tako slabost v nogah in po vsem telesu, da bi se brez tetine in dekline pomoči ne bil mogel sleči — in uleči v posteljo. In hitro je zaspal, ohranivši na obrazu to blaženost. Samo obraz njegov bil je bled.
XVIII.
Ko je drugo jutro Platonida Ivanovna prišla k njemu — bilo je njegovo stanje ravno takšno . . . slabost še ui bila predla in sklenil je ostati v postelji. Bledost njegovega obraza ni dopala Platouidi Ivanovni.
— Kaj je to, moj Bog V zdihovala je, — krvi ni v licih, buljona neče — in vedno trdi, da je zdrav! — Zajutrkovati ni hotel. — Kaj je to, Jakob? povpraševala ga je, — kaj misliš ležati ves dan? — A, kaj bi bilo, ko bi tudi? odgovoril je
prijazno Aratov. — Pa ta prijaznost zopet ni dopala Platonidi Ivanovni. Aratov bil je podoben človeku, ki je spoznal veliko, zanj prijetno tajnost — in jo skrbno brani sam za se. Pričakoval je noči, pa ne z nestrpljivostjo a z radovednostjo. — Kaj bo iz tega? vprašal je samega sebe. On ni več dvojil o tem, da se je razgovarjal s Klaro in da se ljubita drug druzega . . . Samo ... kaj more biti iz take ljubezni? — Spomnil se je tega poljuba in nek čuden mraz ga je pretresel po VBeh udih, — Tako goreče, mislil je, se še Romeo in Julija nesta poljubovala! Pa drugikrat se hočem dalj zdržati . . . hočem premagati samega sebe . . . Ona pride z vencem iz majhnih rož . . .
— Pa kaj bo iz tega? Skupaj živeti ne moreva. Meni bi bilo treba umreti, da bi se združil z njo. Ali mari ona ni prišla po me? — mari me ne misli vzeti?
— Da, kako pa drugače? Umreti — umreti moram. Smrti be zdaj nič ne bojim. Uničiti me ne more. Nasproti, samo U ko in tam bom Brečen . . . v življenji pa ravno tako ne, kakor ona ni bila . . . Kajti midva oba sva . . . neganljiva! — Ob, ta poljub.
5000 lj viti i j, mej temi pa je bilo tolike odličnih in učenih glav, toliko skušenih rodoljubov iz raznih krajev, da se kaj jednacega ne vidi kmalu. Res je, da smo nekatere videli, katerih ni bilo, da bi bila ta slavnost mogla biti še večja, še sijajneja, a pomisliti se mora pa tudi, da je Ljutomer daleč tam doli ob magjarskej meji, da ni neposredno z železnico zvezan, da udeležitev pri tako oddaljenej slavnosti stane veliko truda, veliko časa in denarja.
Ako se te neugodnosti vzamo v poštev, sme se trditi, da je bila Miklošičeva slavnost jeden naj lepših narodnih praznikov in da je število njegovih častilcev tako mnogobrojno, kakor je velika njegova Blava.
Štajerska, Koroška, Kranjska bile so vredno .zastopane in ko smo v soboto po 9. uri zvečer dospeli v Ormož, izkrcalo se nas je toliko število, da smo si bili v skrbeh za prenočišča. A odbor, ki se je bil v ta namen sestavil v Orraoži in kateremu sta bila na čelu gg. dr. Gršak in dr. Žižek, priredil je vse tako skrbno, previdno, imel v svojih zapisnikih vse tako točno zabeleženo, da je v par minutah vsak prišlec dobil nakaznico za stanovanje, po katerih smo bili vsi izvrstno, deloma s pravo slovansko gostoljubnostjo vzprejeti.
A nikarte misliti, da smo dospevši v Ormož takoj razdelili se po odločenih nam stanovanjih, temveč šli smo z Ormožkimi rodoljubi, katerih število in upliv dan za dnevom narašča, v krčmo „Zur Stadt Graz", pozneje pa še v gostilno g. Sove, da smo se n pilom in jedilom" okrepčali in naj srčne je zabavali. K zabavi pripomogel pa je posebno veliko izvrstni Ljubljanski kvartet (Pf.bil, Štamcar, Justin, Nolii), gosp. dra. G r š a k a jako srčni pozdrav in drugi kratki nagovori.
Včeraj zjutraj ob 8. uri bil je odhod v Ljutomer. Vozovi bili so vsi poskrbljeni, vozili smo se hitro, dobro in dober kup. (Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje <ležele.
V Ljubljani 3. septembra.
Danes se snide koroški deželni zbor. Mej stvarmi, ki pridejo v obravnavo, nahajajo se mej drugimi sledeče: Poročila o regulovanji Drave, o postavnem urejenji skupnih posestvenih in rabokupnih pravic, o predlogi instrukcije za deželne dobrodelne naprave, o izdanji odškoduinske postave pri škodah, prouzročenih po lovskih živalih; potem poročilo o naredbah ob povodni i 1882. leta ter o vzprejetem jamstvu dežele za podeljena neobrestna državna posojila, poročilo in postavni načrt glede pobiranja pristojbin za uradna opravila krajevnih občin, pred loga o u pel j it vi doneska zavarovalnih družeb k troškom za požarne brambe, proračuni vseh deželnih zakladov za leto 1884., računski sklepi in upravilno razkazilo za I. 1881. in 1882. in pa proračun koroškega deželnega šolskega zaklada /a 1. 1884.
