XI. leto, 1878.
Ishaja v«»ak da/i, isv»pmtii p ŠBVn l-o pmaJoth, tac ?elj:i p u p o iti prejeinan &t. jtviiio-ugoriiit) detel« r.a celo loto Iti jrid., «u poi ima 8 ^lđ.,
ca čotrt lota 4 gld. — Za Ljnbijano brea poiirj&r.ja ni don ua oelo leto IS gld., M *etrt leta 3 jjld. 30 kr., r.a en dioboo 1 »rld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom so računa 1U kr. ca moioo, 20 kr. %7, četrt lota. — &a Ittjfl <lotc-ii toliko već, kolikor pcitnina icnada. —Za Roipodo nčitoljo na ljudskih Ao1.il) iv v.a dijake voija auilana cena in sicer   Za L1nnlja.no sa iottt tačtf 2 gld. 00 kr., po polti prejeman za četrt lota 3 gld. — Za oznanila bo plaću)- od č*uiiaiopne petit-vrste 6 kr., če se aananilo enkrat tisk?, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če to tri- ali večkrat tiska. Dopisi na) ue izvole fiankirati.     Rokopisi se ne vračajo. — TJroduii tvn 'e v Ljubljani v Franc Kolinanovoj hiši S*. 3 „gledaliSka Btolt))iu. Opraviifl.v.'. na katero naj 10 blagovoljo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tlakami" v Kolmanovej hiši.
K razpuščenju gimnazije v Kranj.
Z Gorenjskega 6. jul. [Izv. dop.]
Ravno mi slučajno v roko prišli „ljub Jjanski butelj", ki se sani zove „Laibacher Tagblatt", mi sili pero v roke, da s kratko besedo odbijem njegovo neotesanost, nefed-nost in zlol>no.-,t v naših domačih stvareh. V svojej prvej notici v včerajšnjem listu to glasilo vaših ljubljanskih nemikutarjev svoje v e sel je izraža, da je naša gimnazija v Kranji razpuščena! Veseli ga, da smo Slovenci žalostni tega razpusta! Laže takoj, da BO je v tej goreujskej učilnici mladina za „slovensko-klerikalno stranko" preparirala, ko je vendar direktor bil mož vseskozi vladen človek; in laže dalje, da je bila ta naša gimnazija v Kranji slabo obiskovana, ko je veud.ir imela ▼ 4 razredih nad IIO učencev, mej tem, ko jih enaka gimnazija v K o č e v j i ima le tretji del toliko, to je okolo 30.
Mi smo slišali, da je naša gimnazija raz puščena iz tega uzroka, ker mora i u hoče država hraniti ali štediti (Aparati). Iz istega uzroka je baje razpuščeno dekliško učiteljišče v Celovci, in še dve drugi gimnaziji v državi. — Čeravno se čudimo, kako, da iz taci h uzroku v Elij prišla prej korevska na vi>tu, nego naša, in čeravno obžulujeiuo, da je naša država „prisiljena" pri naučnih stvareh štediti, vendar bi si dali še kaj dopovedati, in bi molčali potem, ko smo vse storili, da tolikau) koristno učilišče za gorenjsko stran rešimo.
Ali največji cinizem je, ako se nem škutarska stranka zdaj v svojem organu ve* seli razpuščenja kulturnega zavoda iz tega uzroka, ker misli, — da je slovenskoj stranki na škodo. Mi bi vendar mislili, da bodo vsi Gurenjci obžalovali, da gimnazijo
izgubimo, in da se bodo Kranjčauje in Gorenjci brez razločka stranke združili v prošnji do slavne vlade in Nj. vel. cesarja, da se nam ta kulturni zavod ohrani. Omika iti kultura bi morala vendar le vzvišeno stunje imeti nad vsem straukarstvom, kakor ga ima mej vsemi pravo izobraženimi narodi znanost in umetnost. Da tega naši nemšl.utaiji v svojej slepej za grizenosti ue kapirajo, to je za nje žalostno dovolj.
Mi mislimo torej, da je tudi ta slučaj vreden, tla si ga Slovenci za kasneje ea^e dobro zapomnimo. Ob časih raznih volitev in agitacij naši uemškut r i ali ustavovtrci vedno kriče, da smo mi kulturi sovražni, da smo šolski neprijatelji, da smo mračnjaki in pro-tivniki ljudske omike. Zdaj se pa vesele razpuščenja gimnazije v naj premožnejšem kraji naše domovine, na Gorenjskem ! (Je to ne ka rakterizujo protivne stranke, potem ne vemo, kaj bi še naveli, da jo naš narod bolj izpozna.
Upamo pa, da se od tacih izjav oiicijal-nega organa ljubljanskih kazinarjev in kranj-skih ustavo\ercev sploh Kranjski občinski o.l-bor no bode dal ostrušir.i, temuč da bodo, kakor baje namerava, vse korake storil, da se nam gimnazija reši, ako je količkaj mogoče. Mi BOdiniO, da je tukaj tteba prositi, trkati, dokazati, in 1). g ve, če no dosežemo najvišje ušližbe tembolj, ker se bode menda vendar v naslednjem času kaj zaobrnilo v vladnih krogih. (Glej ostavko ali demisijo ininisterstva Auerspergovega, poroeauo v naslednjem članku. Ur.)
Vsakako je pa vredno, to bodi ponavljano, da si zapomnimo „patrijotično'' kranjsko držanje naše nemškutarsko stranke v tem velevažnem vprašanji. Na jeziku nosijo vedno izobraženje ljudstva, a i kadar pride „ad frac-
In linea medica.
