Za gospodarje
Maribor, dne 22. januarja 1936.
Poročilo finančnega ministra o drž. proračunu.
Finančni minister je poslal 15. januarja narodni sKupščini pismeno poročilo o drž. proračunu za leto 1936—37. Predlog fin. ministra kaže resnično stanja naših državnih financ in je v njem doseženo proračunsko ravnotežje. Po tem proračunu bo vlada lahko izvedla vse svoje ukrepe, katere jo Izdala in jih Se bo za ozdravljenje naäega denarnega gospodarstva. Novi proračun je izdan po novih predpisih in je z njim končana doba dvanajstin-skega gospodarstva z vsemi svojimi slabimi posledicami. V novem proračunu so zbrani vsi državni dohodki ter izdatki in je s tem odstranjena prejšnja razkosali ost proračuna. Po tem proračunu so spravljeni državni izdatki v	z dav-
čno močjo naroda. V sedanjem proračunu so prenešeni iz finančnega zakona v proračun vsi izdatki za vojsko, za ministrstvo pravde, za prometno ter poštno ministrstvo v skupnem znesku 350 milijonov dinarjev. Isto velja tudi glede nabavk iz Inozemstva. Izdatki za banovine in druge samoupravne edinice v proračunskem načrtu niso predvidene, ker njihova višina hi znana, dokler banovinski proračuni no bodo odobreni od finančnega ministrstva. Višina proračuna in prejemki u radništva.
Državni proračun za leto 1936—1937 znaša 10 milijard 249 milijonov Din. Od te svote gre za osebne izdatke 51% celokupnih izdatkov. Da bi se ti veliki izdatki za uradništvo vsaj nekoliko omilili, je odredila vlada znižanje doklad vsem drž. Uslužbencem. O znižanju števila uradništ-va vlada ni razpravljala, ker bi reducira-hih ali odpuščenih ne mogla zaposliti. Država plačuje 350.000 ljudi in finančni minister je bil prisiljen, da se je oziral v novem proračunu na znižanje uradniških plač. Učinek tega znižanja bo znašal 350 milijonov. Pokojnine in invalidnine so pa predvideno v novem proračunu v nezmanj-"mh svotah..
Davčo» obremenitev.
Po novem proračunu grma» obremenitev 43S Din letno na vsakega državljana v naši državi. Davčna obremenitev v drugih državah je znatno večja In znaša v Avstriji 1706 Din, ▼ Cehostevaškt 959 Din, na Madžarskem Sil Dta, na Grškem 512, v Bolgariji 453. Davčno breme je nižje samo še v Tbimnntjl, kjer pride na osebo 412 Din. Celotni ™ta narodni dohodek je predviden v ftrmr-^rmrn vabođ* strstvu na 34 milijard In »m»jb» davčne obremenitev po novem proračunu skupno ■ samoupravnimi dajatvami, ki znašajo 4.6%, pa okroglo 24%- V Avstriji znaša ta obremenitev 30.2%. na Madžarskem 24.6%. Ce se od skupnega narodnega dohodka, M znaša na poeameznega državljana 2284 Din, odbije državna tn samoupravna obremenitev v vUKnl 422 D, ostane vsakemu našemu državljana osebne izdatke na leto 1722 Dtn.
Naši denarni zavodi In
Ftnančnl minister Izjavlja v svojem poročilu, da se je poslovanje naših A-rmium zavodov v zadnjih mesecih nekoliko poživelo, pač pa je še vedno veliko denarnih zavodov pod zaščito. Hranilne vloge skupno z vlogami na tekoči račun so znašate koncem meseca oktobra 10.2 milijarda to je malenkost več kakor leta 1934. Opaža se pa napredek v Industrijski delavnosti, Zlasti tekstilna industrija ja polno zaposlena.
Valutna politika vlade ostane nespremenjena. Njeno osnovno načelo je stalnost dinarja. Vsak poskus v tem pogledn bi imel samo škodljive posledice. Naša narodna valuta ne sme služiti za kritje državnih upravnih potreb, niti koristiti kakim posebnim koristim na škodo narodne celote. Zlata podlaga dinarja stalna narašča. Narodna banka pokupi vse zlato, ki se proizvaja v naši državi, to je letno okrog 2200 kg.
Finančni minister in sankcije.