Razmere na Ifloravikem postajajo ne-nosne. Novine nam zopet pripovedujejo o novem činu nasilstva vsemogočnega W i nte rh ol le rja. Deželni šolski svet je navzlic vsem uporom mestnega zbora ukrenil, da se ima v Brnskem Starem mestu osnovati Češka ljudska šola ter je odločil za upiso-vanja petek 31. avgusta. In kaj stori mogotec Win-terholler? V Četrtek popoludne, dan pred upisovan-jem, pribije dotično naznanilo za vrati nemške šole v Starem mestu. Nobenega druzega razglasila ni odredil; se ve da potem ni bilo nakeršnega upi-80vanja. Danes Be pa „N. Fr. Prease" roga, da vzlic trajnej českej agitaciji ni bilo na dan upisovanja nobenega otroka za češko šolo oglašenoga. Ne vzbujali taka komedija po vsej pravici resno nevoljo ?
Na Hrvatskem se zopet čuje o nemirih, posebno se množe po Zagorji. V Krapini nastal je sukob, pri katerem je bil jeden kmetov ubit, trije ranjeni in štirinajst zaprtih. Značaj teh nemirov, prvotno naperjen samo proti grbom, obrnil se je baje na socijalistno in komunistno stran. Iz Ogerske došli agentje ščuvajo ljudstvo k napadom tujega imetka. V Karlovcu je skoro posadni stan; nameravana slavnost pevskega društva „Zore" je prepovedana. — Finančni ravnatelj in ministerijalni svetnik David je v petek kar na tihem pobegnil iz Zagreba; dan pred odhodom je še obiskovalcem zatrjeval, da se bode odpeljal še le v nekaterih dneh. Vender se je bilo izvedelo za nameravan odhod ter se je bilo zbralo po noči mnogo ljudij na kolodvoru, ki so dospevšega Davida kleli ter psovali, nekateri razgreti mladiči metal: so celo kamenje proti njegovemu vozu. Skoro gotovo je, da se ne vrne več v Zagreb.
Ofrerskl minister-prvomestnik Tisza podal se je bil v petek na Dunaj, da izposluje konečne naredbe v zadevi ogersko-hrvatskih grbov. Ondu je konferiral z ministroma baronom O r ezy i e m in Be-dekovičem, potem pa je bil pri cesarji v avdi-jenco vzprejet. O žirom na to, da se grof Pej a Cevi č brani izpeljati ministerske ukrepe, tikajoče se zopetnega razobešenja prejšnjih grbov v Zagrebu, predložil jo Tisza cesarju glede izpeljave teh ukrepov nove načrte ogerske vlade, katere je Nj. Veličanstvo odobrilo. Tisza je torej zmagal; dosegel je, da se pred vsem in na vsak način obvaruje ugled državne sile ter z zopetnera razobešenjem ogerskih grbov daje zadostitev. Vse drugo se bode odločilo po ustavnem potu. Za Zagreb se bode na mestu bana Pejačeviča postavil začasno izredni komisar z velikim polnomočjem, najbrž kak vojašk dostojan * stvenik.
ViaaiU** «Iržave.
Srbski opozicijonalni listi poročajo, da se izvolitve zaupnih mož za prihodnje volitve v skupščino nadaljnjo z največjimi nerednostmi. V jednem kraji so se konfale še le o polunoči ter je nastal tepež, da je predsednik komaj ubežal. Po takem postopanji je vladno poročilo popolnem verjetno, da so dosedanje volitve izpale v ogromni večini v zmislu vladine stranke. „Samouprava44 nagovarja volilce, da naj bi nepostavnosti na vsak način zabran je val i ter se. ako treba, celo vojaški sili upirali V nekaterih krajih so se povodom volitve liberalci zjedinili z radikalci. — Iz Belgrada se poroča, da je Jovan Kist. ić izdelal načrt nove ustave, kateri je navstal, kakor trdijo njegovi somišljeniki, vsled sporazumljenja mej
njim in kraljem Milanom po zadnjem razgovoru na Dunaji.
Pomorska nastojanja Rusije koncentrovajo se v prvej vrsti na Črno morje. Vrhovni poveljnik ondukajšnj^mu brodovju, podadmiral Peščurov, nadzoroval je pretekle dni vsa (pristanišča ob Črnem morji. „Novosti" javljajo, da bode šel prihodnje dni v Peterburg, kjer bode pomorskemu ministerstvu poročal o rezultatu tega ogledovanja. V dotiki s tem potovanjem obravnuje se vprašanje o daljnem razvoji črnomorskega brodovja. Ne glede na stavbo večjih ladij se bode posebno pomnožilo število prevoznih parnikov. — „Sovrem. Izvst." zadovoljno beležijo vest, da je potovanje črnogorskega kneza v Carigrad v zvezi z upravo Albanije ter opominjajo Turčijo, da zamore to, kar jej je še ostalo, le s pomočjo Rusije ohraniti. Da se obvaruje popolnega propada, naj bi se Porta sporazumela s podanimi ljudstvi in pa tudi z Rusijo, koje interesi so soglasni z onimi teb ljudstev.