No t(u'ul niuiis! Kako se je trudil mož, koliko napisal in koliko razlagal, pa vse zastonj ! Saj ljudje tega ne razumejo: govori jim kar češ, da bi se komu ne zamerili ali kakor bodi, rajši najboljše svete v kot pometo. Najgrje pa je to, da nijeden njegovih prijateljev, za katere je tolikokrat prepiral se z nasprotniki pri večernem pivu, za katere je vseskozi zvesto in verno agitiral, da nijedeu od njih zanj nia-tinca m j geuil niti peresa pomočil! /1 koga V Vprašaš. Da, tega ^e oijaem povedal. Zi go Spoda našega mestnega lizika! Stoprav v po-slednjej seji mestnega odbora se ga je dr. Frice Keesbacher „kolegijalno" usmilil in mu z interpelacijo do župana plašter na skelečo rano pritisnil. Dr. Frice je tako z nova do kazal, kar je uže stara reč, da ga nij stanu,
ki bi kolegijalnost bolj pestoval nego gospoda zdravniki, svet pa je vsled tega iz mogočnih ust našega konzula izvedel, da so liziko v i nasveti o zboljšanji zdravstvenih razmer ljubljanskih zato propali, ker — nijso nujni, nego bi le po nepotrebnem s vznemirjali" občinstvo 1 Ali nij to sila velika — skrb za nas V!
Časniki pa so le trdovratno — molčali o vsej aferi. Gotovo uiti velmožui gospod iidk sam nij pričakoval, da mu bode uašo novinarstvo storilo uslugo, in dregn lo v sršenovo gnjezdo. Z ozirom ua gospoda lizika znane politične velejitete za to uij ime'o najmanjšega povoda. lu vendar se je oglasil tam gori nad črto moj — tekmec! Iz tega se vidi, da mu je bilo res zgolj za stvar, in nadejam se, da bode tudi liberalni gospod liiik priznal to „objektivno" postopanje — oprostite, da mi rabi ta beseda, houy soit »iui mal y peuse: jaz ž njo nikakor ne merim iia našo tiskovno svobodo niti na — ni: drugega.
tionem panis" tačas neha nemškutarje ves patrijotizem in vsa ljubezen do kranjskega slovenskega naroda, in naši nasprotniki imajo vselej le svoj malostui strankarski obzir pred očmi. S tacimi ljudmi je teško paktirati.
Politični razgled«
V Ljubljani G. julija. Denes nam z Dunaja prinaša telegraf važno novico, da je minister knez Auer-sperg v svojem in v imenu svojih tovarišev, druzih miuistrov, izročil cesarju prošnjo, naj ga odpusti iz službo ministrovanja. S tem ministerstvo svojo besedo izpolnjuje, vendar je čas tak, da je skoraj dvomiti, ali bode cesar sprejel ostavko ministrov ali ne. Možno in verjetno je, da jim bode dal milog še do jeseni vladati, zlasti, ker kongres nij še izvršen in se okupacija Bosne pričenja, in ker nij naslednikov lehko najti, dokler se vnanje stvari ne razvijo še bolj. Zatorej moramo menda z veseljem, da mini- ter-tvo svoje mesto ostavlja, še malo potrpeti.
Ker se je Turčija ustavljala temu, da bi naša avstrijska vojska zasedla Bosno in Hercegovino, mobilizira se pri nas še nekoliko slovanskih in nemških polkov, kakor beremo po vseh novinah, in kakor naša slovenska domovina jako in mcčuo čuti, da si se v podrobnosti te mobilizacije vsled konti skalne prepovedi ne smemo spuščati. Vendar menda vojske s Turčijo ne bodemo in e i. Angleške „TimesM namreč poročajo 5. julija, da so turški zastopniki na kongresu dovolili, da naj Avstrija Bosno zasede, a pridržali so si posameznosti z Avstrijo samo urediti. Tudi
Po pravici so je mnogi čudil našega magistrata malomarnosti in popustljivosti v tako važnih Btfaren, Saj je pa to tudi lehko ue-uuievuo „dem beschriiukten uuterthanenver-staud". Strokovnjaki, katerim gre v tem vprašanji kakor povsodi prvi glas, neprestano Bvare in zlo prerokujejo, a magistrat ne ztne-neč se za to le svojo trdi, da nij take sile. Ubogi človek, verujoč v božjo ustan v tev gospodske in nem klanjajo se njenoj modrosti nij mogel si kaj, nego misliti, da so zdravniki veliki švindlerji hoteoi zbegati reve Ljubljančane: magistrat pač da mora poznati te ptičke I A'i morda le iz prevelike krščanske ljubezni, katera hudo z dobrim povrača, svojim Depokojnim mučiteljem nehče — kratiti zaslužka, ki jim je itak zmirom prepičelV! Ali pa morebiti iiluzolira tako-le: kar je nas, mi uže sami skrbimo zase, za druge skrbi Bog! Saj ta lilozotija bi bila uekako tradicionalna na rotovži; učil jo je osiveli priroJoznanski
oficijozna stara „Presse" od petka javlja, da' so Turki svoj odpor proti avstrijskej okupaciji Bosne iu Hercegovine popustili, in da je vsled tega Bismark izrekel evropski mandat Avstriji, naj naredi red v Bosni in Hercegovini.
Nov iirvntsJsi list je začel izhajati v Oijeku pod naslovom „Branislav", ki bo le izhajal trikrat na teden, iu velji 3 gold. na četrt leta, ter zastopa načel« hrvatske narodne opozicije. Prva dva broja, ki s-h nam đOŠU, sta prav čestito uredovaoa iu lisi pnporoču jota.
€Pf;fr*hi' volitve bodo o. m 14. avgusta. Zbor je sklican <lo 17. oktobra. Vapeh kongresa ia vmarsiranje v Bosno, katerega M a-gjari nijso mogli zabraniti, bode močno vplivalo na agitacijo.
Vnitiif<» «1 rime.