V svojem poročilu sc je dotaknil finančni minister tudi kazenskih odredb proti
— 14 —
Italiji ln je povdarfl, da je Italijanski trs
za naže narodno gospodarstvo, zlasti za lesno trgovino in živinorejo ter za mnoge poljedelske panoge nepregledno velike važnosti. Naža vlada želi, da bi postopek sankcij čimprej nehal in da bi mi živeli z vsemi sosednimi državami v najboljših gospodarskih odnošajih.
Zahteve lesne industrije.
Trgovska in industrijska zbornica v Sarajevu jo imela zadnje dni sejo, na kateri so obSirno razpravljali o položaju lesnega gospodarstva. Posamezni govorniki so iznesli številne spodbudne predloge, ki ti naj služili ozdravljenju jugoslovansko lesno industrije ter lesnega izvoza in so . v glavnem naslednji:
Da bi se obupen gozdarski položaj vsaj omilil in da bi si opomogla lesna trgovina zopet na noge, moramo najti sredstva in pota, ki bodo omogočala zalaganje zunanjih trgov z našim lesnim blagom. Predvsem bo treba izposlovati pri francoski vladi dovoljenje za zboljšanje carinskih prilik za uvoz našega lesa v Francijo ter v Alžir v severni Afriki. Istočasno bodo treba tudi količino za Francijo določenega lesa zvišati letno za 40.000 ton, ona za Alžir v letnih 50.000 tonah naj ostane na dosedanji višini.
Nadalje je nujno potreben vpliv na francosko vlado, da bo znižala prevozno tarifo za naš les in drugo blago.
Kar zadeva naš izvoz v Alžir, bo treba delati na to, da pride do znižanja pomorske tarife, ker le v tem slučaju bi lahko paš les konkuriral s švedskim in ruskim, pa pride do tozadevnega znižanja, rabijo naše pomorske družbe znatno podporo.
Konečno bo treba izposlovati od Francozov, da bo naš prevoz na francoskih tleh oproščen takse 50 frankov od vsake tone.
V	Belgradu je zboroval več dni osrednji odbor Jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Pri teh razpravah so bili tudi zastopniki iz Slovenije. Med drugim so sklenili v Belgradu, da se bo vršilo v Ljubljani od 23. do 26. januarja veliko zborovanje vseh lesnih interesentov.
V	Belgradu je prišlo tudi do sklepa, vplivati na našo vlado, da bo določila v kliring-prometu z Italijo vrednost lire na stalnih 3.55 Din. Narodna banka naj sprejema uvožene devize po bolj ugodnem te-
čaju. Lesni industrijalci in trgovci naj
uživajo isto zaščito kakor kmetje. Dokler ne pride do tozadevnega zaščitnega zakona, naj zaustavi vlada vse eksekucije in zasilne prodaje.
Italijanski prevoz skozi Sueški prekop.
Iz uradne statistike Sueško-kanalske družbe je razvidna naslednja bilanca italijanskega vojaškega prevoza v času od 25. junija do 25. decembra 1935: 445 italijanskih prevoznih ladij se je peljalo skozi prekop iz Sredozemskega v Rdeče morje. Vozile so seboj: 246.361 vojakov in delavcev, 24.287 mul, 770 kamel, 1481 tovornih avtomobilov, 268 letal, 40.343 ton municije, 30.655 ton premoga, 33.490 ton' lesa, 44.496 ton slame, 11.775 ton cementa, 4491 ton žvepla, 19.000 ton mesa, 13.309 ton alkoholnih pijač, 1660 ton vžigalic, 29.009 ton nevarno eksplozivnih snovi, 7483 ton bomb za požiganje, 250.757 ton orožja, 29.573 ton bencina, 9564 ton petroleja, 27.820 ton pogonskega olja, 8298 ton olja za mazanje, 9000 ton pitne vode.
Iz nasprotne strani je vozilo istočasno
skozi prekop 338 ladij s 35.697 “bolniki ii> ranjenci.
Pristojbine, katere so plačali Italijani za zgoraj omenjeni prevoz, znašajo točno 1,423.508 angleških funtov in 15 šilingov.
Vojni promet skozi Sueški prekop jo vrgel družabnikom kanalske družbe tekom pol leta minulega leta lep dobiček. Letos 6. januarja so Izplačali družabnikom deleže, ki so porasli od 51.80 franka na 89.19 frankov.