Važno bode predstojeće veliko sobranje bolgarskih ljudskih zastopnikov, ki naj bi poleg izrednih organizacijskih sprememb tudi strmoglavilo ruska ministra Kaulbarsa in Soboleva. V ta namen se je po dolgem naporu posrečilo zjediniti obe veliki stranki liberalcev in konservativcev. Prva je mnogoštevilneja ter ima privržencev po vsej Bolgarskej; druga ima pač mnogo voditeljev, a malo pristašev. Takoj po dovršenem kompromisu pozval je knez Aleksander k sebi načelnike obeh strank ter jim izrazil svoje zadovoljstvo in zahvalo. Tudi je dejal knez, da se bode živo zanimal za izdelanje nove ustave. — Ruski poslanik v Braziliji, J o n i n, ki je bil v izredni misiji v Sredec poslan, imel je pri knezu triurno avdijenco. Za svojo misijo javno označuje: omogočiti ostanek ruskih ministrov. (Jankov, vodja liberalcev, kakor tudi konservativni vodje Grekov, Našević, Stojlov, Vulkonič, pa so mu raz-govarjaje se Ž njim naravnost rekli, da moreta So-bolev in Kaulbars zapustiti deželo.
Dopisi.
■z Ausseeja, 31. avgusta. [Izviren dopis.] Par pogledov le na plastično podobo, katero je podaril gospod pisatelj člankov „hipotekarni dolgovi na kmetskih posestvih44 in — „za Kriščevo voljo, kam smo zagazili!44 klical bode sleheru pošten kristijau; — filistra hladnokrvnemu se ve da dolgovi Še ne bodo zmajali iz ravnotežja in naivno bo komaj pobaral: ali je drugod kaj bolje? če mene pekel posoblje — dolgčas mi ne bo, sam ne bom tam. Morda ne slabo modrovanje, ko bi le eksekutivni boben malo ponehal brenčati svojo staro in vedno taisto pesnico: „kdo da več!14 — Da pa odstrani obup, katerega bi morda prouzročila stroga analiza splošne epidern ie in skelečih ran, bil je gospod pisatelj blag dovolj, podati nam nekoliko kapljic zdravilnega balzama. Hvalo lepo i
Vrli gospod pisatelj tudi dostavlja opomin in prošnjo n* slovenske deželne poslance, da bi ne odlašali poprijeti se, če tudi teške, ali ob jednem gotovo hvaležne naloge. Zanašaj mo se, da pisateljev poziv ne bode zaman! — Prej ali slej kovale se bodo postave v različnih deželnih zborih, bodi si že
Platonida Ivanovna prišla je v Aratova sobo; a ni ga nadlegovala z vprašanji — samo pogledala je nanj, nekaj zamrmrala,  vadibnila in zopet odšla.
— Pa on tudi ni hotel obedovati ... To je bilo že prehudo . . . Starka je šla po znanega mestnega zdravnika, kateremu je zato zaupala, ker ni bil pijanec in ni vzel Nemke za ženo. Aratov se je začudil, ko ga je pripeljala k njemu, pa Platonida Ivanovna je tako silno prosila Jakobčka, da naj se pusti ogledati Paramonu Parumoniču (tako so klicali zdravnika) — in radi nje dovolil je Aratov. Paramou Paramonič potipal mu je žilo, pogledal mu jezik in nekai ga povprašal, — ter objavil naposled, da je neogibno potrebno npoavskultirati". Aratov bil je tako pri volji, da je to dovolil. Zdravnik mu je previdno razkril prsi,  potrkal,  poslušal, vzdihnil
— in zapisal je zdravila — posebno je pa priporočal mirovati in zdrževati se močnih utisov. — Tako! pomislil je Aratov ... pa bratec, prepozno si se lotil! — Kaj je JakobčkuV vprašala je Platonida Ivanovna Paramona Paramoniea, stisnivši mu na pragu tri rublje v roko. Puramon Paramonič se je, kakor vsi današuji zdravniki — posebno oni, ki nosijo uniformo — rad  ponašal  z učenimi izrazi;
objavil je, da ima Aratov vse dijoptrične simptome nervozne kardijalgije in febris. — Ljubi gospod, govorite prostejše; ne strašite me z latinščino, kajti vi neste v lekarni! — Srce ni zdravo, objavil je zdravnik — in mrzlica ga trese ... in zopet je priporočal mir in skrbno postrežbo. — Ali je nevarno V vprašala je nejevoljno Platonida Ivanovna (pa glejte, da ne zaidete zopet v latinščino). — Zdaj se še ne more povedati.
Zdravnik je odšel, — a Platonida Ivanovna bila je vsa pobita in zamišljena . . . Vender je poslala v lekarno po zdravila, katerih ni hotel vzeti Aratov, dasi ga je prosila. Tudi ni hotel piti Čaja. — In kaj si tako v skrbeh golobičica ? rekel jej je, zagotovim ti, da sem najzdravejši in najsrečnejši človek na svetu! — Platonida Ivanovna je samo /mahnila z glavo. Proti večeru ga je obšla majhna vročina, veuder ui hotel, da bi Platonida Ivanovua ostala v njegovej sobi. Platonida Ivanovna je ubogala — pa ni se slekla in ni se ulegla; sedla je v naslonjač — in veduo poslušala in šepetala svojo molitev.