Na kongresu je nastalo težavneje vprašanje, Čegav bode Batum. Angleži bi ga radi Rusom izpulili, ali Busi so odločni. Novejši telegram poroča, da so Be Angleži udali s tem pogojem, da ne bodo Rusi te primorske luke nikoli utrdili. (Kadar bodo imeli Rusi Batum, bode njih ) — Ravno tako je jako težavno na kongresu grško vprašanje. Turki so se v drugem podali, ali Grkom nečejo dozdaj nič privoliti, ni Epira, ni Tesalije, pa niti ne Krete. Angleži so prej Grkom mnogo obetali, ali ti sebičnjaki ne bodo vojskovali zarad Grkov, ki niti nijso vojevali za svoje pravo. Ker je vsa protisiovan ska Evropa zadnji čas zanimala se za jalove Grke kot protivago zoper Slavjanstvo, nas nič ne žalosti, da ue bodo dobili tega kar hote.
Ituski „GoIob" prinaša članek od drž. svetovalca Jomioija „o novem skupljenji evropskih velevlastij". Obžalujemo, da ne moremo zarad „tiskovne svobode" navesti kaj več iz tega članka, iz katerega bi se videlo, kako na Ruskem sodijo o Avstriji. Le toliko lehko povemo, da rečeni članek dokazuje, da je Andrassv se svojim vedenjem v Berlinu prouzročil, da tro carske zveze nij več.
Iz yMtcn bo poroča, da so Grki razburjeni, ker bodo s kongresa men j dobili, nego bo pričakovali. Novine pozivljejo kralja, naj se postavi na čelo armade in naj mejo prestopi.
Iz favifjrntln pišejo, da je rekel jeden izmej Turkov: „Ko bi nas sram ne bilo, zaničevati včerajšnjega prijatelja, morali bi Angleža še bolj sovražiti, nego Rusa, ker zadnji vsaj ne taji, da nas hoče izriniti." — Sploh je v Carigradu vse potrto.
Turški list „Vakitu končuje članek ,,naša bodočnost" z besedami: „Za nas Turke je Rume lija preteklost, Anatolija prihodu jost." Torej so Turki sami izpoznali, da so v Evropi odgospodarili.
Na #V«t#<•«**_•#*#« se bodo zdaj kmalu začele volitve v senat. Ne dvomi se, da bode republikanska stranka tudi tu zopet ukrepila Be.   Monarhisti so v vseh krogih in strokah
izgubili skoro popolnem ves vpliv, tako, da je teško mogoče verjeti, da bi se še kedaj povzdignili.
Dop
ISI.
Iz TrNtft* 3. julija. [It?, dop/| Vlada je potrdila nova pravila politiškega droltva „Edinost". Vsled tega ima to slovensko dru štvo pravico sklicevati obfn<3 zbore, javne shode in tabore po vsem Primorskem, to je po vseh dežebih spadajočih pod tržaSkn na-megtoiUfft, torej tuli v turnej Istri. To pa je tudi glavni namen novim pravilom: zanemarjena Istra se ima vzbuditi; ondotni S 1 o-van se mora v bran postaviti onim Italijani« simom, ki uže toliko časa rogovilijo za združenje te slovanske zemlje z Italijo; in ravno zdaj je ugoden ča* za to delo. ITŽe dolgo časa nijso istrski lahoni tako hudo ro-govilili, kakor zadnje tedne; v Kopru, Rovi nju, Dinjanu, Piranu trosili so ae rovarski plakati, ki Avstrijo imenujejo barbarsko in kar naravnost nesramno zahtevajo od kralja Humberta, naj pride po te svoje (!) dežele. Drznost je dosegla svoj vrhunec in vsak Be vpraša: „Khj nameravajo ti rogovilježi?"
Povsod se je uže sam slovenski element v bran postavil; le v Istri Se ne. Tam je torej potreba da se podpira na vso moč Slo-vanstvo, in da se prest riže peruti nekaterim hinavskim velikašem. Društvo „Edinost" pa ima prekrasno nalogo, da širi mej istrskimi Slovani narodno zavest in pripravlja te dežele za boljšo prihodnjost. Prav zdaj, ko se gode te izdajske izjave in demostracije po nekaterih istrskih mestih, je čas, da društvo skliče kje v Dolini, al« pa še bolj notri v Istri javen občen zbor ali pa tabor iu da pod milim nebom protestuje v imenu Slovanstva in Avstrije proti tendencam onih lahon-skih rogoviležev ter glasno zažuga vsem onim, ki žele te dežele Italiji priklopiti, da le črez trupla zadnjega Slovenca je vhod Italijanom v te slovanske dežele, in da Italijane, ko bi bili kedaj tako drzni, čaka pri nas taka oseda, kakoršno so imele Varove legije v teutobur škem gozdu. Jaz torej polagam odboru „Eli-nosti"posebno na srce, naj skliče vse isterske Slovane v tabor, kjer naj se izreče udanost do Avstrije in cesarja in do Slovanstva in se slovesno protestuje proti lahonskim demon stracijam.
Nadaljevanje o zadnjih „bravurahu naših lahonov vam moram pred vsem poročati, da
se je našlo jedno gnjezdo lahonskih rogoviležev na koperskej gimnaziji, in da je uže več ko-perskih gimnazijalcev pod ključem.
Naša borza je zdaj postala tako optimistična, da je srebro prišlo te dni skoro „al pariu (brez ažije) in da vse kaže, da bomo imeli Napoleondore kmalo pod gld O, mej tem, ko avstrijski papirji rastejo. Bog daj, da bi bilo to mnenje borze opravičeno! Tudi cene blaga ptdajo od dneva do dneva, kupčije pa še zmerom nij.