Tekom leta 1935 so spravili Italijani v vzhodno Afriko 61.000 delavcev. Za 11.338 delavcev je potekla sklenjena pogodba in so jih prepeljali nazaj v Italijo. Do konca decembra je umrlo 259 delavcev. Sedaj je na debi v italijanskih vzhodno-afriških kolonijah v Eritreji in Somaliji 50.000 italijanskih delavcev.
Ljudski pravnik.
Neizplačan dolg. LO. Po smrti matere ste imeli pri notarju zapuščinsko razpravo. Brat bi Vam moral že pred leti izplačati nekaj dote. Pred zapuščinsko razpravo Vas je prosil, da recite notarju, da Vas je že izplačal. To ste tudi rekli. De-
— 15 —
Janško pa doslej So niste prejeli denarja.
VpraSate, če brata lahko Iztožite. — Brez nadaljnjega Vam mora brat plačati vse, kar Vam dolguje. Vaša izjava pred notarjem ni bila dana zato, da bi mu dolg odpustili ali terjatev podarili, marveč iz popolnoma drugih razlogov in na prošnjo brata. Ako noče brat zlepega plačati, ga boste morali tožiti. Čakati Vam ni treba, ako niste dovolili posebnega odloga plačila.
Gospodarska obvestila.
Naš Jabolčni izvoz. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da smo izvozili lani od 1. julija do 20. decembra v celem 3243 vagonov jabolk. Izvoz v Nemčijo jo tokrat na drugem mestu in Je znašal 1239 vagonov. Na Cehoslovažko jo šlo 1590 vagonov in v Avstrijo 340 vagonov jabolk.
Vporaba vina in piva v evropskih državah. Mednarodni urad za pobijanje alkoholizma objavlja zanimivo statistiko glede vporabo vina ter piva v posameznih državah v Evropi. Glede vporabe vina je na prvem mestu Francija, glede piva Belgija. V dobi od leta 1928 do 1933 odpddo v Franciji na vsako osebo 100 1 vina, na Grškem, španskem ter v Italiji 50—95, v Bolgariji, na Madžarskem in v Avstriji 15—45 1, v Nemčiji, Belgiji in Cehoslo-vaški 4—6 1. V porabi piva pride v istem razdobju v Belgiji na osebo 100 1, v Nemčiji 75, na Angleškem in Cehoslovaškcm 50—75 .1
Vinski trg v Sloveniji jo šo vedno v zastoju. Majhno izjemo tvorita okraja Bizeljsko in Krško, kjer jo bilo prodanih nekaj partij radi izredno nizke cene in sicer celo po 3 Din liter. Vinsko zaloge v Sloveniji še čakajo na odrešenje kupcev.
Slaba vporaba železa v naši državi. Jugoslavija je, kar zadeva železnih rudnin, ena najbolj bogatih pokrajin v Evropi. Iz tega bogastva bi se dalo sklepati, da se tudi naša železna industrija prav dobro razvija. Iz tozadevnega poročila trgovinskega ministrstva je razvidno, da ne zamore naša predelava železa kriti niti polovice potreb v državi. V Jugoslaviji imamo dve železni topilnici, v Varešu in Topustu. Ti dve dasta na leto 35.000 ton sirovega železa. Ostale potrebe na železu moramo uvoziti. Leta 1934 smo uvozili približno za 1 milijardo železa in želez-
nih izdelkov. Jugoslavija poseda do dane«
štiri velilce železne tovarne, ki se pečajo! s predelavo sirovega železa, in te so: Je-< senice, Zenica, Guštajn in štore. Vsa td podjetja so bila ustanovljena pred vojno* Jugoslovanska železna industrija se v povojnih letih ni ojačila. Celotna produkcija; omenjenih podjetij znaša na leto 150.000 ton. Od teh odpade na Jesenice 72.000 ton, na Zenico 50.000, na Guštajn in na Store 15.000 ton. Na vsako osebo v naši državi odpade letno 10 kg železa. Kar se uporabe železa tiče, smo v primeru z drugimi državami na zadnjem mestu. V Avstriji računajo letno na glavo 100—300 kg železa. Vporaba železa se mora v naši državi še prav znatno razširiti.