Zadremala ie; kar jo probudi strašen krik, da je kar letelo skozi ušesa.   Skočilu je po konci in
tekla v Aratovljevo sobo — in kakor včeraj našla ga je ležati na tleh. Pa ni se več zavedel, kolikor se je tudi trudila ž njim.   Še to noč ga je stresla mrzlica, združena z unetjem srca. Čez nekaj dnij je umrl.
Neke čudne okoliščine bile so združene z njegovo drugo nezavednostjo. Ko bo ga vzdignili in položili na posteljo, zapazili so v njegovej desni roki kito ženskih las. Od kod so pa prišli ti lasje V Ana Semenovna imela je tako kito, ki je ostala od Klare, pa kako, da je oddala Aratovu tako dragoceno reč ? Položila jo je bila v dnevuik, pa je ni zapazila, ko ga je oddala.
V predsmrtuem mešanji nazival je Aratov sebe Romeo — po ostrupljenji; govoril je o sklenjenem zakonu in o tem, da zdaj ve, kaj je slast. Posebno strašen bil je za Platošo trenutek, ko se je Aratov malo zavedel, zagledal jo poleg postelje iu rekel: Teta, kaj jokaš V — ali zato, ker bom moral umreti ? Ali ne veš, da ljubezen je silnejša kakor smrt? . . , Smrt, smrt, kje je tvoje želo? Ne jokaj se, a veseli se, kakor se jaz veselim . . .
In na obrazu umirajočega pokazalo se je ono blaženo smehljanje, ki je tako hudo delo starki.
bolj ali manj v smislu tretjega priobčenega članka „o hipotekarnih dolgovih11 in, kar bodo v korist kmetskim posestvom čez pet ali deset let drugi pogodili, zakaj bi slovenskim rodoljubom kaj jedaacega še poprej mogoče ne bilo? Saj najslabejšamej hčerami Siona Kranjska ni bila nikdar. In če bo Ljubljanska redutna dvorana oni — Betlehem, kjer se rodi postava, po kateri se tisoč in tisoč solznih očes milo ozira, — hozana! hozana ! doni naj vsem bor i-teljem  za blagostanje naroda slovenskega!
S tem pa ni še rečeno, da bi bili vsi oni predlogi, ki jih nahajamo v zgoraj omenjenem članku — kakor temeljito in vestno jih je tudi priporoče-valec premislil in pretehtal — priporočila in hvale vredni. Tu bi postavodajalcu po pravici zaklical stari Rimljan Mucij: „crudelitatem damnatis — in eru-delitatem ruitis!"
In še drugo je, kar nam pri tej priložnosti up na boljšo bodočnost bolj ali manj kali; to je: prepričanje, koliko dalječ je od dane do — zvršene postave. Postava, še tako potrebna, pravična in koristna, je vender le mrtva črka. Da bi taka postava postala kri in meso, trebalo bi novega navdu šenja, da, novih daritev na altar bratoljubja! Navdušenje in pa blago srce — kaj ne zmoreti!
55 milijonov uknjiženega dolga je silna mora, ki tlači naše kmetske posestnike; — res ogromna svota (za polovico že si Rothschild vrat prereže!) Ali kdo pa šteje in zračuni milijone in zaklade, ki jih mila nam Kranjska krije še v svojem naročji za — marljive sinove?
Spretno pero klicalo je nedavno rojake, naj se podvizajo prijeti za tisočake, katere leto za leto ponujajo touristi. Koliko neobsejane, koliko neobdelane zemlje leži zapuščene in puste po široke) Kranjski! Da bi šla Dolenjec in Gorenjec v šolo k „ skalna temu" Kraševcu, videla bi, kako se le-ta bori z divjimi elementi; gotovo bi podvojila dosedanjo marljivost in — varčnost. Narod, ljudstvo se zaveda; toda le še premalo. Treba je neprestanega spodbujanja, treba je pouka, omike, — šol. Povedati se mora neveščemu ljudstvu, da se sestram one kmetice, ki je iz uapaeno obrnene knjige mašo brala, godi slabo; da jim je težko shajati po svetu in da jim bo še vedno težje. Kmet je konservativen, stalen
zakaj slovensko-štajerska sodišča neso dobila od vas razglašenih dveh jezikovnih naredeb.