Zdaj imamo v Trstu nov kolodvor; uže atrium tega velikanskega poslopja napravi vtis veličastni, kaj pa še visoka in neizmerno dolga s steklom krita lopa, kjer se zamore vstaviti po 10 viakov, s takim kolodvorom 99 more samo še Dunaj ponašati.
V nedeljo je b:la procesija Rešnjega telesa pri sv. Ivanu, ki je prišla do takozva-nega „Boschettott ; cela pot, koder je hodila procesija, bila je polna slavolokov in mlajev, in na mnogih hi*ah čital sem lepe slovensko napise; tako jednepa večjega prav v Bo-schetto, katerega so posebno Italijančiči opazovali. Tako je prav, pokaže naj se pri vsa-kej priliki, posebno kedar Be ljudstvo zbira, da Trat je na si o van s kej zemlji.
Domače stvari.
— (M o b i I i z a c i j a.) Na ljubljanskoj gimnaziji bo včeraj trije osmošolci bili na naglom* k maturi pripušteni, ker kot vojaki morajo) jutri z druzimi mobiliziranimi Kuhnovci otiti. — Tudi od več prijateljev, ki so pri polku Hartungovem reservisti, smo se sinoči poslovili. Naj se, brate v Bosni osvobodivši, kmalu zdravi vrnejo.
— (Nadvojvoda Vilhelm) je pred-včeranjem prišel v Ljubljano na ogled vojske, in si je baje dal predstaviti nekatere načelnike,
— (Novomeški profesor) g. Dergane je imenovan za okrajnega šolskega nadzornika novomeškega okraja.
— („Sokol") napravi 13. t. m. v čital-ničnej restavraciji „sokolski večer" na čast sokolcema gg. Giinteru in Kališniku, katera društvenika sta pri javnej telovadbi v Zagrebu 29. junija kot telovadca odlikovala se in sprejela prvo in tretje darilo.
— (Marijina bratovščina.) V tej družbi je bil voljen v zadnjej seji g. mestni odbornik Josip Regali za načelnika, g. Tomaž Pirnat za namestnika, g. Drašler za blagajni carja in g. Zupančič za perovodja.
diletant Kari iiuondam Dragutin iz Blatne vasi. Ko bo namreč za njegovega županovanja koze po mestu razsajale, omislil je hudomušni „Aueh-patriot" zeleno tablico z napisom: JJ*W~ Heute Naohmittag 3 Uhr wird geimpft. Kakor nekdaj jo izobešajo še dandenes na mestno  hišo kadar treba; kdor hoče, jo tam lehko vili. Tablice z jednakim slove n skim napisom nij bilo (niti je nij). Dostikrat sem  ugibal, zakaj ne V   Nemški „kapital in Inteligencija0 vendar ne nosita svojih otrok na rotovž,  da  bi jim tam koze cepili!   Ali je Razdragutin v svojej ptsniškej fantaziji belo Ljubljano uže tako predrugačeno videl, da ga v njej nij bilo človeka, ki bi še znal slovenski brati?!   In naposled, če ravno pobero kozo kacega „Zukuufts"-Slovenca — blagor mu: on uide opasnosti ponemčenja,   katerega se za-8lepljeni narod tako boji in brani!   Kaj pa,
ko bi — — da, da, zdaj še le se mi je po- j svetilo v možjanh: vznemiriti nas nij htel moj „kollega von anuo 48!"  Zdaj naj pa Še kdo reče, da Kari Vragutin ne ljubi svojega naroda 1
Za mir Be sploh nekaj časa sem kaj zelo zavzimajo na rotovži, to vera dobro; nijsem pa mislil, da nam celo večni mir in pokoj rajši privoščijo, nego začasno „vznemirjanje". Kako jo našemu magistratu mir pri srci, to najbolje skusijo kmetski fantje, ki — pozabeč na kameniti pomost pod podplati — zatikajo kakor tam doma na vasi. Juh, kako sveta (?) hermandad kvišku šine, in nerodneže brž pod ključ spravi! Pa ne da bi kodo mislil, češ, jaz nanierjam zagovarjati tisto živinsko tuljenje; kaj še ! To jo Eurovost, ki je povsodi nespodobua. Ali to pa rečeni, lepa ubrana pesen me nikdar ne nadleguje, niti o polu noči, pa če me iz najslajših sanj probudi. Se ve da je to menda pač „geschmacksache";
vsi ljudje vsaj nijso v tem jednacih mislij. Jaz tako pravim, da tu ne gre prezirati ge-ografično lego. Jug ali sever, to nij vse jedno. Da bi ne bilo razločka mej vročim in vedno zelenim Neapoljem pod vedno višnjevim nebom, kjer vse cvete in poje, in mej mrzlim peščenim Berlinom, od koder — tako mislijo nekateri — prihaja vse, kar je dobrega! Mi brez dvoma v svojih običajih težimo proti jugu, ali
— in to je „des pudels kern" — pri nas imajo nekateri ljudje nekako posebno čudno ustvarjen sluh : slovensko petje, cerkveno zvonenje, Bokolske trobke in vojaškega bobna glas — vse to takim „ekstra" organiziranim ušesom nij po godi. Glede streljanja z možnarji imajo ti — na ušes;h bolni ljudje
— tudi svoje muhe. Meni — odkrito govoreč
— „knalleH'ekt" teh prostovoljno - kanonirskih vaj nikdar dobro ne de, pa jaz sem človek, ki si mislim, če koga druzega veseli: habeat sibi!   Omenjene  bolnike pa n. pr. neizmerno
— (Vreme.) Po visokih planinah je pal Bneg, zato nam je tukaj sem sapa prinesla zadnja dva dni hladno vreme.