Nova past za podgane. Mlakar L, po domače Koler, iz Zakla pri Sv. Trojici V Halozah, je iznašel novo past za podgano, Priprosta, a učinkovita naprava je ujela že mnogo sivih repatic ne samo doma, ampak tudi na Gorci in v župnijski cerkvi. Iznajditelj zasluži vso pohvalo, ker s svojo iznajdbo zelo koristi ljudem; saj so daleč naokoli mačke pocrkale vsled do« zaj neznane bolezni. Postanejo otožne, krastave in v par dneh poginejo. Kdo ve za kako sredstvo proti mačji kugi? .
Tvrdka Bata v Borovu v naši državi ja izgotovila lansko leto 4,110.000 parov čevljev napram 3,689.000 v 1.1934 in 2,792.000 leta 1933. število Bata prodajaln jo znašalo lansko leto v naši državi 410 napram 378 leta 1934, 179 leta 1933, 166 leta 1932 in 103 leta 1931. Osobje tvrdke je štelo lansko leto 3260 oseb ter 1450 v letih 1934—32.
Trodnevni kletarski tečaj se vrši dna 27., 28. in 29. januarja (pondeljek, torek in sreda) t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12, in od 14. do 18. ure.
Abesinske kože, vrano in jastrebi. Leta 1934 je znašal izvoz abesinskih sirovih kož 11.000 ton, kar pa je bilo delo samoi enega Nemca, Emila Loeb, ki je pripravo! in izvoz kož dobro organiziral. Ta Nemec jo seve obogatel. Abesinija ne daje samo! radi bogastva na živini ogromnih količin mesa in drugega sirovega materijala, tam kaj so tudi delovne moči,, ki nič ne stanejo. Loeb je razpel na svojem dvorišču vsaki dan po tisoč govejih kož z notrajno; stranjo navzgor. Tako razpete kože sc
— 14 —
Italiji in je povdarll, da je Italijanski trg’
za naže narodno gospodarstvo, zlasti za lesno trgovino in živinorejo ter za mnoge poljedelske panoge nepregledno velike važnosti. Naša vlada želi, da bi postopek sankcij čimprcj nehal in da bi mi živeli z vsemi sosednimi državami v najboljših gospodarskih odnošajih.
Zahteve lesne industrije.
Trgovska in industrijska zbornica v Sarajevu je imela zadnje dni sejo, na kateri so obširno razpravljali o položaju lesnega gospodarstva. Posamezni govorniki So iznesli številne spodbudne predloge, Id ti naj služili ozdravljenju jugoslovanske lesno industrije ter lesnega izvoza in so . v glavnem naslednji:
Da bi se obupen gozdarski položaj vsaj omilil in da bi si opomogla lesna trgovina zopet na noge, moramo najti sredstva in pota, ki bodo omogočala zalaganje zunanjih trgov z našim lesnim blagom. Predvsem bo treba izposlovati pri francoski vladi dovoljenje za zboljšanje carinskih prilik za uvoz našega lesa v Francijo ter v Alžir v severni Afriki. Istočasno bode treba tudi količino za Francijo določenega lesa zvišati letno za 40.000 ton, ona za Alžir v letnih 50.000 tonah naj ostane na dosedanji višini.
Nadalje je nujno potreben vpliv na francosko vlado, da bo znižala prevozno tarifo za naš les in drugo blago.
Kar zadeva naš izvoz v Alžir, bo treba delati na to, da pride do znižanja pomorske tarife, ker le v tem slučaju bi lahko paš les konkuriral s švedskim in ruskim. Pa pride do tozadevnega znižanja, rabijo naše pomorske družbe znatno podporo.
Konečno bo treba izposlovati od Francozov, da bo naš prevoz na francoskih tleh oproščen takse 50 frankov od vsake tone.
V	Belgradu je zboroval več dni osrednji odbor Jugoslovanskega lesnega gospodarstva. Pri teh razpravah so bili tudi zastopniki iz Slovenije. Med drugim so sklenili v Belgradu, da se bo vršilo v Ljubljani od 23. do 26. januarja veliko zborovanje vseh lesnih interesentov.
V	Belgradu je prišlo tudi do sklepa, vplivati na našo vlado, da bo določila v kliring-prometu z Italijo vrednost lire na stalnih 3.55 Din. Narodna banka naj sprejema uvožene devize po bolj ugodnem te-
čaju. Lesni industrijalci in trgovci naj
uživajo isto zaščito kakor kmetje. Dokler ne pride do tozadevnega zaščitnega zakona, naj zaustavi vlada vse eksekucijo in zasilne prodaje.
Italijanski prevoz skozi Sueški prekop.