■z K.r»kegra 31. avgusta. [Izv. dop.J Slavnostni in veseli dnevi meseca julija  so še vsem v dobrem spominu. Cela dežela je praznovala 600letoico na dostojni način. Tudi naše prijazno mestice ni zaostalo za  drugimi.   — Menim, da je  malo tako lojalnih krajev,  kakor ravno Krško. To se je zopet letos pokazalo,  ko je   učiteljstvo  tukajšnje ljudske šole sklenilo v spomin 6001etnice združenja Kranjska s preslavno Habsburško dinastijo napraviti šolsko zastavo. Večina odličnih prebivalcev je pripomoglo, da je šola dobila zures   krasno zastavo, kakeršnib je malo po deželi.   Izdelale jo je gospa Drenikova prav okusno.   Na jednej strani ima zastava podobo sv. Alojzija,  na drugej pa državni grb z letnicama 1283 in 1888 in mej tema napis: „Viribus unitis". Tudi je zastava dobila tri krasne trakove z deželnimi in državnimi barvami; dva trakova imata primerne napise. Jednega je darovala botra zastavi, blagorodna gospa J. Hočevarjeva, največja dobrotnica naše šole; druzega pa g. Stepišaik z gospo.   Oba trakova sta mojster sko delo, kar zastavo   tudi   v resnici  kinča. Tem blagodušnim dobrotnikom se prav lepo zahvaljujemo. — Noto zastavo je ob priliki sklepa šolskega leta blagoslovil prepustiti dekan in častni kanonik Les kovški g. Polak. K izvršitvi lepe slavnosti so mnogo pripomogli Krški pevci in oddelka požarne  in uniformirane meščanske garde. Hvala jim!   Po dokon-čanej maši se je šolska mladinu podala a svojo novo
zastavo v prostorno in jako okusno okinčauo telovadnico    Tam je šolski vodja otroke primerno nagovoril, razložil in razkazal zastavo. Potem je imela jedna učenka 4. razreda slavnosten gevor,   v kate rem je posebno poudarjala potnen šolske zastave; ona je šolarje v lepem govoru spominjala na vesele dni meseca julija,  jih spodbujala k ljubezni in uda nosti   do preblagejja in   dobrega   vladarja Fraoja Josipa.   Konečno   se   je   prav   vinjeno zahvalila v imenu šolske mladeži vsem dobrotnikom, ki so ko ličkaj pripomogli k napravi nove zastave. — Na to so sledile deklamacije in različne patrijotične pesni Popoludne se je mladina podala na Gregoričev vrt, kjer je  blaga  Hočevarjeva gospa vse otroke obeh šol izvrstno pogostila. Omeniti je treba, da je gospa
kakor tla, na koiih mu je tekla zibelj; ljubi, kar je,i vse sama pripravila in se po tem tacem za šolsko kar ima, ter je nasprotnik, sovražnik novosti. Kulturni! mladino v resnici  žrtvovala,  za  kar  jej   bo nežna
napredek pa ne čaka nikogar; kdor in kar ne drvi žnjim, — zaostaja. Dan danes se živi hitro — in gorje zaostalemu!
Trikrat tužno pa je, da se nahajajo še ture, ki se branijo šol na vso moč in, ko se jim šola naposled v pravem smislu besede le posili, se najde še duhovnik, (sploh dober in v resnici vse časti vreden mož), ki v svoiej nepremišljenosti pravi: šolo zidali bomo drugo leto, letos bom zidal — kuhinjo! Staune vver da staunen mag!
Kaj le praviš ti na to, Mucij — star Rimljan ?
T. Bruno.
■z Štajerskega 2. septembra [Izv. dopis.] (Novi dvenaredbi pravosodnegaminisra), kateri nam je vaš list prinesel, neste bili na slovenskem Štajerskem sodiščem na znanje dani. Od več stranij in od nekaterih sodišč sem izvedel, da neso dobili sodniki na slovenskem Štajerskem niti naredbe od 31. decembra 1882, vsled katere bi se morali uradniki naučiti slovenskega jezika toliko, da ne bodo zadrževali ravnopravnosti (sic!) jezikovne, niti nove naredbe, katere imate v svojem listu od 31. avg. Prepričan bi bil rad, da so vaši viri zanesljivi, ki pravijo, da sta se omenjeni dve naredbi izdali tudi za slovensko Štajersko; pa ministerstvo je tako rado polovičarsko, da bi skoro mislil, da je dr. Pra žak samo Kranjcem poslal energičen opomin na svoje ukaze. Ako ima zadnja moja misel resnično podlogo, prosili bomo štajerski Slovenci svoje po-Blance, naj interpelujejo energično, zakaj nas vlada prezira. Hodi mi pa v spomin dopis iz Spodnje Štajerske v „Tribuni" od 8. julija 1.1., ki pravi, da se višji ukazi iu naredbe o jezikovnem vprašanji gotovo ne pošiljajo zato iz Dunaja iu Gradca v Gel je, da bi ostali skrivnost Celjskega predsed-ništva.   Naših poslancev naloga bode, da izvedo,
mladina vedno hvaležna. Tudi g. GregoriČ in g. Ste pišnik sta za pogostovanje veliko   pripomogla. Mej pogostovanjem  so otroci  peli  različne  pesni in se po svojem tudi z raznovrstnimi otroškimi igrami zabavali.
Ta dan bo gotovo vsem navzočnim — posebno pa otrokom — v vednem spominu ostal. Konečno le še toliko: Vsem dobrotnikom in in šolskim prijateljem — osobito pa darovateljem krasnih trakov iu pa blagej gospej Iločevarjevi izreka za trud iu pogostovanje otrok v imenu šolske mladine uajpri-srčnejšo zahvalo
liči tel j s tvo ljudske šole.
Domače stvari.
— (Kralj Milan) odlikoval je Miklošič;a z velikim križem reda svetega Save. Dotični telegram priobčimo prihodnjič.
— (Narodni praznik Notranjske) Postojini obuesel se je včeraj popoludne povsem zadovoljivo, ter je bila udeležitev vzlie vremenskoj neugodnosti — dopoludue je namreč deževalo, popoludne pa je pihala huda sapa — jako živahna. Nad 3000 ljudij se je bilo zbralo na veseli Sinem prostoru, na travniku ob južnej strani trga, ter je jako pazljivo in z vidnim zanimanjem sledilo pouč-ljivim in navdušuj očim besedam gg, govornikov. Žal! daje nemila sapa odnesla mnogim poslušalcem goreče besede in tudi petje radi te neprilike ni moglo doseći popolne veljave. Vse točke programa vršile so se jako točno ter v vzglednem redu, in tudi gmotna stran podjetja ne zaostaje za moraličnimi pridobitki. Obširneje poročamo prihodnjič.