— (Toča) je bila 3. jul, kakor se „Sl." piše, tudi okolo Semiča in ob Kolpi, vendar nij veliko škode naredila. Vse je pa pobila okolo Jarjčjebrda in Zakobiljaka v okraji Škofjej loki. Tudi pri Zatičini je baje dosti Škode naredila.
— (Posip na železnici.) Mej Zigor-jem in Savo je predvčeranjera zemlja na že-leznični tir posula se, tako, da se je poštni vlak moral za tri ure zamuditi.
— (Celovški) mestni zbor in koroški deželni odbor sta pri ministerstvu prosila, naj se učilni zavod za učiteljice v Ce'ovci ne razpusti. Ministerstvo je to prošnjo odbilo z motivacijo, da mora državnim financam pri zanašati, ali z drugo besedo, da ima premalo denarja.
— („P rirodopis") s kepami za narodne Sole. Nastavo Agustich Imre. To je naslov malej knjižici, ki je spisana v narečji ogerskdi Slovencev in namenjena ondotnim ljudskim Šolam. Knjižica bode dobro služila ogerskej slovenskej mladini, in če ravno nij v našem knji ževnem jeziku pisana, kar bi želeli, vendar radi vidimo, da se vsaj slovstvo teh zapuščenih Slovanov v njihovem dijalektu pomnožue. Za Blovenske jezikoslovce in natoroznanske pisatelje slovenske je pa kujižict radi termine Iogije znamenita.
— (Za u či tel j e.) Slovenski učitelj nam piše : Nekaterim slovenskim učiteljem, katere poleg slovenskih novin, tudi kakov nem!ki Ust či tati in podpirati morejo, priporočal bi jaz „Allgemeine iisterreichische Lehrerzeitung", ki izhaja v Pragi pod pravicoljubnim šolskim rav nateljem, deželnim in državnim poslancem, g. Jos. Ileinriehom. List, ki stane 4 gold. na leto, zagovarja enakopravnost vseh jezikov in piše o šolstvu vseh narodov.
— (Služba za učitelja) ali učiteljico je razpisana (s 700 gld.) v Slovenskoj Bi strici do 11. julija.
— (Cecilijno društvo) bode imelo občni zbor v četrtek 25. jul. t. 1. z naslednjimi točkami: 1. oh osmih zjutraj slovesna sv. maša v stolnici; 2. ob desetih društveno zborovanje, ki bode obsegalo: a) Nagovor pred sodnikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo glasbenega vodije, d) poročilo blagajnikovo e) razne nasvete; 3. ob štirih popoludne ob iskanje sv. Rešnjega Telesa mej petjem — v
stolnici; 4. ob šestih slovesna večernice v fran-čiškanskej cerkvi. Zvečer zabava. K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k drugim slovesnostim pa sploh vse prijatelje glasbe.
— (Nesreča v menažeriji.) b Reke se nam 3. t. m. piše: Tu ima už% kac'h štirinajst d nij svoj zverinjak gos md Kitress, kateri kakor n;egove vrste umeteljniki, slovi za krotilca divjih zverij. On se res v pričo Iju-lij kaže, da so mu kot svojemu gospodarili vsakovrstne životinje pikorne. On zahnje mej leve, se druži s tigri in boža medvede — ali to je samo njemu dovoljeno. Kajti pred par dnevi je radoveden gledalec po g. Entressi vzgledu hotel pobožati silnega medveda, a ti ga je s taco tako neljudno prijel, da mu je vso kožo na roci odri. Lastnik zverinjaka je unesrečencu moral potem plačati mgrado, v kazen, da gt nij za časa posvaril.
— (Popravek.) V članek „o zdravstvenih razmerah ljubljanskih" v 150. štev. našega lista sta se vrinila dva misel moteča pogreška. Na drugej strani naj se v poslednjej vrsti prvega predala bere: „prisedniki" mestu »predsedniki", v drugem predalu pa, 5. vrsta od zgoraj, „nežni život" mestu „nežna žival".
Razne vesti.
* (Znamenit dar.)   Na Dunaji se je prigodil Bledeči nenavadni slučaj.   Policaj J \Vacek je pomagal nečemu neznanemu go spodu, ki je bil na ulici padel v ne3vest, zopet na noge in k Beb'. Ko se je tujec toliko po pravil, da je mogel otiti, seže v žep in da policaji nek papir, rekoč: „Vi morate na me misliti."   Policaj je potem oni papir pokazal bank'riein in svojim načelnikom, in ti so mu povedali, da je to nakaznica na 1000 funtov šterlingov ali deset tisoč goldinarjev. Zdaj Be je baje uže izvedelo, kdo jih je policaju dal, namreč nek bogat trgovec iz Odese. Ker nje gov zastopnik pravi, da se mu  včasi meša, bode dunajska sodnija odločila, ali sme policaj dar obdržati, ali ga ima nazaj dati.
* (Devetintrideaet let v zaporu ) Te dni je bil iz ječe izpuščen v Ilalsheimu nek ujetnik, ki je bil pred 39 leti zaradi umora svoie zakonske žene na vse življenje v zapor obsojen. On je bil tačis zadnji, katerega so javno ljudstvu na ogled v kazen izpostavili Zdaj naenkrat si je zaželel, da bi dobil vsaj jedno uro zopet svojo prostost; prosil je_ občino, kjer je bil rojen, naj stori kaj zanj, da bode oproščen, a zastonj je prosil. V svojej obupnosti prosil je necega trgovca z lesom ki jo drva daial v kaznilnico, naj se ga on usmili. Ta je šel k nekemu advokatu, kateri je napravil prošnjo do kralja naj ujetnika pomilosti,  kar je ta tudi   storil.  Kako se
je ujetnik Čudil, ko je prvikrat ven stopil fa zHg'edal železnice in telegraf, katerih prejo še nikdar nij videl.
* (Boj mej i udi in k atol i ki.) V mestu Kališ u stanovajoči judje, so pred dvema mesecema okolo celeg* mesta v tla telegrafsko kolce zabili in z dratom prevlekli, zato da bi laglje soboto posvečevali in si mislili, da fo celo mesto le jedna velika judovska hiša. To je katoliške mestiann jako vzburilo. Prijel jo tedaj ukaz, da morajo judje te kolce vse podreti. To se je bilo tudi zgodilo, iu dan pred sv. Telesom našli so judje vse kolc^ posekane. Zdaj so je pa raznesla govorica, da se bodo judje maščevali in s;cer pri katoliškei procesiji. V resnici se čuje mej cerkveno božjo službo, pri katerei je bilo na tisoče katoličanov nav/očnih, krik: „ iml je so nam oltarje podrli !u Takoi je hiteli jedna množica ljndij na novi trg, kjer so imeli za procesiio oltarje pripravljene, plane nad iule. ter jih vse potolče, kolikor so jih srečali. Policaji niiso mogli ljudstva um'riti, zato so sklicali vojake, in ti so se vstonili v vrsto od cerkve do novega trga. Procesija se je jela pomikati in dospela jo do oltarjev, na trgu  izpostavljenih,   kttr so čuje nov krik: „iudje so v našo cerkev ulo-mili,   ukrali so  nam križ, pobite jih!" Zdaj  pa tudi   vojaki nijso mogli več ljudstva  zadržavati.   Drevilo je naprej  v sinagogo judovsko, ter tam potolklo in raztrgalo, kar jim je prišlo pod roke.   Ker jim je zdaj prihitelo tuli iz okolice veliko kmetov na pomoč, razkropili bo se po celem mestu raztepli vsakega juda,  ki so ga mouli  doseči,  in so vsa okna judovskih hiš pobili.   Judie poskrili so se po kletih. Množica se katoliških hiš ne lotakne, a ie strašno razjarjena. Telegrnfično so se pozvali nekoliko nvlj od mesta oddaljeni vojaki. Ukradlo se n'j ničesa, ker je imel ves nemir le versk značaj.
THnf cen«
t Llnbllant 6. julija t* l. Pi<vnioi hektoliter 9 fflrl. 26 kr.; — rnl 6 gl<1. 18 kr.; — ifl?tnon 4 gld. 43 kr.; — ovm 3 gld. 25 fcr>. — atfa 6 sjl'1- M kr.; — proio — gl 1. — kr.?
— koruza 6 gold. 20 kr.; krompir 109 kilogramov
— tri. — kr.; — fižol hektoliter 10 gt. KO kr.; masi« kilogram — pri. 92 kr.; — mast — (14, 82 kr.; — Ipflh frišen — gl. 70 kr.; — 5peh povojen — gl. 75 kr.
— jajce po 2 kr.; — mlaka liter 7 kr.; — goveduin« kilogram 54 kr.; — teletnine 5'2 kr.; — svinjsko m*flo> 68 kr.; — senu 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.;
— slama 1 guld. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 5 gf»ld. 59 kr.; — mahka 4 gld. 50 kr.
DmajsV* bnrza 6 julija.
Ea^ai dri. dolg v srebru
Sfopol. . . T kr. 03itial Hrobro     . .
64 gld. 80		kr.
66	• 90	m
75	. 75	it
113	. 75	■t
818	m	it
2;*	n **>	
115	n 70	w
9	■ 267.	m
B	n 47	m
100	■ 93	m
57	; 25	f
veseli  pokanje možnarjev, kadar se z njim oznanja in slavi zmaga — „ustavovemih" kandidatov; takrat nič ne vedo o neprimernosti niti o nevarnosti te „kmetske" navade, celo Loškim svojim purgarjem vaški greh odpuste, in Čisto pozabijo, da je bil smodmk, s katerim so le-ti streljali, namenjen samo na slavo — Kranjskega Franceta Dolenca,  velicega lovca in „politikarja" pred  gospodom 1   Vsa druga pa je z možnarji pri kakej narodnoj veselici ali cerkvenej slavnosti: o tacih prilikah njihov grom tista ušesa, o katerih sem govoril, strahovito boli, tako, da usta, ki so v organJčnej zvezi s temi ušesi, na vse grlo kriče po — policiji: iz ljubezni do bližnjega, pravijo! Jaz nij sem patholog,  zato  si no prisvajam razsodbe, toda, če tako različen učinek jednega in istega  uzroka ne prihaja od neke izredne lastnosti useš, pa tudi nič nečem!
Morda je s to hiho v zvezi i jednostran-ska gluhota nekaterih ljud.j,  ki trde, da ni
koli nikjer nič slišati nij o terjatvah ravno-1 pravnosti  slovenskega jezika,   dočim vjemo vsak še tako tih vzdihljaj na korist nemščini, katero neki slovenščina tako neusmiljeno izpodriva v šolah, da se je učenci kmalu prav nič učili ne bodo — slovenščino namreč J To me spominja nekako sličnih prikaznij, katere so zdravniki — kakor znano — opazili na očeh. Mnogi Ijmlje so slepi za nekatere boje, to je, oni nekaterih boj ne razločijo od drugih. Takemu človeku se lehko primeri, da na Črne hlače rumeno zaplato prikrpa, ali pa vdovcu za pogreb „nepozabljive" pokojne širok rudeč flor okolo svetlega cilindra ovije; če ga pa  vprašaš, kako mu   dopada krvavo žareča svetilnica na oglu kazinake kavarne, te bode najprej debelo pogledal, potem pa stavil kolikor ti  drago, ČeS,   da BVOtllriica nij rudeča. Jaz sicer tacega slepci nobenega sam ne poznam, pač pa poznam dosti tacih, ki jih ne-| katere boje neizrečeno v oči zbadajo. Koliko
jih je v Ljubljani, katerim belo-modro-rudeft barjak tako razdraži živce, da kar zamiže od jezal Še belo-rumene zastave so jim ljubše, če uže drugače nij; vsaj hinavskemu butlju jo teško delo, da je na št. Petersk* j cerkvi ondan poleg mnogih narodnih „samo jedno belo-rumeno zastavico" zagledal! Najlepši seveda je in ostane črno - rudeče-zlati prapor, črez njega ga nij ! Bolezen, kaj pa, bolezen na očeh! Čuda, da še nobeden strokovnjak nij lotil še njene preiskave. Priporočam jo, kakor tudi ono o ušesih našim čestilakomnini eskulapom I— vredni sla njihovih študij.