Iz uradne statistike Sueško-kanalske družbe je razvidna naslednja bilanca italijanskega vojaškega prevoza v času od 25. junija do 25. decembra 1935 : 445 italijanskih prevoznih ladij se je peljalo skozi prekop iz Sredozemskega v Rdeče morje. Vozile so seboj: 246.361 vojakov in delavcev, 24.287 mul, 770 kamel, 1481 tovornih avtomobilov, 268 letal, 40.343 ton municije, 39.655 ton premoga, 33.490 ton' lesa, 44.496 ton slame, 11.775 ton cementa, 4491 ton žvepla, 19.000 ton mesa, 13.309 ton alkoholnih pijač, 1660 ton vžigalic, 29.009 ton nevarno eksplozivnih snovi, 7483 ton bomb za požiganje, 250.757 ton orožja, 29.573 ton bencina, 9564 ton petroleja, 27.820 ton pogonskega olja, 8298 ton olja za mazanje, 9000 ton pitne vode.
Iz nasprotne strani je vozilo Istočasno
skozi prekop 338 ladij s 35.697 iDolniki in ranjenci.
Pristojbine, katere so plačali Italijani za zgoraj omenjeni prevoz, znašajo točno 1,423.508 angleških funtov in 15 šilingov.
Vojni promet skozi Sueški prekop jd vrgel družabnikom kanalske družbe tekom pol leta minulega leta lep dobiček. Letos 6. januarja so izplačali družabnikom deleže, ki so porasli od 51.80 franka na 89.19 frankov.
Tekom leta 1935 so spravili Italijani v vzhodno Afriko 61.000 delavcev. Za 11.338 delavcev je potekla sklenjena pogodba in so jih prepeljali nazaj v Italijo. Do konca decembra je umrlo 259 delavcev. Sedaj je na dehi v italijanskih vzhodno-afriških kolonijah v Eritreji in Somaliji 50.000 italijanskih delavcev.
Ljudski pravnik.
Neizplačan dolg. LO. Po smrti matere ste imeli pri notarju zapuščinsko razpravo. Brat bi Vam moral že pred ieti izplačati nekaj dote. Pred zapuščinsko razpravo Vas je prosil, da recite notarju, da Vas je žc izplačal. To ste tudi rekli. De-
— 15 —
Janško pa doslej Se niste prejeli denarja.
Vprašate, če brata lahko iztožite. — Brez nadaljnjega Vam mora brat plačati vse, kar Vam dolguje. Vaša izjava pred notarjem ni bila dana zato, da bi mu dolg odpustili ali terjatev podarili, marveč iz popolnoma drugih razlogov in na prošnjo brata. Ako noče brat zlepega plačati, ga boste morali tožiti. Čakati Vam ni treba, ako niste dovolili posebnega odloga plačila.
Gospodarska obvestila.
Naš jabolčni izvoz. Trgovinsko ministrstvo razglaša, da smo izvozili lani od 1. julija do 20. decembra v celem 3243 vagonov jabolk. Izvoz v Nemčijo jo tokrat na drugem mestu in jo znašal 1239 vagonov. Na Cehoslovaško je šlo 1590 vagonov in v Avstrijo 340 vagonov jabolk.
Vporaba vina in piva v evropskih državah. Mednarodni urad za pobijanje alkoholizma objavlja zanimivo statistiko glede vporabo vina ter piva v posameznih državah v Evropi. Glede vporabe vina je na prvem mestu Francija, glede piva Belgija. V dobi od leta 1928 do 1933 odpädo v Franciji na vsako osebo 100 1 vina, na Grškem, španskem ter v Italiji 50—95, v Bolgariji, na Madžarskem in v Avstriji 15—45 1, v Nemčiji, Belgiji in Cehoslo-vaški 4—6 1. V porabi piva pride v istem razdobju v Belgiji na osebo 100 1, v Nemčiji 75, na Angleškem in Cehoslovaškem 50—75 .1
Vinski trg v Sloveniji jo še vedno v zastoju. Majhno izjemo tvorita okraja Bizeljsko in Krško, kjer je bilo prodanih nekaj partij radi izredno nizke cene in sicer celo po 3 Din liter. Vinske zaloge v Sloveniji še čakajo na odrešenje kupcev.