— („Ljubljanskoga Zvona") J), številka prinaša naslednjo vsebino: 1. Goratd: Usmiljena sestra. Balada.   3. Krilau:  Fran Josip na Sloven-
skem 1883. Pesen. 8. J. Kersnik: Cvclamen. Roman. (Dalje.) 4. A. ITkmar: Spomini na jutrove dežele IV. 5. Fr. Wiesthaler. Volkodlak in vampir. (Dalje.) 6. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 16. (Konec), 7. E. Lah: Kraške jame. 8. Dr. Abasverus: Tri Gracije. 9. K. Štrekelj: Novejši pisatelji ruski 10. S. Rutar: Narodne pesni. 11. E. Jelovškova: Pre-širen človek. 12. L. Žvab: Redki spisi. 13. — Slovenski glasnik.
— (Vabilo.) Pod Nj. Veličanstvom našega milostljivega cesarja Frana Josipa I. pokroviteljstvom stoječe društvo vojaških veteranov c. kr. rudnika Idrije vabi najuljudneje vsa častita in slavna društva veteranov na Kranjskem k slovesnemu blago-slovljenju svoje društveno zastave^ ki se bode vršilo dne 8. septembra 1883. na starem „Šolskem trgu". K obilnej udeležbi najuljudneje vabi
predsedništvo.
— (Od sv. Lovrenca pri Ptuji) se nam piše v 1. dan septembra: Danes je začela pri nas pošta poslovati. Naši sosedje so se močno trudili za novo pošto, a dobili smo jo mi, kar je tudi pra-vičuo, ker smo mi na pripravnejšem prostoru nego oni, pa imamo tudi več prometa od njih.
— (Duhove uske i z preme m be v Ljubljanski škofiji.) Prestavljeni so gg.: Jan. Belec v Kropo; Jan. lierlic kot oskrbnik v Fužine; Mih. Terček na Vače; Pavel Kramar v Adlešiče; Jan. Nagode v Horjul. Semeniški gg. duhovniki so nastavljeni : Fr Hoenigmau v Črni Vrh; Andrej Kalan v Predoslje; Pr. Krek v Žiri; Ant. Jaklič 7 Metliko.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 2. septembra. Danes popoludne nastal je na nabrežji v Rossau mej velikimi zalogami lesa ogenj. Grozovita vročina in močni vihar zavirala sta gašenje. Več hiš je začelo goreti, vse prostovoljne požarne hrambe iz predmestij in predkrajev poklicale so se na pomoč. Velikansko požarišče prouzročevalo je daleč na okolu uničujočo vročino. 200 ženijskih vojakov podrlo je najbolj razpostavljene predmete, ob 10. uri bil je ogenj pač lokalizovan, a požar videl se je še na daleč. Škode je več milijonov.
0 polunoči nastali vihar razpihal je ogenj, ki se pričel popoludne na Uossau-skeui nabrežji. Kakor stolpi visoki ognjeni zublji razsvetljujejo daleč na okoli vse obzorje. Pogorele so štiri obširne zaloge lesa s pripadajočimi poslopji. Vse požarne hrambe Dunajske in iz okolice in veliko število vojakov je sodelovalo, da se ukroti ogenj, ter si z nadčloveškim naporom prizadevalo, rešiti hiše, ki so povsod na okoli bile v nevarnosti. Več strank moralo se je izterati (deložirati). Požar je lokalizovan, a treba bode še nekaj časa, predno bode udušen. Nekoliko osob poškodovanih, gasi se še neprestano. Ob 6 l/i uri zjutraj prišel je na pogorišče cesar in nadvojvoda Albrecht, ter dlje časa ostal. Policijska preiskovanja še neso končana, vender gotovo, da ni iz hudobnosti zaznano. Vse zaloge lesa bile so zavarovane.
Po noči nastal tudi blizu južnega kolodvora Ogenj, mej zalogami lesa in slanic, a po dveurneiu delu bil pogašen.
Dunaj 3. septembra. Danes otvoril je župan slovesno sejo mestnega zbora povodom srečnega poroda cesarevičinje s patrijotičiiiin govorom. Prisotni odborniki zaklicali so trikrat in navdušeno „hoehu. Zupan izročil bode cesarjeviču umetalno izdelano adreso, cesarje-vičinji pokloni se dragocena zapestnica (bra-celete). Župan in oba njegova namestnika povabljeni so v sredo k slovesnemu krstu. V ta dan bodo mestna poslopja olepšana z zastavami, razsvetljena, gojenci v mestnih sirotiščih bodo se slovesno pogostili. V spomin veselega dne odločil je mestni zbor 50.000 gld. za napravo zavetišča (asvlhaus) za otroke ubožnili sta-rišev.    Sirotišču bode ime „Stephaneum"
Princi Orleanski odpotovali so danes opo-ludne v Gmunden, tedaj se ne udeleže pri Chambordovem pogrebu.