Morebiti se — iz hvaležnosti — gospod j dr. Kovač — pardon, Kovatsch mi je pisati — posveti temu vzvišenemu poslu: časa mu bode zanj vsaj ostajalo, kadar nastopi novo urejenega mestnega fizikata „otium čutu digni -tate" V A urim a ii.
V teku 21 let potrjeno.
Anaterinina voda za usta
PO    ,1.   <1T. 1*«>1>1>-ii,
c. kr  dvorni zdravnik M lObe m«   Miumtji,   .sftihljr   mestO,   1'«<<Jii> ,-f/n.-:-
Boljši kot vsak drug prah za zobe. s kil >r(J se odvrnejo boletnl zob In nsf, zoper gnjllobo tu MBSJanje /iili, piijetnega dnba in okusa, — okrepča zobino u.i •>>, —  brez   primer«  dobro  sr.dstvo za
/*,/ .s/ prUjubljmo, neutrptfioo pripravo morejo preskrbeti vsi krogi, so se vpeljale steklenico'različnih volikostij, namreč: velika steklenica po l gld. 40 kr., srednja po 1 gld., m;il.i po i>0 kr.
Anaterinina pasta za zobe,
za snažnije In obvarovanje sob, sa odstranjenje slabega duha in kamena na lobeb. (ona stekleni puški 1 gld, "22 kr.
Po»p-ova aromatična pasta za zobe,
najizvrstnejo sredstvo za snaženje in obvarovanje notranjih ust in zob. Cona za kos 83 kr.
Rastlinski zobni prah,
snaži zobe, odpravlja zobni kamen, in površju zob bo bolj in bolj boli. Škatlja velja H3 kr.
Popp-ova plomba za zo"be,
s katero si mote vsakdo saiu spolniti votlo zobe.
Milo
iz ze
e baš tako izvrstno koimetično (lepotno) sredstvo, kakor tudi odpravlja prav rahlo offree, mozoh in drugo niiLnčiic nečtotine, tor nareja kožo elastično in svežo, kakor zahteva lep obraz; porablja se
r>iiif/io tudi ttOM t.t>,,i iji. za kateri Biuetor bo jo užo čestokrat vspelno rabila.
Cena jednoga kosa 30 kr.     (183—2)
V blagovoljni pozor!
V iavarstvo proti ponarejanji se p. n. občinstvo opozorujo, da jo na vratu vsako steklenico auat< rini uit- ustne VOlle hrambi no /iiiiinciijc
(firma bygea In anaterininl izdoiki) kakor je pri vaakej steklenici tudi vnanji zavitek, na katero iu jo dobro vidljiv voden tisk, dr lavni orel in ime.
Zalogo imajo v 1 . j n t»l j; i n i - vso lekarno kakor tudi gg. Ani. KHšpor. Eđ, Mahr, J. Karinffer, J>\ M. Schmitt, V. Vetričilf L. J'irkar, 1'. La$8nikt 2'erček in Nehrep} v Postojni: ./. Kupferichmidt; V 6 k o t'j o j Loki: (. Fabiani; v Kočovji: J. Bratcu; na Krškem: /•'. Jiiimchvn; v Idriji: J. Wurt<t; v Kranji: /v. Sarn;k; v Litiji: Miilit-tMUtšl, lekar; v Metliki: Mattirjevi nasledniki} v N o v o ui mesta: T). RAtzoli In J. Borginann} v Radovljici: A, Uoblik; v Kamniku: ./. Mac-fUk; v Č r n o iu I j i: J* lihtzek; v Vipavi: A. Dtptrit,
Štev. 0112.
Razglas.
(203—1)
Vsled določila pravil tukaj-snje mestne občine se
a) račun mestne blagajnice za leto 1877, in
b) računi šestih v mestnem oskrbljevanji stoječih zavodov za leto 1877 od 15. do 30. julija 1878 v magistralnem ekspeditu v očitni pregled razpoložijo, kjer se tudi kakočne opazko o njih v zapisnik sprejemajo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
27. junija 1878.
Pismeno zdravi vso bolečine v živcih, posebno
IbOŽJaSt (epilepsijo),
specijalni iđravnik ltilliK<«li v Diaždanili
(Neustadt). Ozdravljal jo uže nad 11.000.    (*10—1)
Karel S. Till
trgovstro s knjigami in papirjem, pod Trančo št. 2r zaloga vseh potrebnostij za urada in knpčijstvo-, zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega papirja. Vso potrebnosti m morjevce (.inženirje), slikarje in risarje. Najnovejšo v konfekciji 7a papir. Zapisovalne in opravilno knjige. Iz leljujejo bo tudi uionograuii na pisemski papir, visimo karte in pisemsko zavitke. (158—30)
i trt:«
iVVir empfehlen g»scbfit/[ »Is Restes und Preiswiirdigstes
Die Regenmantel,
\Vagendecken (Plarhrn), Belteinlagjen, Mlslofle
j«lcrr k. k. pr. Kalirik
von M. J. Elsinger & Sohne
in "VVien, Nenbau, Zollerfrnsso 2,
Liirfcranten dea k. und k. KriegRtninisteriums, Sr. Maj. :•. • it-.; itii.it n»-. vieter HumanitStsanstaltcn etc. etc.
(l'.«i-l;0
Umratli & Conip. v Pragi,
f€cl9Xi2£€L3a.tl polje<5.eljslzilx raašin,
priporočajo svojo po strogo solidnoj izpoljuvi, iabkej boji in čistoj mlutvi dobro znane posebnosti v
ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah
z 1 — H konjskimi ali vo'ovskimi močmi, in sicer premakljive in nepremakljive. — Potem Izdelujemo mnogovrstne velikosti dobro izkušeno:
mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turške, skoporezne mašine
itd. itd. (114—13) Mlustt'ntaiie n-nike h»ezi>lt*i-n<> in frttnko.
Zaloga in zastopništvo jc pri J. Dcbcvcu v Ljubljani.
r"TiWiJMiiiyf ifrrri
Mej vsemi kavnimi primesi mi ima i ajboljši vspoh
iznajdba Henrik Kranckovih sinov v Ludvigsbnrgii,
ker ima jako fin okus in mnogo redilnib tvarin v sebi. — Da bi škodovali
tej jako priljubljenoj
2Txsizicls:o"v-ej Isarvi,
po kateroj so mnogo povprašuje, skuša veliko fabrikantov razno in s'abao izdelke prodajati z renomiranim imenom: i'i-atukoiu kava; ((a, mnogo poslužuje
m jih polne firme i
Henrik Franckovi sinovi v Ludvigsburgu,
lastniki (i. fabrik v LndvigsbnrgO {2 ntbrikl), Kieth, Bretten, Mciiuslieim iu
Orossgartaeh.
Zakaj V — Zato, da se kupovalke ovarajo! — Zato: previdnost liri nakupovanji!
Zato pa motajo iznajdniki in fabrikanti  prave Frauckorc kave djati na zaboje in zavitku podpis:
f \
in postavno imenovane varstveno marke:
Mi darujemo vsakemu
najpotrebnejše domače orodje, kakor: žlice za kavo In Jedi, nože in vilice itd. itd.
Od konkurznega upraviteljstva pred kratkim na nič prišlo veliko angleško tovarno za britanija-srobro smo dobili poziv, naj vse izdeiko od britanija-srubra, ki jib pri nas v zalogi imam.), za majliuno odškodnino prevoza in '/4 delavske plačo tlarujcino.
Ako so vpošljo znesek ali tudi proti povzetju ceno, ki jo pri vsaceiu izdelku označena, samo za povrnitev troškov prevoza iz Angleškega na Dunaj in maj bon dol delavske plačo, dobode vsakdo le-to
zastonj.
ter se čestite gospudinjo prosijo, naj gledajo natanko na ta znameniti, da bodo mogli J
od aeprave, ponarejene razločiti.
V vseh boljših špecerijskib prodajalnicab deželo so
prava Franckova kava
dobi na prodaj, obznamovana z gori navedenimi varstvenimi markami in Fodp""'"-_ (190-3)
6 kom. britanija-srebrnih žile za jedi, 6 kom. bas takovih žlie za kavo, vkupo lit komadov, stalo jo prej gld. G, a  sedaj  stane  vseli  12 kouiatlov
t Kupe.........Kl«l. 2.»5
6    „    biitanija-srobruili uuiuizuilt nožev z angeškimi ostrinami, o kom. baš takovih vilic, vkupo 1-! kom., kateri so p le j stali gld. 'J, stoji zdaj vncIi 12 vkupo    „    :t. I o 1 zajemalka za iitleko, težko vrsto, prej gld. 3, z«laj     „ l.::o 1 „ „ Jul»o,  najtežje  vrste,   od najboljaiga
britanija-srebra, prej gld. 4, ztlaj ..... n 1.80 Poleg tega elegantni svečniki, par po gld. 1.—, 'J.—, 'J.'>0, 3.—; zde-lico po kr. BO, To, SD, gld. 1.—, 1.40; majulko za kavo ali čaj po gld.  -2.—, 2.50,  3.—, 4.—;  svečniki z roči, par po gld. 8,60, iu.ro,
14.—, i0.— ; saharne pudice po g'd. 2.—,2.80, 4.--, n.oo, 7._; raliarno
sipnico po kr. 40, 76, tiu, g.d. 1.— ; sklenico za kis iu ode po 'gld. L'.fo, 3.80, 4.26, B.—; pušieo za surovo masio po kr. '.»', gbl. i.70, j.80, 8. tb, 4.—; ročni svečniki po kr. 50, 65, 80, gl. 1,— ter še mnog. brojni izde ki.
IHT Osobitega pozora vredno. *W
6 komadov namiznih nožev, z najfinejšimi ročaji od britanija-srebra, z angleškimi jeklenimi ostrinami, 6 komadov bal takovih vil Je, 0 komadov težkih izvrstnih žlie za Je»JI, li komadov baš takovih žlie za kavo, v elegaiitnej kaseti od baršuna, vkii(>e -Ji komadov, ki so prej stali brez kaseto gld. 13.—, stane zdaj s kaseto gl«l. «.lo.
To stvari so izdelano od najfinejšega britanija-srebra in so od pravega 13 lotnega srebra celo po oletnej rabi ne dade ra, h kovati, ter garantiramo, da njih barva vedno ostane bela.
Tudi damo vsakemu denar nazaj, ako mu naš nož ali žlica očrnita ali orumunita. (1C0—B;
Kaslov :
j?
Britannia-SilberTV'aareii-Nieđerlaee"
1.
IzdateJj in urednik Josip Jurčić.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".