Slaba vporaba železa v naši državi. Jugoslavija je, kar zadeva železnih rudnin, ena najbolj bogatih pokrajin v Evropi. Iz tega bogastva bi se dalo sklepati, da se tudi naša železna industrija prav dobro razvija. Iz tozadevnega poročila trgovinskega ministrstva je razvidno, dane zamore naša predelava železa kriti niti polovice potreb v državi. V Jugoslaviji imamo dve železni topilnici, v Varešu in Topustu. Ti dve dasta na leto 35.000 ton sirovega železa. Ostale potrebo' na železu moramo uvoziti. Leta 1934 smo uvozili približno za 1 milijardo železa in želez-
nih izdelkov. Jugoslavija poseda do danes
štiri velike železno tovarne, ki se pečajo s predelavo sirovega železa, in te so: Je* senice, Zenica, Guštajn in Store. Vsa ta podjetja so bila ustanovljena pred vojno, Jugoslovanska železna industrija se v po* vojnih letih ni ojačila. Celotna produkcija! omenjenih podjetij znaša na leto 150.009 ton. Od teh odpade na Jesenice 72.000 ton, na Zenico 50.000, na Guštajn in na Store 15.000 ton. Na vsako osebo v naši državi odpade letno 10 kg železa. Kar se uporabe železa tiče, smo v primeru z drugimi dr* žavami na zadnjem mestu. V Avstriji ra* čunajo letno na glavo 100—300 kg železa, Vporaba železa se mora v naši državi še prav znatno razširiti.
Nova past za podgane. Mlakar L, po domače Koler, Iz Zakla pri Sv. Trojici v Halozah, je iznašel novo past za podgane. Priprosta, a učinkovita naprava je ujela že mnogo sivih repatic ne samo doma, ampak tudi na Gorci in v župnijski cerkvi. Iznajditelj zasluži vso pohvalo, ker 3 svojo iznajdbo zelo koristi ljudem; saj so daleč naokoli mačke pocrkale vsled do-zaj neznane bolezni. Postanejo otožne, krastave in v par dneh poginejo. Kdo ve za kako sredstvo proti mačji kugi? ,
Tvrdka Bata v Borovu v naši državi jo izgotovila lansko leto 4,110.000 parov čevljev napram 3,689.000 v 1.1934 in 2,792.000 leta 1933. število Bata prodajaln je znašalo lansko leto v naši državi 410 napram 378 leta 1934, 179 leta 1933, 166 leta 1932 in 103 leta 1931. Osobje tvrdke je štelo! lansko leto 3260 oseb ter 1450 v letih 1934—32.
Trodnevni kletarski tečaj se vrši dne 27., 28. in 29. januarja (pondeljek, tofek in sreda) t. 1. na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8. do 12, in od 14. do 18. ure.
Abesinske kože, vrano in jastrebi. Leta 1934 je znašal izvoz abesinskih sirovih kož 11.000 ton, kar pa je bilo delo samo enega Nemca, Emila Loeb, ki je pripravo in izvoz kož dobro organiziral. Ta Nemec je seve obogatel. Abesinija ne daje samo radi bogastva na živini ogromnih količin mesa in drugega sirovega materijala, tam kaj so tudi delovne moči,, ki nič ne stanejo. Loeb je razpel na svojem dvorišču vsaki dan po tisoč govejih kož z notrajnO stranjo navzgor. Tako razpete kože sc
16
privabilo cele Jate mflan, majhnih in drznih jastrebov, ki vkradejo pečenko iz lonca. Ti jastrebi potrgajo s sirovih kož zadnje preostanke mesa boljše kakor bi to delo opravil usnjar. — Abesinci se le redkokedaj držijo vzgleda Loebeja. Rajši pustijo, da kože -egnijejo in če jih odpošljejo, storijo to po največ brez kafre, slabo zložene in že pri prevozu obsojene na propast. — Abesinci uporabljajo mi-lane rajši za poseben šport. Kos mesa nasadijo na konec sulice in se derejo iz polnega grla: »Čili, čili!«, kar je vaba za jastrebe in vrane. V trenutku, ko se spusti roparska ptica na košček mesa, ji zasadi na tleh ležeči in sulico kvišku držeči Abe-sinec ostrino v telo. Včasih je videti po abesinskih naselbinah na trgih v pesku cele tucate zabodenih vran ter jastrebov. Okoli stoječi sklepajo stave, če se bo oni ter oni jastreb spustil na nastavljeno meso in če ga bo lovec pogodil smrtno s sulico.