Gorica -3. septembra. Truplo Chamborda ob 7. Vi pripeljali. Ob 9l/4 prišel namestnik cesarja knez Thurn-Taxis, na kar se je pričel sprevod. 2a mrtvaškim, v sester* predpreženim vozom stopali so: Zastopnik cesarja, nadvojvoda Toskanski, vojvoda Parmeški, francoska deputacija, namestnik, vojaški in civilni dostojanstveniki, korporacije, deputacije iz vseh krajev Francoske z zastavami, venci. Krsta se je v stolnej cerkvi postavila na katafalk in nadškof Zorn služil je slovesno črno mašo.
Szigetvar 3. septembra. Včeraj zvečer zbiralo se ljudstvo v masah. Ob 11. Uri po noči prvi nemiri. Izgredniki napravili neizmerno škodo. Jeden razsajalec ubit, štirje težko ranjeni. Iz Siklosa prišli so vojaki, katere danes še pomnože.
Berolin 3. septembra. Včeraj zvečer ob 10. uri zavozil je iz Berolina prišedši ku-rirni vlak na kolodvoru v Steglitz-u mej množico ljudij, ki so se hoteli z osobnim vlakom povrniti v Berolin in na nasprotnej strani vkrcati se v vagone. Ubitih 18 mož, 17 žen in štirje otroci, pet težko ranjenih. Število lahko ranjenih ni znano.
Meteorologično poročilo.
a Q	Čas opa-/ o vanj n	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
1. sept.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732- 79 ram. 733- 81 mm. 735-72 mm.	-f-Ki-3'C + 23-3<> C + 18-8" C	brezv. si. j z. si. j z.	megla jas. jas.	6' 20 mm. dežja.
, l 1 -	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-72 mm. 728-24 mm. 727-84 mm.	+ 15-2° C + 24-9° C + 20-2° C	brezv. z. jz. si. jz.	megla d.jaB. obl.	0 80 mm. dežja. 1
Srednja temperatura obeh dnij je znašala -f- 19*6° in -f- 20*1°, oziroma za 2-5° in 3*3° nad normalom.
Tržili" cene v IJ uhlja sil
dne 1. septembra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ ■ ■
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, • ...
Koruza, » ... Leča n ...
Grah „ ...
Fižol „ ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, n      • .
Špeli frifien „      . .
n povojen, „ . . Surovo maslo, . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje        meso, kilogram Telečje „ „
Svinjsko „ ,
KoStrunovo „ Kokoš ........
Golob .......
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Drva     trda, 4 kv. metre .
„    mehka, „   „ „
gld. kr.
8 5 4 2 <1 5 5 8 8 K)
12 4
6
7»;
55 20 60
96 88 72 78 85
2V. b
60
f>8 60 32 35 17 96 G9 50 20
dne 3. septembra t. I.
Papirna renta........ 78 gld.
Srebrna reritn ....       .            .   . 78 „
Zlaita renta ...       ....       .   . 99 .
5";u marčna renta.....                         ... 93 ,
Akcije narodne banke....... 835 n
Kreditne akcije......                                .   . 293 „
London   . ..... 119 s
Srebro    ... ........ — „
Napol.        . ......... 9 „
C. kr. cekiui.       .   . ...
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld.
4% avstr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/„...... 119
n . n n        - .... O*
„     papirna renta 5°/0.....86
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4 •/..' ,. zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
58 120
99
103 114 118 107 104
25 85 60 25
80
50«/,
66
40
55 25 40 10
25 30 30 75
ki
Zahvala. .
Za sočutje mej dolgo trajajočo boleznijo umrše, nopozabljive gospe
Angelike Candusso.
kakor tudi za mnogobrojne, prelepo vence, ganljivo nagrobnice in obilno udeležbo sprevoda vsera, posebno tfg. uradnikom, posestnikom, pevcem in požarnej straži Logaškoj, izreka najtoplejšo zahvalo
(578) žalujoča rodbina.
Dolenji .Logatec, dne 1. septembra 1883.
St. 12 660.
Razglas.
(579)
Pri srečkanji 70 lozov mestnega Ljubljanskega posojila, ki se je po načrtu vršilo v 2. dan septembra 1883., so bile v/dignene:
Štev. 18 554 z dobitko „    17.380 „ „ n    16.681 „ u    35.769 „ „ i.   67.317 „ „ 1398, 2015, 12.517, 23 032,
Št. 1069, 9363. 11.208, 22.351,  22 669,
3374, 13 348, 23.461, 29 017, 35.878, 44.306, 55.248, 58.573, 68.769, 71 410, 74 762
15.000 gld. 2.000 „ 600 „ 600 „ 600 „ 5265, 8375, 8927, 14.101, 19 408, 23.919, 29.733, 37.232, 45.027, 55.259, 63.298, 69.144. 72.117, vsaka /
24.392, 32.615, 38 702, 48.094, 56.232, 64 048, 69.728, 72 364, dobitko
24.761, . 24.980, 25 628, 34.771, 35 550, 35 858, 40.982, 41 966, 43 639, 51.415, 52.092, 52 854, 56 309, 57.163, 57 587, 65.711, 66 447, 67 302, 70.406, 70 505, 70596, 73.345, 73.819, 74.257, 30 gld.