Kateri mlini so Icmetski mlini. Trgovin-ski minister je z ozirom na številna vprašanja, kateri mlini se morajo smatrati kot kmetski mlini in kateri za vodeničar-Jo v smislu uredbe z dne 4. julija 1934 o Izvzetju kmetskih mlinov iz mlinarskega obrta odločil naslednje: Uredba n. broj 23.077 z dne 4. julija 1934 o izvzetju kmetijskih mlinov iz mlinske obrti, izvzema kmetijske mline (vodenico) iz seznama Dbrtov po točki 61, par. 23 zakona o obr-tih. Cilj te uredbe jo, da poudari, da ni obrt delo, Id se mehanično izvršuje in no zahteva nikako posebne izlcušnje. Kot tako delo pa so lahko smatra samo ono, ki se opravlja s primitivnimi sredstvi, to je delo, Id se opravlja z mlinskimi kamni. Mlinarsko delo, ki se izvršuje z uporabljanjem naprav za čiščenje, presejevanje In tiplziranje moke, zahteva večjega izkustva, ki se lahko pridobi s praktičnim delom v dotičnom industrijskem obrtu. Na tako delo se ne more nanašati gornja uredba, temveč je treba za to iskati kvalifikacije po odredbah zakona o obrtih.
Zanimiva statistika. Lansko leto je büo na trgu v Mariboru: 4158 zaklanih svinj, 11.110 kg rib (7757 morskih), 86 kg rakov, 25 škafov žabjih krakov, 31.800 komadov perutnine (10.190 kokoši, 63.915 piščancev, 1143 gosi, 2127 puranov, 1799 rac), 2626 kuncev, 472 srn, 12.200 divjih zajcev, 2437 fazanov, 3755 jerebic, 333
šnepov In 6 divjih rac. 600.000 kg sadja, 870 vreč pšenice, 387 vreč rži, 868 vreč ječmena, 1173 vreč koruze, 1123 vreč ovsa, 615 vreč prosa, 176 vreč ajde in 934 vreč fižole. Skupaj 400.000 kg. Dalje 1050 vozov krompirja, 100 voz in 2400 vreč čebule, 3C0 voz zelja, 607 voz sena, 114 voz otave, 12 voz detelje in 186 voz slame. Skupaj 979 vozov. Na trgu je bilo za Božič 4024 božičnih dreves. Radi prekršenja tržnega reda je bilo naznanjenih 18 oseb. Od živil so preiskušali v 564 slučajih in od teh je odpadlo 228 na mleko. Samo v 29 slučajih je bilo mleko slabo. V 80 slučajih so bila druga živila prepoznana kot neužitna.
Zveza absolventov kmetijskih šol — podružnica Maribor sklicuje občni zbor za nedeljo, 26. januarja, na vinarski šoli v Mariboru, ob 10. uri predpoldne.
Cene in sejmska poročila.
Cene hmelju. Najvišje cene, plačane ^ zadnjem času za 1 kg hmelja raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija Haler-tau 86 Din, Češkoslovaška 2atec 51 Din, Francija alzaški 31 Din, Jugoslavija savinjski 24 Din, Poljska wollnjski 21 Din, Belgija Alost 16 Din, Amerika Oregon 14 Din.
Mariborski svinjski sejem 17. L 1936. Na ta svinjski sejem jo bilo pripeljanih 87 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 70—85 Din, 7—9 tednov stari 100—130 Din, 3—4 mesece stari 150—200 Din, 5—7 mesecev stari 230—300 Din, 8—10 mesecev stari 350— 480 Din, 1 leto stari 570—950 Din, 1 kg žive teže 5.50—6.50 Din, 1 kg mrtve teže 7—9.50 Din. Prodanih je bilo 44 svinj.
Svinjski sejem v Ptuju. V sredo dne 15. t. m. se je vršil na mestnem sejmišču sejem za prašiče, ki je bil zaradi hude zime slabo založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 144 velikih svinj in 20 pras-ccv. Od teh so prodali 68 komadov. Povprečne cene za 1 kg žive teže so bilo naslednje:	pršutarji 4.50—5 Din, debele
svinje 5—5.50 Din, plcmene 4.25—4.50 D, prasce stare 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 80 do 120 Din za komad. Prihodnji sejem za prašiče v Ptuju bode dne 22. t. m.
Zahtevajte povsod
»Slovenskega gospodarja«!