Od rzdaj izžrebanih lozov štev. 27.083 z dobitko 2000 gld., št. 45 330 z dobitko 1500 gld., št. 26.163 z dobitko 600 gld., št. 33 724 in 57.436, vsaka z dobitko 500 gld., in štfv. 999, 1152, 1487, 2204, 2513, 2524, 2538, 2643, 2987, 3109, 3575, 3783, 4683, 5t>15, 7978. 8284. 9132, 9462. 10.308, 10.683, 10 868, 11.205, 11.253, 11 785, 11.837, 11 918, 12 429, 12.875, 14 811, 14.957, 15.243, 15.801, 16.750, 17460, 17.682, 18 077, 18.452, 18.510, 19 545, 19.897, 20.033, 21.391, 21.730. 23.719, 24.4i'0, 24 609, 25 187. 25.223, 25.608, 26.410, 27 992, 28 104, 28.845, 29.621, 29.732, 32 147, 32.542, 32.H33, 34 012, 34.175, 34.329, 35.035, 3(5.420, 39 260, 40 100, 40.177, 44 539, 44.632, 44.781, 46.099, 46.541, 48.715, 48.885, 49.323, 49 586, 50.621, 50.728, 50 735, 50 905, 51.329, 51 429, 51 487, 52 353, 59 856, 60 137, 60.140, 60.339, 61.140, 62 962, 63 023, 64.454, 64 923, 65.026, 67.173, 70.024, 72.752, 74 475 in 74.801, vsaka z dob tko 30 gld. še neso izplačane.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 2 septembra 1883.
Župan: Grasselli.
Velik vinograd
v Sint/i. nasproti liumanjo vasi, blizu Toplic na Dolenjskem, proda so z letošnjim pridelkom, z zidanico in drugim orodjem vred prav po nizkej ceni. — Več o tem pove iz prijaznosti gosp-id Anton Strnišu, posestnik na Toplicah. (577—1)
na deželi, 29 let Btar, s 550 gld. letne det", plačo in 2000 gld. premoženja, želi se zaročiti z lepo, mlado, pošteno, jednako bogato gospodično. Resno ponudbe s fotografijo posredno ua upravniStvo „Slovenskoga Naroda".        (574—2)
Št. 12.590.
Razglas.
(572—2)
"V sredo «ln<  12. M€*|»t€kml»ra t. 1. do-
poludne ob 10 uri bo mestni magistrat kupil po očitnej ustnej dražbi 120 sežnjev 24 palcev ali pa tudi le 21 do 22 palcev dolgih zdravih bukovih drv za kurjavo, kar se splošno razglaša s pristavkom, da se do dneva ustne dražbe sprejemajo tudi s ko-lekoni 50 kr. kolekovane pismene ponudbe.
Mestni magistrat v Ljubljani,
v 25. dau avgustaa 1883.
Župan: Grasselli.
Razpis službe.
Za službo družbenega tajnika, ki je po odstopu izpraznjena, se bode v prihodnjem občnem zboru c. kr. družbe kmetijske kranjske nov tajnik volil.  Volitev ta veljala bode za šest let.
Vabijo se tedaj oni dejanski družabniki, kateri so v kmetijstvu izurjeni, slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi zmožni, pisarniških opravil vešči, naj prošnje za tajnikovo službo, ka-terej je odločenih 420 gld. in ako družbeni zbor pozneje pritrdi 500 gld. letne plač'?, ulože
<lo dn<c lO. oktobra I*H.*Š.
pri podpisanem glavnem odboru.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1883.
Glavni odbor (570—2) c. kr. družbe kmetijske kranjska.
NAJBOLJŠI
otf\R ZA CIGA/K^
i * je c
LE HOUBLON
Franooak fabrikat.
PRED PONAREJANJEM SE SVARHII
Pravi je ta papir za cigarete samo tedaj, če ima vsak list znamko le houblon in vsak karton nosi varstveno znamko in sicrnaturo.
OAWUl
,aliiileiriWtaatei,PaRIS
Marij inceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zopei vso bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslast do Jedi, slabi želodec, smrdooo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, §61-panje, katar v telo dol, zgago, da se ne nareja pesek ln pšeno ln slez, zoper zlatenico, g-njus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloženje želodca z Jedjo aH pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Gluvnn BalOflrfM' Lekar C Bra«ly9 Kremsier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako 8e rabi, stane
Prave ima camo : V L j 0 b 1 j a n i: lekarna Gabriel Piccoli, na dnnajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. K i ■/./.<• 1 i ■. lekarna Josip Bergmann. V Postoj ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. do G i r on col i. V Ajdovščini: lekarna Michaol Gngliolmo. V Celji: lekar J. Kupf e rschmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A. Koblek. V Sežani: lekar Ph. R i t s oh e 1. V 0 r n o m 1 j i: lekar Ivan H1 a ž o k. V Škotjej Loki: lekar Karol Fabiani.
VIT ovaritev! Ker so v zadnjom času naš Izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marij inceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklonico vtisnene be-Bode: Echte Mariazeller Mageutroplen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marij inceljske matere božje, mora biti poleg te podoDe utisneno sod-nijsko spravljeno vantveno siinmeuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varatveuliii auame-njcio. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-inajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalo! in prodajalci. (148—104)
Izdatelj iu odgovorni urednik Makso A r m i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne