PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina jnacana v gotovini r> o E? »• Abb postale 1 gruppo " Li6Dfl Du llT Leto XVII. - St. 308 (5082) TRST, petek 29. decembra 1961 Pred razpravo o Fiumicinu v poslanski zbornici Predsednik vlade pozval vse ministre naj se ravnajo po zaključkih komisije List, ki je blizu predsedstva vlade, govori odkrito o krizi institucij, levica pa poudarja potrebo po radikalni reformi državne uprave - Komunisti za takojšnjo razpravo v parlamentu o Fiumicinu in o tragični nesreči pri Catanzaru - Govor notranjega ministra Scelbe v Palermu (Od našega dopisnika) RIM, 28. — «Zadeva Fiumicino» bo, hočeš nočeš, vplivala neposredno na vse italijansko javno in politično življenje: to je tudi povsem naravno in nujno, saj ta zadeva odpira delno pogled na zakulisno življenje in Vsakodnevno prakso visokih funkcionarjev javne uprave in nam jo kaže v skrajno negativni luči. In tu ne gre za neki osamljen primer, kakor jih je v življenju nešteto, ampak za prakso, ki se je mogla uveljaviti skozi več kot deset let, kar • zadeva predvsem KD, ki je v tem času vladala sama, tudi če so ji pri tem pomagale druge stranke, ne da bi mogle odločujoče vplivati na politično usmeritev vlade. Spričo tega je prav tako razumljivo, da je ta zadeva skrajno neprijetna zlasti za KD, ker je to prišlo na dan tik pred kongresom stranke, ko se bo znašla politično osamljena po sklepu socialdemokratov in republikancev, ki nameravajo sedanjo vlado podpirali le do kongresa KD. Pa tudi odmeva in reakcije v javnem mnenju ne gre podcenjevati: kakšno zaupanje naj imajo v stranko relativne večine, če so njene vlade mirno dopuščale, da so se dogajale take stvari in da se je celo razsipalo z javnim denarjem? Kako je moč zahtevati, da državljani pošteno prijavijo svoje dohodke, če se tako ravna z javnimi sredstvi? Kako se je moč predstaviti volivcem pod geslom, da «KD zasluži zaupanje«? - Poglejmo, kaj piše list, ki je notorično blizu predsedstva vlade: «Borba pristojnosti med ministrstvi, na kateri pogosto vztraja poročilo komisije, je le ena plat tega afarizma, ker te borbe ne vodi ambicij«, da bi služili javni koristi, ampak mnogo manj častna ambicija odločati o velikih zakupih in velikih dobavah za desetine milijard. Spričo tako resnih dejstev, se je pokazalo že v prvem trenutku — ko se je s pohvalnim sklepom objavila vsebina poročila — da se tako neverjeten «primer» ne more zaključiti z grajo nekaterih ministrov in s spregledom, da se uvede disciplinski računski in kazenski postopek proti enemu funkcionarju in trem polkovnikom. Zaključki preiskave naštevajo tako številne zlorabe in tako resne disfunkcije v politično-uprav-nem aparatu izvršne oblasti, da ni brezpredmetno govoriti o krizi institucij. Arhivirati poročilo in se s tem omejiti na priznanje nemarnosti in nepremišljenosti nekaterih ministrov, hkrati pa disciplinsko in kazensko preganjati v zadevo zapletene častnike in funkcionarje, zatrdno ne služi ponovni vzpostavitvi prestiža institucij«. Tako zaskrbljenost je pokazal tudi predsednik vlade Fanfani, ko je poslal ministrom pismo, v katerem opozarja, da je treba skrbno proučiti zaključke preiskovalne komisije dn sprejeti ukrepe, ki jih navaja ta dokument. Levica daje velik poudarek temu pismu, vendar se dodaja, da to ne zadošča in da je Potrebna radikalna reforma javne uprave. Ni slučaj, da je škandal prizadel predvsem desničarske elemente in jih Politično kompromitiral, ko je Posredno pokazal, kaj se skriva za njihovo obrambo demokracije in svobode in za njihovim nasprotovanjem sodelovanju s socialisti. Desnica pa se brani neinteligentno: ((škandalistični hrup okrog Fiumicina skriva dejansko obsežen manever, ki vključuje — od socialdemokratov do socialistov — vse pobornike odprtja v levo, ki bi moralo biti univerzalno zdravilo proti vsem nepoštenostim«. No, to je pa res argument in pol: malo manjka, da ni za vse to kriva... levica! Spričo okoliščine, da bi KD rada odložila razpravo v parlamentu o poročilu preiskovalne komisije na datum po kongresu svoje stranke, je poslanec Ingrao izjavil novinarjem, da bodo komunisti sprejeli potrebne pobude, da bi se ta razprava vršila v poslanski zbornici takoj po novoletnih počitnicah, ker je obi-čaj, da parlament ne zaseda ob priliki kongresa neke stranke; «z začetkom kongresa KD pa bo nastopil nov politični položaj, ker sta PSDI m PRI izjavila, da bosta odrekla zaupanje sedanji vladi in tako povzročila njeno krizo; če nočemo, da se razprava o Fiumicinu odloži za nedoločen čas, je potrebno, da ^ se ta razprava vrši pred začetkom kongresa KD. Isto velja za tragično železniško nesrečo pri Catanzaru, ki je načela resna vprašanja usmeritve in odgovornosti, o čemer mora poslanska zbornica razpravljati takoj«. V Palermu je notranji mi-nister Scelba govoril na temo «KD in kongres v Neaplju* in ponovil že znano tezo, da med KD in PSI ni mogoče nobeno sodelovanje, ker se PSI bori za uresničenje socialistične družbe, medtem ko j* KD proti taki družbeni ureditvi; opozoril je na protislovje med onimi, ki zatrjujejo, da srečanje med katoličani in socialisti ne more vplivati na politično življenje dežele niti na KD, in onimi, ki zatrjujejo, da gre pri tem srečanju za zgodovinski dogodek. Scelba je zatrjeval, da govoriti o zgodovinskem srečanju med katoličani in socialisti pomeni ignorirati ali zgodovino, ali značaj in cilje obeh strank, ali pa da gre pri tem za ((prikrite manevre transfor-mističnega značaja«. Scelba je hkrati zatrjeval, da je po njegovem mnenju nesprejemljiva zunanja podpora PSI vladni koaliciji med KD, PSDI in PRI, ker bi v takem primeru PSI spadal v vladno večino, pri čemer bi bila njegova podpora odločujočega značaja, hkrati pa bi PSI ohranil popolno svobodo akcije v deželi; zaradi tega je on prej za to, da se PSI pritegne, pod določenimi pogoji, v vlado samo. Glede gospodarskega in socialnega stanja v deželi je Scelba dal optimistično sliko tega položaja v poslednjem desetletju («vsi Italijani zaslužijo več in potrošijo več«) in izrazil svojo gotovost, da bo ves italijanski narod dosegel v prihodnjem desetletju «zadovoljivo življenjsko raven«. A. P. Catanii, demonstracije brezposelnih delavcev pa v Madda-loniju pri Caserti. V Cagliariju stavkajo rudarji rudnikov Nebida, San Benedetto in drugih, ki so last rudarske skupine AMMI. V Palermu se je nadaljevala stavka nameščencev mestnih trolejbusov. Ta stavka je letos že dvanajsta in bo trajala 48 ur. Stavka nameščencev avtobusov in trolejbusov je tudi v Catanii ustavila ves promet. Okrog 400.000 tekstilnih delavcev v vsej državi pa pričakuje izid vrste sestankov, na katerih proučujejo stanje sedanjih pogajanj. Prihodnji sestanek sindikalnih predstavnikov z delodajalci bo zopet jutri. Medtem pa je tajništvo CG IL sklicalo za četrtek 4. ja- nuarja prihodnjega leta sestanek izvršnega odbora, ki se ga bodo udeležili tudi delegati. ki so sodelovali na 5. kongresu Svetovne sindikalne zveze v Moskvi. Razpravljali bodo o «V. kongresu SSZ in perspektivah mednarodnega delovanja CGIL». ZDA bodo kupile za sto milijonov obligacij OZN PALM BEACH, 28. — Ameriški državni tajnik za zadeve mednarodnih organizacij Har-land Cleveland je sporočil, da bo Kennedy zahteval od kon- gresa prve dnj januarja pooblastilo za nakup sto milijonov dolarjev obligacij, ki jih namerava OZN izdati, da se reši finančne krize. Kakor je znano, je skupščina pooblastila glavnega tajnika, da izda za dve sto milijonov dolarjev obligacij. Omenjeni državni tajnik je pripomnil, da bo nakup obligacij v sorazmerju z deležem stroškov OZN, k j jih prispevajo ZDA, in ki znaša 48 odstotkov od vseh stroškov. Kennedy je začel danes pripravljati svoje poročilo kongresu o ameriškem gospo- darstvu. PALM BEACH, 28. — Predsednik Kennedy je povabil kralja Sauda na obisk v Wa-shington. Saud je sedaj v neki kliniki v Bostonu. Predstavnik kuvaitske vlade: neodvisnost Kuvaita ni ogrožena Poudaril je, da so vzroki britanskih vojaških ukrepov povsem drugačni - Irak je opozoril Varnostni svet na britansko izzivanje - Jemen je prekinil diplomatske odnose z ZAR KAIRO, 28. — Predstavnik Kuvaita pri Arabski ligi Abdel Azis Husein je izjavil, da neodvisnost Kuvaita ni ogrožena, in da voditelji Kuvaita niso zahtevali britanske intervencije. Pripomnil je, da so za britanskimi vojaškimi ukrepi na Srednjem vzhodu večji in resnejši vzroki kakor pa vprašanje Kuvaita. Predstavanik Kuvaita je to izjavil agenciji Srednji Vzhod. Na vprašanje, kaj misli o premikih britanskih čet na Srednjem Vzhodu, je odgovoril: • Vzroki teh premikov so važnejši in resnejši, kakor pa vprašanje Kuvaita. Velika Britanija ne more poslati čet za zaščito Kuvaita, če emir tega ne zahteva. Moja vlada pa mi je sporočila, da ni tega zahtevala od Velike Britanije. Sicer pa je moja dežela mnenja, da sedanji položaj ne o-pravičuje pošiljatve britanskih čet v Kuvait*. Husein je dalje izjavil, da se Kuvait ne bo obrnil na Veliko Britanijo za zaščito svoje neodvisnosti, ki niti ni ogrožena. Dejal je: »Vlada Kuvaita ni kdo ve kaj zaskrbljena. Dobro ve, da so arabske države pripravljene ščititi Kuvait na podlagi arabske pogodbe o kolektivni obrambi. Izjave iraških odgovornih dr- iiiiitiilnnitfiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiliiiiiHitiiiiiiiiiliiiillliliiiMliiiiiiiiliiiillllllillliiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiliiiiiiiniiiillilliiiililiiiiiiiiiHt«"«"11*11'1! Nehru: «(e se skuša poživiti kolonializem se bo ves svet znašel znova v plamenih ZDA so skušale zadnji trenutek preprečiti osvoboditev Goe Poseben statut za osvobojeno ozemlje - Lord Home govori o «drznem protikolonializmu večine v skupščini OZN» NOVI DIŠL.HI, 28. — Predsednik indijske vlade Nehru je na dolgi tiskovni konferenci izjavil, da je Indija dvakrat odložila akcijo za osvoboditev Goe, in da se je indijska vlada obotavljala skoraj do zadnjega trenutka. Nehru je dodal, da Indija m ------------------- imela nikoli dvomov glede svoje pravice, da izžene Por- Stavke v Italiji RIM, 28. — Okrog 55.000 grafičnih delavcev v vsej Italiji je začelo danes ob 10. uri z 48-urno stavko, ki pa velja samo za tako imenovane trgovske tiskarne in uslužbence pri periodičnem tisku. Okrog 20 tisoč teh delavcev je samo v Milanu; zaposleni so v 400 grafičnih podjetjih, kjer se tiska deset tedenskih časopisov. Stavkajo pripadniki vseh treh glavnih sindikatov zaradi prekinitve pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Krajevne stavke pa so bile danes v Cagliariju, Palermu, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiii Dokazi o vojaškem sodelovanju med Čombejem in Welenskim tugalce tudi s silo, «vendar pa smo bili negotovi glede posledic«. «Toda nezadržna sila zgo. dovine, je dodal Nehru, je pripravila Indijo do tega, da je izvedla vojaško akcijo.« Nehru je še posebno obsodil ravnanje zahodnih držav, ki so s spodbujanjem Portugalske sokrive za vse, kar se je dogodilo v Goi. Povedal je, da je zavrnij predlog ZDA, ki so ga dobili zadnji trenutek, naj bj Indija sporočila, da ne bo šest mesecev izvršila nobene vojaške akcije proti Goi, medtem ko bi »nekatere države« skušale «najti sredstva za rešitev«. Povedal je, da je dal ukaz za začetek 'akcije opolnoči IV. decembra, ameriško posredovanje pa je prišlo istega dne. Pripomnil je: «Poziv je prišel tako pozno, da je bilo materialno skoraj nemogoče ustaviti že sprejete ukrepe. Sicer Pa je bil poziv zelo nejasen, in ni bilo mogoče misliti, da bi ustavili indijske načrte brez jasne alternative. Ameriški predlog, na podlagi katerega bi nekatere države lahko prispevale k rešitvi spora, je nadaljeval Nehru, je imej verjetno namen omogočiti Veliki Britaniji, tako imenovani najstarejši zaveznici Portugalske, Katanški parlamentarci na zasedanju osrednjega parlamenta Čete iz Tunizije in Sierre Leone za Kongo LEOPOLDVILLE, 28. — Trije senatorji in trije poslanci Katange so zavzeli danes mesto v kongoškem parlamentu, ki se je sestal na plenarnem zasedanju. Predstavnik Združenih narodov je izjavil, da se prihod druge skupine parlamentarcev iz Katange pričakuje danes. Combejeva stranka Conakat ima skupno devet poslancev in sedem senatorjev v osrednjem parlamentu. Kar se tiče vključitve kontingenta kongoških čet v kontingent OZN, je predstavnik OZN izjavil, da glede tega niso razgovori napredovali. Iz Tunisa pa je odpotoval davi prvi odred tunizijskih čet, ki se bodo vključile med čele OZN v Kongu. Tudi vlada Sierra Leone je sprejela z.ahtevo OZN, naj pošlje svoje čete v Kongo. Te čete bodo prišle v Leopoldville sredi januarja. Iz prestolnice Severne Rodezije poročajo, da je ((Enotna narodna stranka neodvisnosti«, ki je glavna politična stranka Severne Rodezije, poslala glavnemu tajniku OZN U Tantu borzojavko, s katero zahteva, naj se enemu od njenih voditeljev da možnost' govoriti pred skupščino OZN. Stranka pravi, da ima v rokah dokumente, ki dokazujejo vojaško sodelovanje med Com-bejem in ministrskim predsednikom federacije Rodezija-Njasa Welenskim. Tajnik stranke je izjavil, da je voditelj stranke Kaunda ali eden njegovih sodelavcev pripravljen odpotovati z letalom v New York, da predloži dokaze o tem sodelovanju. Značilna je polemika, ki so jo v ZDA začeli nekateri krogi proti ameriški vladi v zvezi z njeno politiko v Kongu. Pomočnik državnega tajnika Mennen Williams in pomočnik Rowan sta obtožila ameriške finančne kroge sodelovanja z (fUnion Miničre«. Republikanski, voditelj v senatu Dirksen pa je operacije OZN v Kongu označil za «zelo neposrečene« in je zahteval revizijo finančnih obveznosti ZDA do OZN; Prav tako očitajo ne- kateri republikanski krogi a-meriški vladi, da se ni uprla vključitvi kongoških vojakov med sile OZN. V uradnih krogih pa se nakazuje možnost, da bi ta vključitev pomenila začetek reorganizacije kongo-ške vojske, kakor jo je zahteval Stevenson v Varnostnem svetu. Znano je, da so se številne države afriško - azijske skupine in Sovjetska zveza uprle tej zahtevi, naj_ bi OZN reorganizirala kongoško vojsko, ker bi to praktično omogočilo, da se ta vojska postavi pod ameriško nadzorstvo. Letalska nesreča: dve deklici ubiti PADOVA, 28. — Danes se je dogodila blizu Padove nenavadna letalska nesreča, pri kateri sta zgubili življenje dve deklici. Vojaško reakcijsko letalo, ki je letelo nad krajem Este blizu Padove, se je začelo zaradi okvare naglo SDUŠčati. Pilot je odskočil in pristal s padalom v kraju Pra, letalo s še polnimi rezervoar-ii bencina pa je priletelo naravnost v Ulico Vallesina, ki je široka nekaj nad dva metra, ter je treščilo ob hišo, kjer stanuje družina Bottaro, m jo je deloma porušilo. Nastal je požar in slišali so se klici na pomoč. Prihiteli so gasilci, ki se jim je posrečilo prodreti v notranjost stanovanja, Na pomoč so priskočili tudi prostovoljci in karabinjerji. Nenadoma je nastala močna eksplozija: eksplodiral je bencin v letalu in povzročil nov požar; zrušili so se še drugi zidovi. Dve deklici, vnukinji Bottara, ena stara štiri leta, druga dve, sta ostali DOd ruševinami, njuna mati oa je bila ranjena. Ranjeni so bili tudi trije gasilci, 13 civilistov in dva karabinjerja, ki so jih odpeljali v bolnišnico, Pilot je ostal nepoškodovan. Reševalne skupine so nekaj ur odstranjevale ruševine, toda našle so obe deklici mrtvi. Deklici sta prišli pred dnevi iz Bočna v Este za praznike skupno z materjo in očetom k staršem matere. Sporazum o nakupu med FLRJ in ZDA BEOGRAD, 28. — Med vladama Jugoslavije in ZDA je bil danes podpisan v Beogradu sporazum o nakupu kmetijsko prehrambenih pridelkov na dolgoročni kredit. Po tem sporazumu bodo ZDA dobavile Jugoslaviji 500.000 ton pšenice in 30.000 ton jedilnega olja v skupnem znesku 65 milijonov dolarjev, ki jih bo Jugoslavija izplačala v dinarjih. Obe vladi menita, da je ta sporazum prispevek k nadaljnjemu gospodarskemu sodelovanju med Jugoslavijo in ZDA. da pritiska na portugalsko vlado, Ameriška intervencija je prišla potem, ko je bila indijska akcija dvakrat odložena zaradi tujih diplomatskih pobud.« Nehru je zavrnil zahodne trditve, češ da je akcija Indije v nasprotju z Gandhijevim naukom o nenasilju. Pripomni) je: «Svet kolonializma je mrtev, Ce se hoče povzročiti njegov povratek, če se delajo poizkusi za njegovo poživitev, se bo svet znašel v plamenih, ker se to ne bo dopustilo.« Dalje je Nehru izjavil, da ni nikoli dvomil o upravičenosti uporabe sile proti Portugalcem, in da so edini dvomi bili glede posledic, ki bi jih to lahko i-melo v tujini in v že napetem mednarodnem položaju. Nehru je omenil, da nekatere zahodne države kritizirajo Indijo, toda večina afriških in azijskih držav je z naklonjenostjo pozdravila indijsko akcijo. ((Indijci in indijsko prebivalstvo krščanske vere v Goi sta ugodno sprejela indijsko operacijo«, je dejal Nehru in pripomnil, da je dobil brzojavke s čestitkami od škofov iz Goe, kakor tudi od prima-sa Indije in bombajskega nadškofa kardinala Graciasa. Nehru je poudaril, da so vsi indijski državljani brez razlike z veseljem pozdravili osvoboditev Goe. ((Sprašujem se, je dalje dejal Nehru, ali ne gre za različen način mišljenja, in sicer če gre za tiste, ki pripadajo državi, ki je trpela kolonialno dominacijo, ali pa državi, ki je izvrševala to dominacijo in ki torej laže dopušča nekatere akcije.« Dodal je: ((Nekatere države podpitajo Katango in ustvarjajo ovire OZN, i*n _ k° smo intervenirali v Goi, so iste države izjavile, da spodkopavamo oblast OZN: to nas navdaja z jezo.« Nehru je odločno zavrnil podtikanja, češ da se je za akcijo v Goi sporazumel s predsednikom prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Brežnjevom, ki je bil ravno na obisku v Indiji. Izjavil je zatem, da ni bilo še nič sklenjeno glede statusa Goe. Vojska popravlja sedaj povzročeno škodo in nato bo prepustila oblast civilnim oblastem. Novi parlament, ki bo izvoljen na prihodnjih volitvah, bo določil vključitev Goe k indijskemu aiaiaaaaaaaiaaaaaaaaaaaiianiiimaaaaaaaiiiaaaaaaaaiaiiaaaiiaaaiimaaiiaaaaaaiaaaaaaillilimiiiaiaaaaaiaaiiiaaaaaai Slabo vreme v Evropi V Italiji poplave, v Franciji zaledeneli prometni prekopi, v Londonu pa zaprte tovarne in epidemija influence RIM, 28. — Iz vseh krajev Severne in Srednje Italije prihajajo še nadalje poročila o snegu, dežju ter slabem vremenu sploh. Iz nekaterih krajev pa poročajo tudi o poplavah. V pokrajini Pesare so poplave povzročile prekinitev cestnega prometa, tako da so nekatere vasi ostale izolirane. Iz Grosseta pa poročajo, da s° morali poplavljencem pomagati ponekod tudi gasilci. V pokrajin; Forlj je P.zjšlo do usadov, ki so preprečili cestni promet na več krajih. Tudi iz Francije poročajo o slabem vremenu in pravijo, da so v vzhodnih in severnih predelih države ljudje precej o-škodovani zaradi poledice. Tudi rečni promet po severnih kanalih je skoraj povsod ne- mogoč, kajti ledolomilci, ki so razbijali led v zadnjih štirih dneh, so morali prekinit; delo. Največja zaskrbljenost vlada zaradi prekinitve prometa na tako imenovani »premogovni poti«: gre za prekop, po katerem prevažajo ladje premog iz severnih premogovnikov v Pariz. Iz Londona Pa prihajajo vesti, da se je po desetih letih zgodilo prvič, da je zamrznila Temza, toda led je zelo tanek — komaj dva centimetra. Precejšnjo škodo pa je povzročila nizka temperatura — okrog ničle in še mani. Zaradi tega so zaprli številne tovarne. Mraz pa je povzročil tudi epidemijo inPuence. ki se ie razširila zlasti na področju Londona. žavnikov so pritegnile pozornost voditeljev Kuvaita in povzročile tudi nekaj zaskrbljenosti, toda ne v tolikšni meri, kakor mislijo v tujih krogih*. Pripomnil je: «Kuvait je član skupne medarabske o-brambne pogodbe, ki nalaga ostalim podpisnikom, da se postavijo ob stran države, katere neodvisnost je ogrožena od zunaj. Voditelji Kuvaita vedo, da neodvisnost te dežele ni v nevarnosti, ker je pod zaščito bratskih arabskih držav*. Iraški zunanji minister Ja-vad pa je poslal danes brzojavko predsedniku Varnostnega sveta OZN, s katero ga obvešča »o nevarni napetosti, ki je nastala na Srednjem Vzhodu zaradi izzivalnih ukrepov Velike Britanije*. Minister zahteva od predsednika Varnostnega sveta, naj sporoči to brzojavko vsem članom Varnostnega sveta. Brzojavka dodaja, da je namen ukrepov Velike Britanije izvajati pritisk na majhne države, s čimer se ogroža mir na vsem področju ter še posebej varnost Iraka. Značilno je, da se tudi britanski tisk sprašuje, ali ne gre samo za umetni alarm kot opozorilo* generalu Kasemu. Laburistični list «Daily He-rald* piše, da je krizo izvila iz trte britanska vlada, zato da »opozori* iraškega predsednika. »Informacije, ki so prišle v London o zatrjevanih namenih Kasema, dodaja list, so se pokazale za lažne*. V Londonu poudarjajo nekateri opazovalci, da je treba vojaške ukrepe Velike Britanije gledati v luči angleško-iraških razgovorov o petroleju. Ti razgovori o izkoriščanju iraškega petroleja po britanskih družbah so Lili jeseni prekinjeni, in nič ne kaže, da bodo obnovljeni. Iraška vlada je nedavno napovedala, da bo nacionalizirala številna področja, kjer so še neizkoriščena ležišča petroleja. Bagdadski radio je sporočil, da je iraška progresivna stranka odobrila preteklo noč resolucijo, s katero poziva vlado, naj sprejme potrebne ukrepe v Združenih narodih in drugje, da zaustavi imperialistične skupine, ki ogrožajo mir in varnost na tem področju. Resolucija pravi dalje, da je imperializem spremenil Kuvait »v vojaško oporišče za ogrožanje iraške republike* ter se poslužuje Kuvaita, da kajšnjih bogastev. Agencija Srednji vzhod je pozno zvečer javila, da je izraelski radio sporočil, da so premiki britanskih čet na Srednjem vzhodu naperjeni proti ZAR. ozemlju s posebnim statutom, ki bo določil avtonomijo Goe pod nadzorstvom osrednje vlade. Nehru je govorij tudi o morebitni obnovitvi pogodbe o Tibetu, ki je bila podpisana s Kitajsko leta 1954 in ki poteče junija 1962. Poudari] je, da kljub naporom Indije ni kitajska vlada spoštovala določb te pogodbe. Za obnovitev pogodbe bi bilo potrebno, da Kitajska menja svoja dejanja. Pripomnil pa je, da Indija kljub temu podpira sprejem Kitajske v OZN, ker brez Kitajske bi mogoča nobena pogodba o razorožitvi. Izjave britanskega zunanjega ministra lorda Homea na nekem volilnem zborovanju kažejo, da kolonialisti ne mislijo zlepa popustiti in da nameravajo nadaljevati pritisk na vse protikolonialne sile. Lord Home je trdil, da preživlja OZN »krizo zaupanja*, ki jo je treba pripisati »pretiranemu individualizmu novih neodvisnih držav*. Lord Home je govoril o »drznem protikolonialističnem stališču večine skupščine OZN* in je dodal, da je tako ravnanje povzročilo »očitne kršitve listine OZN, kakor na primer v Goi in v Kongu*. Priporočila skupščine za delitev dohodka (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Zvezna skupščina Jugoslavije je končala danes svoje letošnje zasedanje s sprejemom družbenega načrta in proračuna za leto 1962 in vrsto zakonskih predlogov. Skupščina je med drugim sprejela priporočilo gospodarskim podjetjem, naj pri razdelitvi dohodkov upoštevajo potrebe nadaljnjega razvoja, naj politiko razdelitve zasnujejo na dolgoletnem perspektivnem razvoju gospodarskih organizacij. Skupščina je obsodila pojave in stremljenja, da se osebni dohodki večajo ne glede na dejansko možnost in na rezultate gospodarjenja oziroma povečanja cen. Delovni kolektivi so samostojni glede razdelitve dohodka, toda razdelitev dohodka je družbena funkcija in je sestavni del družbene razdelitve v celoti. Zato je družbena skupnost poklicana, da v nekaterih primerih vpliva na razdelitev dohodka v delovnih kolektivih ,ne da bi se pri tem vmešavala v samostojnost delovnih kolektivov pri sprejemanju sklepov o razdelitvi dohodka Družbeni načrt prav tako predvideva v prihodnjem letu, da se pri razdelitvi dohodka v večji meri vskladijo odnosi med proizvodnjo, produktivnostjo in osebnimi dohodki, in sicer zato, da se o-sebni dohodki vskladijo s povečanjem produktivnosti. Med zakonskimi predpisi, ki jih je skupščina sprejela, so tudi predpisi, ki predvidevajo povečanje plač, pokojnin in invalidnin in večje nadzorstvo nad prehrambenimi proizvodi. B. B. NEW YORK. 28. — Fellinijev film «Sladko življenje« ie dobil nagrado Joseph Burstyn kot najboljši tuji film v letu 1961. Krožek filmskih kritikov v New Yorku je dodelil Zofiji Loren nagrado kot najboljši _ tuji igralki za njeno vlogo v dikata soglasno podprlo«, filmu «Ciociara». * Današnji večerni «Le Mon- vrelci naftovod železnice r^LAU Dizfut NAFTSAFID MAFT KEL / Ahvaz JP ^ 42^ KoramšaP A Z[J n y n GEČ ^AN ^ ‘ Bondar SOBE - :rwwam G cr n a veh .m'1 Kuvair ;NEVTRALNO \ OZEMLJE rCA SAFANI Jaf - Manira ——----- - ‘ —ajA-- V ŠTABU H APR. [A ZSSR FADILl\ / KatiF~ Dah ran]* i BAHREIN v yManarne= Ij^ABDEIcM i Ptf A! N DAR & ~f f-F • ŠDUKAN Zrl ^ )e/No H* 5C0 km ^ f [ A\ HARAD m. jlomi/a IDO KAIRO, 28. — Jemen je prekinil diplomatske odnose z ZAR, Jemenska vlada je poslala kairski vladi noto, v kateri pravi, da prekinitev sporazuma o federaciji med Je-menom in ZAR in okoliščine, v katerih je bila ta razpustitev sporočena, ne dopuščajo obnovitve diplomatskih odnosov med obema deželama. Predsednik Naser je v izjavi o razpustitvi federacije med drugim poudaril: »ZAR bo posvetila še posebno pozornost ohranitvi prisrčnih odnosov z jemensko vlado. Sklep o razveljavitvi sporazuma o federaciji v ničemer ne zadeva stališča ZAR. da dežele z različno socialno ideologijo lahko mirno živijo druge ob drugih. ZAR bo nudila je-si zagotovi izkoriščanje tam- menski vladi vso politično, go- spodarsko in vojaško pomoč, ki bi lahko bila koristna bratskemu ljudstvu Jemena*. Jemenski imam je zavrnil ta predlog. Z brzojavko, ki so jo dobili sinoči v Kairu, je pozval vse jemenske člane biv- šega zveznega sveta ZAR, naj se vrnejo takoj v Jemen. Diplomatski odnosi med obema državama so veljali do leta 1958, in tedaj so postali brezpredmetni, ker je bila u-staanovljena federacija. Od tedaj je imel jemenski imam osebnega delegata v vrhovnem svetu federacije. Ko bo ta delegat odpotoval iz Kaira, ne bo med obema deželama nobenih odnosov več. Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je zanikgl, da namerava Egipt prepustiti oporišča Sovjetski zvezi, in je pripomnil, da so odnosi med ZAR in Sovjetsko zvezo taki, kakršne ima ZAR z Veliko Britanijo in ZDA. Glede prekinitve diplomatskih odnosov med ZAR in Je-menom je Hasuna izjavil: »Mi smo socialisti, oni so kapitalisti. To je vse*. Dodal pa je, da je k prekinitvi »prispevala Kitajska, ki hoče pritegniti Jemen v svoje območje, ker je ta dežela na vratih Rdečega morja*. ........■■■■■■■■■■■■■■■■i............ i......... Ne pričakuje se nič posebnega od današnjega govora de Gaulla Zaplemba tednika . Ferna'del, G,no Cervi. Massimo 16 00 «Macist na dvoru Velikega Khana# (Maciste alla curte del Gran Kban). Techmcolor. Gordon Scott. Moderno 17.00 «Pepelko» (II ce-nerentolo). Technčcolor. Jerry Lew'S, Manna Maria Albor-ghetti. A-tr? 16.30 «Seminole». Astoria 16.30 «1 delfini#. Clau-dia Cardinale. Za mladino prepovedano. Vittorio Veneto 15.30 ((Povratek v Peyton Plače# (Ritorrio a Peyton Plače). Jeff Chandler. Prepovedano mladini. Ideale 14 00 ((Zadnji tango# (L’ul-timo tango). Technicolor. Šarita Monti. Marconi 16.00 »Kralj se zabava# (II re si diverte). Rossano Brazzi, Maria Mercader. Abbazia 16.00 »Pogovori karmeličank# (I dialoghi delle Car-melitane). Jean Marais, Alida Valli. Odeon 16.00 ((Olimpiada mož# (O-Pmpiadi dei mariti). U. To-gnazzi. Skedenj 16.00 ((Jaguar džungle# (II giaguaro della giungla). — Technicolor. ( MALI OPLAŠI ) PODI IZ FURNIRJA po 330 IH k#, m — Le>.vK za domačo uporabo iz mehkega Iti trdega lesa. vseh velikosti, močne izdelave — se orodajo v Ulici Oam-t">i st 3. ISCE SE hišna pomočnica k tričlanski družini. Berginc, via Im-briani 8-1. tiiimmiiiiiimmiiiimiiiimiimimmiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 28. decembra 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 14 oseb. UMRLI SO: 62-letna De Carlo Maria, 65-letni Zori Biagio, 67-letii Zennaro Attilio, 76-letna Viterbo Gi la, 78-letna Gorgnolo vd. Polesi Giuseppina, 65-letna Luzzatto por Lesta Emma, 82-letna Poženel vd. Černigoj Barbara, 81-letnl Barison Alfieri, 51-letna Francovich por. Spiga Nives, 79-letna Tiepolo vd. Mi-locco Giuseppina, 86-letna Angelini vd. Bertocohi Orsola, 76-letna Mardero por, Cardone E-lisabeta, 85-letna Vouk vd. Vec-cniet Giovanria, 79-letna Schrei-ber vd. Gabroviz Emma. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello. Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. Jakoba 1; Sponza, Ul, Mon-torsino 9 (Rojan); Vernarl, Trg Valmaura 20; Vielmettl, Borzni trg 12. OjTOOtoaooooosooooO Slovensko gledališče v Trstu priredi danes 29. decembra od 16. uri v Avditoriju v Trstu PREMIERO Giuseppe Luongo: BARABAU ZMAJ SEDMER0GLAV Igra za mladino v dveh dejanjih Prevedel: J. N. L,. Režiser: Jožko Lukeš Scenograf: Vladimir Rijavec Glasba: Pavle Merku Osebe: Kralj Sokoljikljun • Danilo Turk, princesa Perutnička - Miranda Caharij®; princ Ulri - Livio Bogateč. Čarodejka Modrasica - L®" Nakrstova, Štrboncelj - Marti* nuzzi Edvard, Štrbincelj - Stane Raztresen. Bazum - Aj°iz Milič, Beir - Julij Guštin, Zan-zar - Nora Jankovič; nastopa]0 še domačini in domačinke- PONOVITEV JUTRI, 30. dec-ob 16. uri v AVDITORIJU v Trstu Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančišk® št. 20 ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mosc0" lin (vis-a-vis) Avditorija) OOOJOOOCCOOOOOOOOOG [ OLEDALlSČAj VERDI Jutri — Samuel Barber, »Vanessa#. Zadnja predstava. Nastop, Jolanda Michieli, k1 poje Erico; (na prvih dveh predstavah je pela Mietta Si-ghele). Ostali izvajalci kot na premieri. Prodaja vstopnic Prl gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Danes ob 21. urj ponovitev za abonma I «11 Sal!uzza». Andrea Calme. Režija Giovab' m Poli. Rezerviranja in Pr°" daja vstopnic v prodajalni gj?: dališča tel. 24-839 in v galerij' Protti tel. 36-372. MODERNO Dne 1. in 2. januarja bo v gledališču Moderno (Sv. J®' kob) izredna prireditev z najbolj poznano «vedette» tega le' ta, Aiche Nana iz rimskega Rugantina, ki bo nastopila v reviji «1 vanitosi#. Sodelujejo še Bertolini. Pia Velsi ter Blue Star, Ballet. ( l-Ji nsiiA ntosvi TA ) Prosvetno društvo «Ivan Cankar# obvešča, da bo seia upravnega in nadzornega pdboca-J3' nes 29. t.m. ob 20.30. ' sojt M IZLETI Silvestrovanje SPDT na V skem nad Idrijo. Udeleženci izleta na Vojsko sporočamo, bo odhod avtobusa v nede 31. t m. ob 7.15 iz začetka 1 F. Ge v ero. Se prosi za točno Prosimo vse, ki tega niso še s rili, da poravnajo voznino. PROSVETNO DRUŠTVO «S. ŠKAMPERLE# priredi silvestrovanje na stadionu «Prvj maj» Vrdelska cesta 7 nrtTTTT Rezerviranje miz na sedežu društva od 20. ure dalje dalje IUUUI IGRAL B O PRVOVRSTNI ORKESTER Mladina prosvetnega dru štva «A. Sirku iz Križ* priredi 31. t. m. silvestrovanje s pričetkom ob 21. uri-Vesela zabava bo v se' greti dvorani. Igral bo plesni orkester GOSTINSKI SOLSK1 CENTER «H0TEL GALEB KOPER, tel. 243 priredi silvestrovanje s posebno Silvestrovo večerjo in domačo kapljic0 Igral bo priznani orkester Cenjenim gostoin in znancem 00?ci srečno novo leto. VABIMO NA PRIJETNO ki ga priredi v vseh prostorih KRIŽMAN Igrali bodo «Dolinski fantje# Priporočamo rezervacije, Tel. 21361 5ihw:>lm«mg v VELIKEM REPNI KNJIGA najlepši dar! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi o I na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike Z DESETDNEVNEGA TURISTIČNEGA POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI Leningrad in njegovih 600 mostov... Hitlerjevo vabilo na «ples zmage» v leningrajskem hotelu «Astoria» - 900 dni brez vode in elektrike v obleganem mestu - «Eremitage», zakladnica evropske umetnosti 'Zdaj, ko pišem te bežne izletniške utrinke, se me brezobzirno loteva pelin zamujenosti. Občutek nečesa neizgovorjenega, neizpolnjenega. Res je, da ima človek, spremenjen v mehanizem turizma, svojo vnaprej določeno barvo, poseben jezik, prikladen značaj, nekaj malega prilagodljivosti. In tako zelo malo poguma za svoja lastna pota in svoje misli in svoja čustvovanja, da se zdi opeharjen za vso toplo intimnost. A nekaj je, kar je vredno povedati: v evropskih mestih, v Milanu, Rimu, na Dunaju, v Parizu, pa v Londonu, v Stutt-gardu in še kje — tam je človek siva, nepomembna, brezoblična anonimnost. Nič. Manj kot zrak. Zdolgočasena številka v reki ljudi, ki se pehajo za vsakdanji Kruh. Tu, v Rusiji, je bila naša turistična a-nonimnost vsaj človeško uveljavljena. Bili smo ljudje, s katerimi je navsezadnje le vredno govoriti, jih spraševati, tako ali drugače reagirati na njihov smeh ali prepadenost. Mi tukaj nismo bili siva mlaka apatije. Bili smo kot skupina turistično anonimni, potem pa zagotovo ljudje in z nami so se pogovarjali natakarji, sobarice, vratarji, vodiči, profesorji, šoferji. In drugi. Zato pravim: to ni bila zamujena pot ali vsaj ne povsem zamujena. In ko se je navečer našega odhoda začela Moskva pripravljati na novoletne praznike in je monumentalni vrtni prospekt že gorel v milijon lučkah... smo tudi mi zapuščali to čudovito mesto. V letalu — tokrat ga je «uradno» spremljal kot osmi član posadke sovjetski radiotelegrafist (in potem tudi iz Leningrada v Kijev!) — razmišljam o štirih moskovskih dneh. O enem samem nenehnem beganju iz kraja v kraj, o utrujenem, a samozadovoljnem posedanju v eMetropo-lu», ko je bil zunaj odmaknjen večer in goste vijavice decembrskega snega. Raz-‘Piišljam o tem, da zrak okoli nas ni bil mrtev in prazen, ampak je nosil v sebi vse drobne nihljaje in ritme časa, vse tisto, kar nas dela bogatejše za nova spoznanja. Za nove perspektive v življenju. Za nove zorne kote, iz katerih gledamo na živ-ljnje okrog nas. Ena taka perspektiva — razmišljam zdaj v letalu na poti proti Leningradu — je bila največja moskovska tovarna krogljičnih ležajev. Ustanovljena leta 31 in zgrajena v dveh letih, pa prvo leto vojne v celoti evakuirana v vzhodne sovjetske predele zaposluje danes — pri skoraj totalni avtomatizaciji — čez 14 tisoč delavcev. Po elntou-ristovems načrtu smo si torej ogledali tovarno nekje v zapadnem rajonu Moskve, z avtobusom pa več kot tri-četrt ure iz centra. Tam so bili o našem prihodu že ob-veščeni; peljali so nas v prostor, ki je bil večji od sobe in manjši od dvorane. Z uležano navajenostjo, da kot turisti pač gremo tja, kamor nas vodijo, smo torej sedli in čakali. Predstavnik tovarniške uprave nas je precej mimogrede pozdravil menda je že vajen takih ob-iskov!) in nam pač povedal evse o tovarnh. Ira je sproti prevajala in nekateri smo si kakšno malenkost tudi zapisali. Najprej nekaj številk: 50 odst. vseh delavcev je mladina in 50 odst. je žensk. Tovarna ima svoj zdravstveni dom, poklikniko, rentgen in vse potrebne specialnosti. Zaposluje nad 200 oseb zdravstvene službe, od tega 80 zdravnikov. Delovni čas: 41 ur tedensko, t. j. od ponedeljka do petka po 7 ur, v soboto 6 ur. Od teh 7 odnosno 6 ltr pa vsak dan odpade še 50 minut odmora, kar znaša 36 ur tedensko delovnega časa. Delavske plače se gibljejo od 65 do 160 rubljev, povprečno je 100 rubljev. Kako jih delavec lahko urazpodelis: stanovanje 10 rubljev (tudi elektrika, vodu itd.), hrana (za tričlan-sko družino) 50 rubljev. O-stane še 40 rubljev za oblačila, opremo itd. To, zlasti pa obleka, čevlji, je v SZ neprimerno dražje kot kjerm koli v Evropi. Se to nemara: za pokojnino je treba izpob njevati dva pogoja. Zenske si jo pridobijo po 20. letih staža in pri 55. letih starosti, moški pa Prt 25. letih staža in 60. letu starosti. Po tovarni nas je vodil prijazen, suh inženir-konstruktor. Ni' sem se mogel znebiti nekega neopredeljenga vtisa, da so imeli predstavniki ruske carske hierarhije take obraze: ves prefinjen, krhek, bled in anemičen. A že na prvi pogled intelektualec za vsako ceno. Človek, ki je bil rojen za poklic intelektualca. Nekakšna zmes med pianistom in hudožestvenikom, a je navsezadnje iz tega nastal inženir. IZ MEHKE a še črne jutranje sparlne, ki je kakor meglena pajčevina opredala nebes, se je rojeval nov dan. Zadnji v tej deželi presenečenj, brezdušne turistične utrujenosti in velikih dimenzij. Letimo na sever, proti Baltiku in krog nas je še vedno odhajajoča noč in komaj slutena prva svetloba na vzhodnem robu obzorja. Pod nami seveda spet koncentracija vseh oblakov tega sveta. Kot da bi Rusi nalašč postavili bariero med skromno in samo še za počitek navdušeno skupino jugoslovanskih turistov in zemljo 5 tisoč metrov pod njo. In še ko smo se bližali Leningradu, se noč ni umaknila dnevu, zato nas je — dvakrat srečne — pozdravila fantazmagorija lučk, znak prvega prebujanja in življenja tega skoraj 3 in pol milijonskega mesta na obrežjih 67 rek in kanalov, pa to in onstran več kot 600 mostov. IRINA, «INT0URIST0VA» zvesta vodička, nas je čakala v hotelu «Astorija» nekje v središču Leningrada. Pojem razkošja dobi šele v ruskih hotelih in restavracijah svoj pravi zven. Za sladokusca in poznavalca notranje arhitekture je to kajpada le precej naduta, napihnjena, razcefrana in načičkana secesija. Vse v stebrih, strop v štukaturi, kristalni lestenci pritiskajo navzdol, težki dekorativni predmeti na vsakem koraku, žamet, tapete. Pa na stotine malih in velikih skulptur, belih, črnih in raznih. Tudi ne vem, kaj počne v teh bogatih hotelskih foyerjih vsa številna administracija: pri nas sta v najboljšem primeru dva človeka — receptor in vratar. V «uradnih» prostorih hotela «Berlin» v Moskvi me je resnično vznemirjal pogled na razpostavljeno parado pisalnih miz, ki že v tako težkem in zasičenem dekorativnem okolju delujejo malce smešno. A to je njihova stvar in ni, da bi se zdaj vtikali vanjo. Sprehajamo se po hallu leningrajske «Asto- nje», enega samega muzeja umetniških predmetov, pohištva, kristala, brokata. In spet bataljona uslužbencev. Ta «Astorija» ima pa tudi sicer spominsko vrednost: v eni od steklenih vitrin hranijo redek in po srečnem naključju pridobljen dokument, ki z vso banalnostjo odkriva karakter nekega blazneža, prepotentnega norca, zoprnega histerika. Gre za pozivni-co fiihrerja «velikega nemškega rajha» na «zmagovalni ples» v hotelu Astorija, natiskano po vsej verjetnosti v trenutku, ko so bili oddelki nemške pehote že pri leningrajskem observatoriju, na gričih 2 km od središča mesta. (Povedali so mi, da je v Sovjetski zvezi zelo priljubljena komedija na to temo, komedija z naslovom «Ples v Astoriji». Skoda, da nimam teksta!). DEVET STO DNI, danes v Avditoriju mmh Vse naše mlade in odrasle gledalce vabijo na dve urci prisrčnega smeha! Strbincelj, Strboncelj, kralj Sokolji, klun, princesa Perotnička, čarodejka Modrasica in ostali, ki bodo danes in jutri gostje Slovenskega gledališča v Avditoriju skoraj tri leta, so leningraj-čani živeli ob 250 gramih najslabšega kruha dnevno. Bili so brez vode in elektrike. Od lakote, mraza in bolezni je zategadelj umrlo nad 600 tisoč ljudi. Devet sto dni groze, od tega več kot vet sto dni severnega baltiškega mraza, ki lomi sleherni odpor. In sredi tega devet sto dnevnega pekla — redni simfonični koncerti leningrajske Filharmonije. Dva kilometra od nemških okopov so zvenele melodije Beethovnove «Devete», napisane za mir in ljubzen in bratstvo med vsemi ljudmi tega sveta. In je zvenela Sostakovičeva VI. simfonija, imenovana «Lenin-grajska«, napisana sredi tega pekla zato, da bi dvigovala, da bi ohranjala vero v še kak boljši dan. Ohranila jo je, toda v senci strahotne statistike 600 tisoč mrtvih. In tu, v hotelu «Astorija» smo videli pozivnico na azmago-valni ples«, pozivnico norega soboslikarja, črnolasega Tevtona, primitivno sadističnega idiota, ki bi ves ta kristal umazal s peno muenhen-skega piva in s smradom germanskega pokolenja. NEVSKI PROSPEKT je bela rimska cesta Leningrada. Vsa je v snegu, široka Neva pa se pretaka pod debelim ledenim plaščem. Gledam z nevskega prospekta na ono stran: ena sama razstava velikih palač s čudovitimi fasadami. Neprikinjen trak lepotije. Tu univerza, malo naprej arhitektonski monolit Petropavlovske trdnjave z dvojnim obzidjem. Ira je postala magnetofon: govori, tolmači, kaže s prstom. In na koncu vsakega stavka na pol vprašuje, na pol konstatira: «R azumete, ne?!» Zimski dvorec in velikanska površina trga pred njim: vanj se zavozimo po ozki ulici, koder so oktobra 1917 šli revolucionarji v napad na Zimski dvorec. Znani razgledi s tisoč podob, ki jih ta trenutek oživljam. Potem: letni dvorec z monumentalnim parkom in znamenitimi skulpturami, ki so zdaj prekrite z lesenimi lopami. Pa Admiraliteta s pasažo prekrasnih arkad, dvorec Smolni, MarsoVo polje. In spet mostovi, mostovi. Med prevozom z •Inturistovini» avtobusom pa sredi monotonije Irinega neutrudljivega naštevanja brskam po asfal-tu, pogledujem v trgovine, sledim napisom. In gledam — pa ne edini! — tudi leningrajske predstavnice nežnega spola. Nasploh so tu, v Leningradu, ženske lepše. Sicer je lepota precej relativna: Moskovljanke so več-jidel razkošnejše v postavi, bolj blizu baroknemu pojmovanju ženskih linij in manjše postave. Tu, v Leningradu, so ženske višje, bolj sloke, pa tudi v obraz lepše. Tvegana konstatacija, a vendar: to je bil vtis nečesa finega, udržanega, z majčkeno več ženskega šarma: bolj vase zaprtega. Pri spoštovanem bralcu računam seveda na razumevanje, da ni nič na svetu, najmanj pa teorija o ženski lepoti, absolutno. MILAN LINDIČ ' (Nadaljevanje sledi) ■ mmm . - m ' Vi Zgoraj: Nevski prospekt z zamrznjeno Nevo in Pet ropav lovsko trdnjavo v ozda jo Spodaj: Moderni bar-bufetti so tudi v SZ priljubljeno shajališče mladih ljudi llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltItlllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNlllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIUIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllIttllllllllllllllllNIliniUMIHIIIMIIIIINHIlfiaillllllMIIIIIIIini NAKLJUČNO ODKRITJE V BAD NEUHEIMU V NEMČIJI V vodi zdravilnega 180 milijonov let stare bakterije V dobi, ko se je na Zemlji življenje začelo komaj porajati, so kristali soli bakterije «konservirali» in jih ohranili žive vse do današnje dobe Petek, 29. decembra 1901 Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 17.00: Igra ansambel Gianni Safred; 17.25: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Haendel: Umetni ognji; 19.00: Sola in vzgoja; 19.15: Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Portret v miniaturi: Ivo Robič; 21.C0: Koncert operne glasbe; 22 00; Novele 19. stoletja: Stiepan Ljubiša-Mitrov: «Dvakrat ukradeni zvoni); 22.20: Chopin: Sonata za violončelo in klavir; 22.45: Mojstri be-bopa. Trst 12.25: Tretja stran; 14.20: Simfonični koncert p. v. Paula Straussa; 14.50: Furlanija, bogastvo luči in barv; 15.15: Gradeške pesmi Biaggia Marina: 15.35: Orkester Cana Pac-cihiorija. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba Po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah; 13.40: Delovni kolektivi čestitajo; 14.30: Ope- retne melodije; 15.30: Domače aktualnosti; 15 40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: Jug. operni pevcj v svetu; 17.40: Znani kitaristi; 18.00: Prenos RL; 19,00; Jo Saint Flour in njegov orkester; 19 30: Prenos RL; 22.15: Stare melodije; 22.35: Koncert večerne komorne glasbe; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Balzac in moda; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Popevke; 15.15: Poje Bruno Pallesi; 15.30: Tečaj angleščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Nunzio Rotondo in njegov orkester; 16.15: Mednarodna univerza G. Marconi; 17.20: Operni pevci; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30; Filmske in- gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert; 22.45: Har-ry Arnold in njegov orkester. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeni variete; 11.00: Glasba Za vas, ki delate; 14.00; Naši pevci; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Kvartet Cetra; 20.30: Gran gala; 21.45: Pesmarica Canzomssime; 22.15: Dokumen-tarij: «Rjavi medvedu. III. program 17.00: Skladbe Igorja Stra- vinskega; ,18 00: Cavour in An-na Giustignani; 18.30: Na programu Pergolesi in Leo; 19.00: Tisoč let italijanskega jezika; 19.30: Valentino Bucchi: suita «Mirandolina»; 20.00: Vsakove-čerm koncert; 21.30; Enodejanka Huga Hofmannsthala: ((Zenska na balkonu«; 22.05: ob 70-letnici Riccarda Barhellija; 23.35: Petrarcove poezije. Slovenija 8.05: Od majhnega ansambla do big band orkestra; 8.40: Slovenske narodne poje Tone Kozlevčar; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15: Kolektivi za Novo leto; 11.00: De-bussy: Mala suita; 11.10: Naš podlistek; 11.35: Iz glasbenih fantazij Roberta Schumanna; 12.05; «Ples s pogačo« in dve gorenjski; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Mezzosopranistka Cvetka Ahlin in tenorist Rudolf Franci; 14.05: Radijska šola; 14.35: Radi bi vas zabavali; 15.20: Novoletna razgledica; 15.45: Je- zikovni pogovori; 16.00: Portreti iz stare italijanske muzike; 17.35: Vukdragovič: Vokalna lirika; 17.50; Zabavni ansambli; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Švedske melodije; 18.2.5: Zbor «Jože Vlahoviču; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Na Novo leto so vam izbrali...; 20.00: Orkester Melachrino; 20.15: Zuna- njepolitični pregled; 20.30; ((Romantični trio« za klarinet, violončelo in klavir; 20.45: Štiri sto let klavirske glasbe; 21.15: Oddaja o morju; 22 15: Po svetu jazza na konec leta; 22.45: Glasbena medigra; 22.50: Literarni nokturno; Ital. televizija 17.00: Program za najmlaj- še; 18.30; TV dnevnik; 18.45: «Osebnost»; 19.30: TV pošta; 19.45: Ekonomski pregled; 20.30: TV dnevnik; 2.1.15: Goldonijeva komedija: «Le morbi-nose»; 23.35: TV dnevnik. DHUGI KANAL 21.15: ((Prijatelj Charlotu; 22.15; TV dnevnik; 22.35: Holandski nacionalni balet. Jug. televizija 18.00: Vsak petek nov začetek — prenos javne prireditve za otroke; 19.00: Magazin vsakdanjih skrbi; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Novoletne čestitke; 21.15: Spored Jugoslo- vanske kinoteke. Ce bi vest ne prišla iz verodostojnih znanstvenih virov, iz vseučiliškega inštituta, bi ji ne mogli verjeti, kajti bolj je podobna pravljici kot resničnosti. In vendar kaže, da je res, da je človeku uspelo prebuditi k življenju zares pravo ((biološko okamenino«, živo bitje, staro 180 ali celo 32C milijonov let. Gre za odkritje v toplicah Bad Neu-heim v Nemčiji, ki je uspelo univerzitetnemu profesorju dr. Heinzu Dombrowskemu m njegovim sodelavcem. Direkcija toplic v Bad Neu-heimu je pred časom dala znanstvenemu inštitutu nalogo, naj ji izvrši ponovno analizo vode, ker se je pri prejšnjih analizah vedno ugotavljalo, da so v tej topliški vodi določene bakterije, ki jim ne morejo najti izvora, niti opredeliti med ostale sodobne bakterije. V začetku se je dr. Dambrowskemu zdelo, da bo šlo za običajno analizo, ki jo more opraviti kateri koli strokovnjak in da ne bo terjala cele ekipe strokovnjakov in mesece dela. Hkrati pa ni nihče računal, da bi ena izmed tolikšnih analiz, ki so v to-pliških krajih v navadi privedla do tolikšnega znanstvenega odkritja. Ze omenjene bakterije, ki so jih pri prejšnjih analizah odkrili, sicer niso škodljive, toda podrobna analiza je ugotovila, da so to klice posebne, edinstvene vrste. Vprav to dejstvo je strokovnjake prepričalo, da ne gre morda za okuževanje vode ki bi prihajalo od nekod z vrha, ker bi sicer bilo bakterij več vrst. Nadaljnja značilnost pa je ta, da so odkrite bakterije bile zelo živahne, pa čeprav je voda toplic vroča (35 stopinj C) in močno slana (3,5 odst.), Podobne življenjske razmere druge bakterije po navadi omrtvičijo. Iz tega so logično sklepali, da morajo te bakterije prihajati iz globin, od koder pri- haja voda. Geološka preiskava je nadalje dokazala, da prodira vrelec skozi podzemeljsko plast soli, ki je stara od 180 do 200 milijonov let. Prof. Dombrowski je dal zvrtati vrtino do 600 metrov globoko in potegniti od tod na površje vzorce kristalov soli. Nadaljna mikroskopska raziskovanja so pokazala, da se v teh kristalih nahajajo bakterije, o katerih je govora ter tudi protozoji, to se pravi enocelični organizmi iz davne, davne dobe, ko se je življenje na Zemlji šele začelo porajati. Vtem ko je poizkus oživljanja protozojev iz kristalov soli odpovedal, so bakterije v določeni hranljivi raztopini ponovno oživele kot bi bile vseh 180 do 200 milijonov let le . dremale. V dolgih poizkusih so v laboratoriju razvrstili celo serijo 40 različnih vrst bakterij. Znanstvena ekipa temu skoraj da ni hotela verjeti, zato se je lotila novih raziskovanj in pri tem ugotovila, da je od vseh 40 oživelih vrst bakterij bila le ena, ki je kazala, pa čeprav daljno, vendar pa določeno podobnost ene vrste že znanih bakterij in s tem je bil znanstveni ciklus povezave zaključen in znanstvena ekipa je s tem dokazala, da sc bakterije dejansko živele, pa čeprav v nekakem pol-mrtvem stanju 180 milijonov let, pri čemer so jim kristali soli služili kot nekakšen zaščitni oklep ali ovoj. Za prof. Dombrovvskega je bilo logično; da je treba,-to senzacionalno' odklitje še temeljiteje proučiti in poglobiti, ker se z zbranim materialom še ni hotel zadovoljiti. Postavil si je vprašanje, ali bi se dalo 180 milijonov let ((dremajoče* bakterije, ki jih FILATELIJA JUGOSLAVIJA Znamka za dan armade ; zo rasMiiHMUA hdpc»»« AfMMie; ! JUGOSLAVIJA V počastitev 20-letnice jugoslovanske ljudske armade je jugoslovanska poštna u-prava 22. dec. izdala spominsko znamko z nominalno vrednostjo 25 din. Znamka prikazuje dve iztegnjeni roki: ena drži v roki puško, druga pa cvet, kar simbolično prikazuje vlogo JLA v obrambi miru in izgradnji socializma. Znamka je tiskana po gravuri Stanislava Babiča v nakladi 2 milijona izvodov v polah po 50 kosov. Brata Miladinov Jugoslovanska poštna u-pra je za 100-letnico smrti izdala v teh dneh znamko v počastitev spomina bratov Miladinov. Znamka ima nominalno vrednost 25 din, prikazuje Pa oba brata z napisom «Brača Miladinovci*. Brata Miladinov, Dimitrije in Konstantin sta bila Makedonca. Rodila sta se v Strugi leta 1810 oz. 1830. Dimitrije je bil učitelj in si je prizadeval za uvajanje makedonskega jezika v šole in v bogoslužje. Zaradi svojega delovanja je bil de nunciran kot ruski vohun, vržen v ječo, v kateri je tudi umrl v Carigradu 1. 1862. Konstantin je bil pesnik. Študiral je v Atenah in v Moskvi. Po zaslugi nadškofa Strossmayerja je 1. 1861 tiskal v Zagrebu velik zbornik makedonskih ljudskih pesmi. Da bi pomagal zaprtemu bratu se je odpravil v Carigrad kjer pa so tudi njega zaprli in je umrl v ječi isto leto kot brat. GRČIJA 100-letnica grške znamke Za 100-letnico prve grške poštne znamke so v Grčiji izdali serijo sedmih vrednot, ki prikazujejo reprodukcijo prve grške znamke. Nominalne vrednosti so; 20 in 50 leptov in 1.50, 2.50, 4.50, 6 in 10 drahem. Naklada; 200.000 kompletnih serij. Prvi dan prodaje je bila v prometu tudi posebna ovojnica in priložnostni poštni žig. CESKOSLOVASKA Metulji na znamkah Poštna uprava CSSR je izdala vrsto znamk na temo metulji. Serija obsega devet vrednot po 15, 20, 30, 40, 60 in 80 helerjev ter po 1, 1,60 in 2 kroni. Znamke so izdelane po črtežih prof. Maksa Svabinskega, tiskane pa so v štiribarvnem tisku. je vroča voda z razkrajanjem kristalov soli vrgla na površje, ponovno «uspavati»? Tega dela se je lotil, toda delal je brez uspeha. Čeprav je s postopnim izhlapevanjem hranljive podloge neštetokrat skušal bakterije ponovno «kon-servirati*, so vse že med izparevanjem vlage pomrle. Po naključju pa je vprav 'tedaj prišel do poročila neke ameriške raziskovalne skupine, ki se je že pred mnogimi leti ukvarjala s «konserviranjem» živih bakterij. Skupina ameriških strokovnjakov je pri svojih poskusih prišla do ugotovitve, da je to možno, toda na poseben način: V hranljivo tekočino, v kateri se bakterije razvijajo, je treba postopoma dodajati vedno soli. Cez določen čas bo v tekočini zaradi zasičenosti prišlo do kristalizacije, bakterije pa bodo ostale v kristalih ((latentno žive*. «Na tak način bodo — kot so ameriški strokovnjaki ugotovili — mikroorganizmi v tem popolnoma suhem stanju časovno praktično neomejeno dobo konservirani, hkrati pa snosobni. da se spet vrnejo v življenje*. Praktično je skupina ameriških raziskovalcev znanstveno «uokvirila» vprav isti proces, ki se je pred milijoni let vršil v prirodi na Zemlji, proces, ki je pred 180 milijoni let «konserviral» bakterije, ki so jih sedaj odkrili Prof. Dombrowski pa je pozneje dobil še nov dokaz. Začel je z raziskovanjem podzemeljskih ležišč kristalizirane soli in njegov zaključek je bil pred nedavnim potrjen z novim odkritjem. Iz tisoč metrov globokega sloja soli v Kanadi je potegnil na površje vzorce kristalov soli, v katerih so bile bakterije, katerih starost so ocenili na 320 milijonov let. Pomen tega odkritja je izreden: Sodoben človek, sodobna znanost ima pred seboj žive organizme izpred 200, 300 milijonov let, torej iz dobe, ko se je na Zemlji življenje komaj porajalo, organizme, ki so se pred davno, davno dobo razvijali in živeli v povsem drugačnih bioloških razmerah, organizme, ki nam lahko s podrobnejšo analizo odkrijejo marsikatero tajnost, ki je bila doslej znanosti prikrita. Ob registriranju tega dogodka bomo dodali, da so pred časom tudi v Srbiji zabeležili podobno odkritje bakterij iz davnih, davnih dob, le da tega odkritja previdna znanost ni hoteia Driznati. iiiMiiiiiiMiniiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitinniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiii,,,,!!,,,,,,!; OVEN (od 21.3, do 2.0.4.) Drobnih skrbi danes ne bo manjkalo, toda vse se bo uredilo. Ne bodite neupravičeno ljubosumni. Zdravje zadovoljivo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Imate dobre ideje, takoj jih skušajte uresničiti. Dokaz globoke simpatije vas bo ganil. Odlična moralna in fizična kondicija. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne obremenjujte se z novimi nalogami, če niste kos že se-uanjim. Premagati boste morali občutek manjvrednosti. Glavobol. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zanemarjajte vaših družinskih dolžnosti. Nevarnost sporov po razg.eti diskusiji političnega Sli značaja. Nepričakovano sporočilo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Poglobite novo spoznanstvo, od katerega boste imeli veliko moralno zadovoljstvo. V ljubezni gre vse kot po olju. Možna pre-seuečenia. DEVICA (Od 23.8. do 22.9) Zašli boste v idejna nesoglasja, toda čas bo dal prav vam. Znati bo treba ohraniti strogo tajnost v neki čustveni zadevi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ce se ne strinjate s predpostavljenimi, bodite previdni v izjavah. Klevete na vaš račun vas ne bodo demoralizirale. SFORP1JON (od 24.10. do 22. 11.) Z vztrajnostjo boste dosegli odlične rezultate. Preden boste dalj dokončen odgovor dvakrat premislite. Pismo. STRELEC (od 23.11. d0 20.12.) iiitiiiiiiiiiiiiiiiin V dopoldanskih urah bo šlo vse po vaših željah. Notranje zadovoljstvo zaradi dokazov ljubezni. Zdravje povprečno. KOZOROG (od 21.12.. do 20.1.) Vaše možnosti za uspeh se večajo iz dneva v dan. Ne bodite krivični do mlajših. Ljubljena oseba vam bo pripravila nepozaben večer. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prišel je čas polaganja obračunov: pohitite z zamudami. Prijeten in zabaven večer. Na vidiku daljše potovanje. Nervoza. RIBI (od 20 2. d0 20.3.) Vaše intelektualno obzorje vam dopušča pravilno orientacijo. Zanimive ponudbe, ki jih bo vredno upoštevati. Zdravje odlično. NOVE KNJIGE Iz krvi rdeče V spomin med vojno padlim književnikom Slouenski kulturni ustvarjalci, ki so ohranili zvestobo kulturni tradiciji in svojemu narodu so že na začetku sprejeli odločitev O-svobodilne fronte o kulturnem molku ter odklonili kakršnokoli sodelovanje z okupatorjem. To pa ni bilo težko, ker se je delitev duhov v slovenskem kulturnem življenju izuršila že pred vojno m so slovenski književniki že takrat opozarjali na krivice stare družbe ter izpričali svojo predanost ljudstvu. Opredelitev za načela Osvobodiltff fronte je pomenila samo 'potrditev njihove dotedanje idejne in politične orientacije. Kasnejši čas je zahteval, da stopijo slovenski kulturni delavci še korak naprej. Najboljši slovenski umetniki, pisatelji in kulturni delavci so stopili v nadaljevanju borbe ob stran partizanskim borcem, postali so sami borci ali pa te Dorce podpirali in navdihovali. Slovenski umetnik je v tej borbi ostal zvest samemu sebi in slovenski kulturi in Je v svojih delih poudarjal ljubezen do domače zemlje, do slovenskega ljudstva in do vsega človeštva. Seveda pa je slovenska kultura v borbi plačala tudi svoj krvni dolg: slovenski kulturni delavci sb odhajali s puško v gozdove, hirali z ljudstvom po ječah in internacijskih taboriščih. Pa ne samo to. slovenski pisatelj v teh časih ni pustil molčati svoje muze. Zato so vsi tisti književniki, ki so bili na osvobojenem ozemlju ustvarjali nova dela, drame, pesmi, črtice in jh : ob javljali v partizanskih glasilih ali v zbirkah ilegalnih tehnik. To poglavje naše umetnosti nima primere na svetu ter priča o vsenarodnem gibanju in o tesni povezanosti slovanskega umetnjka s slovenskim ljudstvom. O tej povezanosti z narodom priča dolg seznam slovenskih književnikov ih kulturnih ustvarjalcev, ki so se borili skupaj z ljudstvom m v tem času ustvarjali. Prav tbko^ je dolg tudi seznam književnikov, ki so padli v bojih, umrli po ječah in taboriščih ali omahnili pod streli okupatorjev. Kronika teh vojnih dni je zabeležila, da so padli kot partizani, kot talci ali pa umrli v taboriščih naslednji slovenski pisatelji in znanstveniki: Avgust Žigon, Jože Kerenčič, Karel Širok. Ivan Čampa, Tone Šifrer, Anton Korošec, Miran Jarc, Vinko Košak, Tone Čufar, Ivan Rob, Ivo Brnčič, Mara Husova, Ciril Drekonja, Anica Černe jeva, Karel Destovnik-Kajuh, KIu-sov Joža. Ivo Grahor, France Kozar, Avgust Pirjevec, Stanko Vuk, dr. France Mesesnel, Naci Kranjec-Pajlin, Josip Vandot, Vito Kraigher, Edvard Kokolj in še nekateri. Vsem tem v spomin je ob dvajseti obletnici vstaje založniški zavod «Borec» posvetil zbornik, ki je pod naslovom IZ KPVI RDEČE te dni izšel. Urednik Tone Pavček je po kratkem uvodu, v katerem je prikazal delež slovenskih književnikov v borbi za lepšo bodočnost, objavil kratke podatke o življenju in delu navedenih partizanskih umetnikov in znanstvenikov in njihove pesmi, krajše prozne tekste oziroma odlomke iz njihot>ih del. Tako je slovenski javnosti sicer nepopolno, pa vendar kar najbolj primerno predstavil vrsto slovenskih kulturnih ustvarjalcev, ki so ivoio privrženo*’ naprednim idejam in svojo borbeno delavnost plačali s svoiim življenjem. Sl. Hu. Gorlško-beneški dnevnik t&mmm Seja občinskega sveta v Gorici Zakaj že na prvi seji občinskega sveta niso obsodili skrunitve spomenika v Pevmi Novo občinsko nogometno igrišče bodo zgradili na Rojcah Včeraj zvečer so prvi del seje občinskega sveta v Gorici posvetili obravnavi interpelacij. Najprej so prečitali interpelacijo svetovalcev dr. Battella in pergomasa (KIPI), v kateri vprašujeta občinski odbor, kako namerava poskrbeti za nadaljevanje nogometne tradicije v Gorici, ko bo z novim letom zapadla najemniška pogodba, ki jo je občina svoj čas sklenila za uporabo igrišča v Ul. Baia-monti. Zupan in odbornik Candussi sta odgovorila, da so pregledali vsa nogometna igrišča v Gorici, ki bi jih lahko preuredili. Ugotovili so, da na igrišču pri Madonini ne bi bilo mogoče zgraditi tribun in slačilnic, ker je igrišče na navoženem terenu. Igrišče pri Mochetti je predaleč, igrišče Juventine v Standrežu pa ima slabe dohode in ne razpolaga z zadostnim prostorom za parkiranje avtomobilov. Zaradi tega so sklenili uporabiti prostor na Rojcah, kjer je sedaj balincarsko igrišče. Tam bodo s prispevkom CONI zgradili občinsko nogometno igrišče, ki bo sodobno opremljeno. Imelo bo tribune in slačilnice ter bo stalo okoli 100 milijonov lir. Ker je na razpolago premalo prostora, ne bodo okoli igrišča zgradili tekalne steze. Zatem je prišla na vrsto interpelacija MSI o sedežu ECA v Ul. Baiamonti, kjer spijo in se hranijo občinski reveži. Interpelantom sta odgovorila župan in odbornik dr. Miloc-co, ki sta pojasnila, da bodo z dograditvijo druge laze doma onemoglih v Ločniku lahko spravili pod to streho skoraj vse občinske reveže. Pozneje bodo poskrbeli, da bodo sedanjo zgradbo občinske podporne ustanove v Ul. Baiamonti podrli in zgradili drugo. Določili bodo, v kakšne namene bosta pozneje služili. Vse kaže, da bodo novo zgradbo v Ul, Baiamonti uporabili za tiste občinske reveže, ki prihajajo samo po hrano, ali pa bodo v njej samo spali. Po obravnavi interpelacije o goriškem letališču, v zvezi s katero je župan prebral izsledke komisije, ki je prišla pregledat goriško in ronsko letališče in v katerih se izrecno poudarja, da prid« letališče v Ronkah v poštev za meddržavne proge samo za-radi nočnih poletov, ki jih bodo uvedli na progi z Benetkami, je prišla na vrsto interpelacija svetovalca Petra Sancina (PSI) o skrunitvi spo- iiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiin* OD VČERAJ DO DANES KINO ) CORSO. 17.15: «Dva sovražnika«, A. Sordi in A. Gum-nes. Barvni film v cinema-scopu. VERDI. 17.00: »Dva solda sla-. ve«, C. Maurier in P. Guers. Francoski črnobeli film. V1TTORIA. 17.15: »Vojščaki z otočja«, G. Montgomery in C. Austin. Ameriški barvni film. CENTRALE. 17.15: »Vihar pod morji«, R. Wagner in T. Moo. re. Ameriški barvni film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE, Ul. Rabatta št. 18, Ul. 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 6,2 stopinje ob 12.30, najnižjo 2,8 stopinje ob 3. Vlaga je dosegla 85 odstotkov, dežja j« podlo 18 mm. menika padlih partizanov v Pevmi. Zupan je odgovoril interpelantu, da obsojajo vandalsko dejanje, ki je bilo izvršeno nad spomenikom v Pevmi, kakor tudi vandalsko dejanje, ki je bilo storjeno na Gradu. Svetovalec Sancin je bil zadovoljen s stališčem občinskega odbora, izrazil pa je nezadovoljstvo zaradi tega, ker je odgovor prišel pre-kasno. V nadaljevanju seje so obravnavali posamezne točke prejšnjih dnevnih redov, in sicer razpredelnico trošarine za leto 1962. Seznami na vpogled Na protokolnem uradu go-riškc občine, soba 17, je na vpogled do 2. januarja 1962. leta 20 seznamov prispevkov, ki jih morajo plačati zdravniki, veterinarji, odvetniki, člani raznih bolniških blagajn, prevajalskega konzorcija, kakor tudi seznami združenih prispevkov za kmetijstvo; zem- Urnik trgovin za praznike Na novoletne praznike bo v veljavi naslednji urnik trgovin: Sobota, 30. decembra: vse trgovine imajo lahko odprto do 20. ure. Nedelja, 31. decembra: v dopoldanskih urah bodo odprte same mesnice, cvetličarne, pekarne in mlekarne, kj bodo prodajale kruh in mleko tudi za naslednji dan. Ponedeljek, Novo leto: samo cvetličarne bodo odprte do 13. ure, medtem ko bodo zaprte vse ostale trgovine. ljiški dohodki in davki na zemljišča. Sezname si je mogoče ogledati od 9. do 12. ure. Iz Beneške Slovenije Prejšnji dan so v vseh večjih vaseh Beneške Slovenije, in sicer v Podbonescu, Sovod-tnjah, Dreki itd. razdelili božične pakete, ki jih je otrokom podelil predsednik republike. Včeraj je padel v Nadižo 55-letni Alojz Čedermac. Utonil je zaradi srčne kapi, ki ga je zadela, ker je bila voda premrzla. Vesti iz Doberdoba Prizadevanja občine za čistočo v vasi Prepovedano je odlagati smeti ob cestah ter pasti purane in kokoši na glavnem trgu in po vaških cestah Doberdobska občina je že večkrat objavila, da je prepovedano odlaganje kamenja in smeti ob cestah, kakor tudi na občinskem zemljišču. Zato ponovno opozarja prebivalstvo, da bo vsakdo kaznovan, ki bo kršil odredbo. Da ne bi prišlo do nesporazumov, bi bilo najbolje, če bi se pozanimali na županstvu za kraj odlaganja kamenja in ostalih smeti. Opozorilo velja tudi za vaščane, ki odlagajo ostanke rož in vencev s pokopališča na cesto proti Redipulji. Na pokopališču je že pripravljen prostor za odlaganje smeti, zato res ni v čast vaščanom, ki IIIIIMIlitllllllllllllllllllllllllllll11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 Zaradi nepopustljivosti ravnateljstva Nadaljuje se stavka uradnikov CRDA v Tržiču Sodijo, da utrpi ladjedelnica zaradi spora okoli 15 milijonov lir škode na dan Sindikalne organizacije CI SL, Delavska zbornica in UIL. ki vodijo stavko uslužbencev in prednjih delavcev v tržiški ladjedelnici, so včeraj sklenile, da bo stavka trajala še vse naslednje dneve tega tedna, se pravi do sobote, ker ni videti rešitve sedanjega spora, ki traja že blizu enega meseca. Stavko so obnovili včeraj in bo trajala do sobote. Proizvodnja v ladjedelnici je zaradi nje skoraj povsem u-stavljena, ker stavkajo tudi prednji delavci in tehniki, ki neposredno sodelujejo v proizvodnji. Delavci že skoraj cel mesec nimajo nobenega pravega dela, kar povzroča ladjedelnici ogromno škodo. Izračunali so, da utrpi ladjedelni- ......................... Prejšnji teden v Standrežu Koristna predavanja o bolezni in negi goveda Med kramljanjem so živinorejci izvedeli marsikaj zanimivega, kar je obogatilo njihovo strokovno znanje Prejšnji teden so imeli v prirejajo v italijanskem jezi- prosvetni dvorani v Standrežu več zanimivih predavanj o boleznih in negovanju živine, zlasti goveda, ki je najbolj koristna in donosna domača žival. Zaradi mraza, ki je ravno tiste dni pritisnil z vso silo, je bila udeležba manjša, toda požrtvovalni živinorejci, ki so kljubovali mrazu in vztrajno prihajali vse večere poslušat predavanja veterinarja dr. Danila Rustje, so slišali marsikaj zanimivega. Po predavanju o najrazličnejših temah, med katerimi je bila na vrsti tudi slinavka in parkljevka, ki se je naši kmetje najbolj bojijo, se je razvilo prijetno kramljanje v domačem jeziku, tako da so kmetje lahko zastavljali vprašanja in se pogovorili o vsem, kar jih je zanimalo. Takšna predavanja bi prav lahko bila tudi v drugih vaseh, seveda vedno v našem jeziku, ki ga naši ljudje vsekakor bolje obvladajo kot italijanskega, zlasti pa strokovne izraze. Poglavitno pri vsem tem pa je to, da se na takšnih predavanjih slovenski kmetje več naučijo kot na tistih, ki jih razne ustanove ku. Zaradi tega tudi več koristijo razvoju živinoreje. Ce bi vse to premislile, tedaj bi poskrbele tiste ustanove, ki so za to pristojne, da bi se slovenski tečaji, dasiravno lahko tudi pod njihovim okriljem ali tudi na njihovo pobudo, prirejali po vseh vaseh, kjer prebiva naša manjšina. Ce se na Tržaškem že prirejajo takšna predavanja v slovenščini, zakaj ne bi pristojne organizacije tudi na Goriškem sledile temu vzgledu? «»------------------ Žena iz Štandreža si je zlomila stegnenico Z avtomobilom Zelenega križa so ob 11.40 pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto 47-letno Guli-novo iz Štandreža, Ul. Reggi-mento Piem. Reale 21. Takoj po sprejemu so jo poslali na ortopedski oddelek, kjer so ženi ugotovili zlom leve stegnenice in nekaj reber. Guli-nova se je tako hudo poškodovala včeraj dopoldne, ko je padla po stopnicah na svojem domu. Pridržali so jo na zdravljenju. Sodijo, da bo o-krevala v 40 dneh. ca na dan okoli 15 milijonov škode, kar znese v enem mesecu celih 450 milijonov. Marsikdo se sprašuje, če se je vodstvu ladjedelnice splačalo spustiti se v tako dolgotrajen spor, ki jih bo prav gotovo dražje stal kakor če bi ustregli zahtevam uradnikov po plačnih poviških. V hotelu «Unione» se je vžgal grelec na nafto Eksplozija steklenice z bencinom v stanovanju v Ul. Ristori Ob 22.40 v sredo zvečer so poklicali gasilce v hotel «U-nione« v Ul. Garibaldi 10, kjer je zaradi kratkega stika zagorel grelec na nafto. Lastniki hotela so dediči Visin-tin. Gasilci so se morali do polnoči truditi, da so požar pogasili in preprečili, da se ni razširil tudi na zgradbo. Skoda znaša 50.000 lir. Včeraj ob 9.35 pa so poklicali gasilce v Ul. Ristori, kjer v prvem nadstropju zgradbe št. 52 stanuje družina Fran-cesca Solettija. Poklicala jih je njegova žena, ker se je v kuhinji vžgala steklenica z bencinom. Steklenica je njeni 3-letni hčerki zdrsnila iz rok in se zakotalila k prižgani plinski pečici. Ker so iz steklenice uhajali bencinski hlapi, je nastala eksplozija in dokaj velik požar v kuhinji. Požar je zažgal omarico. Po prstih pa se je opekla tudi deklica. Nastala škoda znaša okoli 10.000 lir. «»-------- * Povišani so bili naslednji funkcionarji javne varnosti: dr. Giuseppe Zangone je postal vice kvestor, dr. Fiore Isabella je postal načelnik komisariata v Krminu, dr. Vinicio Tagliolato je postal komisar oddelka za potne liste, dr. Giuseppe Marcinno pa je postal komisar oddelka za tujce. mečejo smeti kar čez pokopališki zid. Ob tej priliki bi hoteli ponovno opozoriti kmete, da ne smejo pasti puranov in kokoši kar po vaškem trgu in po cesti. Ker se je povečal cestni promet, lahko perutnina povzroči prometno nesrečo in s tem tuiji sitnosti njenim lastnikom. Občina opozarja, da bo vsakdo kaznovan, ki ne bo spoštoval omenjenega opozorila. le Nesreča delavca iz Gabrij Včeraj ob 11. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 32-letne-ga Romana Devetaka iz Ul. Regina Elena 24 v Gabrjah. Devetak je zaposlen pri mestnem podjetju »Autovie Car-siche». Včeraj dopoldne je s cirkularko žagal drva. Ker je les slabo prijel, mu je žaga porezala sredinec, prstanec in mezinec ter dlan leve roke, s katere mu je odnesla tudi kožo. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju. Okreval bo v 20. dneh. Nekaj pred 12. uro je padel z ogrodja, kjer je pleskal zgradbo v Medeji, 17-letni Vladimir Dallas, ki stanuje v tej vasi. Pri padcu si je zlomil levi gleženj. Pridržali so ga na zdravljenju v civilni bolnišnici s prognozo okrevanja v 30 dneh. Levi gleženj si je prav tako zlomil 46-letni Alcide Cumin iz Verse. Padel je na poledici, ko je vozil gnoj iz hleva. Tudi on se bo moral zdraviti 30 dni. Ženska povzročila padec motociklista Včeraj ob 17.45, ko se je 44-letm Luigi Calligaris iz Ul. Maroncelli št. 1 v Gorici peljal s svojim motociklom od Rdeče hiše v Podturen, je nenadoma z njegove desne strani skočila na cesto neka ženska in povzročila nesrečo. Pri padcu se je Calligaris udaril v glavo. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 10 dneh. Prometna policija je izsledila žensko, ki je povzročila nesrečen padec motociklista. «»------- V Pevmi je umrl Karel Prinčič Danes popoldne bodo pokopali na pokopališču v Pevmi Karla Prinčiča, starega 73 let. Pokojnik je bil bolničar v civilni bolnišnici v Ul. Brigata Pavia. Tamkaj je bil zaposlen celih 35 let in je bil dolgo časa desna roka pokojnega primarija kirurga prof. Susiča. Od tamkaj so ga poznali mnogi bolniki, ki so ležali na operacijski mizi, kjer jim je Prinčič dajal narkozo. Pokojnik je bil zaveden Slovenec in je zvesto čital naš dnevnik. Vaščani so ga imeli zelo radi. Zapustil je ženo. Prizadetim svojcem izrekamo naše sožalje. + Davisov pokal že desetic v avstralskih rokah Avstralija-Italija 5-0 V sredo zvečer je umri naš nepozabni KAREL PRINČIČ bolni ar v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo danes, 29. decembra ob 16. uri iz kapelice v Pevmi. Žalujoče družine: PRINČIČ, MIKLUS in MAKUC Pevma 29. decembra 1961. Pietrangeliju in Siroli se je posrečilo iztrgati tekmecema samo tri sete MELBOURNE, 28. — Avstralija si je danes z zmago v zadnjih dveh igrah v singlu dokončno zagotovila posest letošnjega Davisovega pokala. Domačini so odpravili italijanske tekmece s 5:0. Izida današnjih dvobojev sta sledeča: Emerson - Sirola 6:2, 6:3, 4:6, 6:2 Laver - Pietrangeli 6:3, 3:6, 4:6, 6:3, 8:6 Avstralci so tudi v zadnjih dveh igrah pokazali svojo pre- moč nad Italijani, ki so samo nekaj dni pred challenge roun. dom upali, da se jim bo posrečilo presenetiti. Njihove optimistične izjave pa so jim danes v zasmeh, ker so avstralski tekmeci prepustili Italijanom v treh dneh dvoboja samo tri sete. Prvega si je priboril Orlando Sirola v današnji igri z Royem Emersonom. Čeprav je bila zmaga avstralske ekipe zagotovljena, je Emerson napel vse sile in ni prav nič šte dil z udarci, ki so v prvem setu zmedli Sirolo tako, da je moral tega prepustiti tekmecu. V drugem setu je bil Sirola boljši, toda pri 3:3 je do- Pietrangeli (zgoraj) in Sirola (spodaj) sta ostala praznih rok pustil tekmecu, da si je nabral naskok, s katerim je u-spešno zaključil tudi to igro. Sele v tretjem setu je Italijan pokazal borbenost in vztrajnost ter je prisilil Emersona, pa čeprav po trdi borbi, na predajo. Tudi zadnja igra se je začela v korist Italijana, ki je dovolil Emersonu, da mu je odvzel servis. Od tistega trenutka dalje je Sirola banalno zapravljal žoge, s čimer je dal možnost nasprotniku, da je povedel Avstralijo v vodstvo s 4:0. Največje zanimanje je seveda vladalo za drugo tekmo med Rodom Laverjem in Italijanom Pietrangelijem. Od Italijana so namreč pričakovali ostro borbo, da bi si izsilil vsaj častno točko. Pietrangeli nj razočaral in je bil večkrat na višini nasprot- Za izlet v Dubrovnik je v Gorici na razpolago še nekaj kabin in ležalnih stolov. nika. Tudi Laver se je boril z vsemi silami in vztrajnostjo ter ni pustil nobene žoge mimo. V prvem setu je Laver močno prevladoval in je Pie-trangelija odpravil v 18 minutah. V drugi igr; pa se je Italijan maščeval in je prav tako v 18 minutah izenačil. Tudi v tretjem setu je bil Pietrangeli odličen in je prisilil Laverja, da mu je prepustil igro s 6:4. Že je kazalo, da bo vendarle prišlo do presenečenja, ko je Laver zastavil vse svoje sile in je po ostri, 25 minut trajajoči borbi, zmagal ter stanje izenačil. Za določitev zmagovalca je bil torej potreben peti set, ki je bil brez dvoma najbolj napet in razburljiv. Oba tekmeca sta zagrizeno igrala in sta si bila več ali manj enakovredna. Končno je Laver v 12. gamu strgal Italijanu servis in povedel v vodstvo ter nato še zmagal. Celotna igra med Laverjem in Pietrangelijem je trajala dve uri in je bila morda edina na višini Davisovega pokala. Po končanem dvoboju je generalni guverner Avstralije izročil kapetanu domače ekipe Davisov pokal, Hopman je nato dejal, da je imela letos Avstralija eno najmočnejših ekip v zgodovinj in da so Italijani prav danes pokazali, da znajo igrati odličen tenis. Tudi italijanski kapetan Canapele je to potrdil in je zaprosil naj italijansko moštvo sodijo po današnjih srečanjih. Italijan je tudi omenil predlog, da bi finalno srečanje za Davisov pokal odigrali v dveh kolih in sicer na travnatih in peščenih igriščih. Pietrangeliju, ki se je danes odiično počutil in je prvič iz- lo, da Laver in Emerson nimata nobenega namena presto, piti med profesionalne teniške igralce. Italijanska ekipa ne bo ostala v Melbournu do uradne izročitve Davisovega pokala. Italijan; bodo že jutri odpotovali domov in bodo v soboto prispeli z letalom v Rim. BOKS LIONE, 28. — Francoskega boksarja Gracieuxa Lamperti-ja, ki je bolehal na levem očesu. so danes zjutraj operirali. Kirurški poseg, ki je trajal 20 minut, je popolnoma uspel. Lamperti bo moral ostati pod zdravniškim nadzorstvom v klinikj približno teden dni, a se bo kljub temu lahko razmeroma hitro ponovno posvetil tieningu. Smučarski poleti v Oberstdorfu Kirjonen prvi B. Jemc drugi OBERSTDORF, 28. — Danes je bila prva skakalna tekma v okviru tradicionalne novoletne turneje na štirih avstrij-sko-nemških skakalnicah. Prvo mesto je s skokoma 73,5 in 73 m ter z 225,5 točkami zasedel Finec Kirjonen, medtem ko je drugo pripadlo jugoslovanskemu predstavniku Božu Jemcu. Jemc je skočil 73,5 in 74 m, a ker je bil njegov slog nekoliko slabši od finskega tekmovalca, so ga točkovali le z 209,5 točkami. Italijan Bruno De Zordo pa je bil s skokoma 68,5 in 70 m šele dvajseti. NOGOMET BRUSELJ, 28. — Danes so določili datume četrtfinalnih tekem turnirja za pokal evropskih prvakov med Standardom iz Liegea in angleškim moštvom Glasgow Rangers. Prvo srečanje bo 7. februarja v Lie. geu, povratno pa teden dni kasneje V Glasgowu. iiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiimimmiiiimmiimmiiimmiiiimmiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiimiimiiiii Tour de 1’Avenir 1962 Štirinajst od 2. do 15. julija Start v Bordeauxu, cilj v Parizu ■ 2066 km dolga proga PARIZ, 28. — Organizatorji II. Toura de l’Avenir so brez posebnih svečanosti in tiskovnih konferenc najavili datum začetka, konca in potek proge amaterske dirke. Prihodnja dirka bodočnosti po Franciji, ki je rezervirana za amaterske _ reprezentance prijavljenih držav, se bo začela 2. julija prihodnjega leta v Bordeauxu in se bo zaključila kot profesionalni Tour 15. istega meseca v Parizu. Skup- no bo torej 14 etap v dolžini rabil svoje močne servise, ni j 2066 km. preostalo drugega kot čestita- Najkrajša etapa bo 6. julija ti Laverju, k; je dodal, da se Italijanom ne bo nikoli posrečilo premagati ga na travnatih igriščih. Končno se je izvede- ko bodo morali kolesarji preteči posamezno y borbi s časom le 39 km, najdaljša pa bo trinajsta na 228 km dolgi pro- miiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiimuiiiiiniiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiii IZ BOKSARSKEGA SVETA PARIZ, 28. — Danes so javili imena boksarjev, katerim bodo podelili trofeje «Zmage 61». Med nagrajenimi boksarji so trije Italijani in sicer Bur-runi, Loi ter bivši olimpijski prvak, ki je šele pred meseci prestopil med profesionalce De Piccoli. Seznam nagrajenih boksarjev je sledeč: Mušja kategorija :BURRUNI (Italija) Petelinja: COSSEMYNS (Belgija) Peresna: RAFIU KING (Nigerija) Lahka: CHARNLEY (Velika Britanija) Welter: LOI (Italija) Srednja: DOWNES (Velika Britanija) Srednjetežka: S C HO L Z (Nemčija) Težka: DE PICCOLI (Italija) LONDON, 28. — Svetovni prvak srednje kategorije (verzija EBU, športne komisije New Yorka in Massachussetsa) Anglež Terry Downes noče braniti naslova v Bostonu proti Američanu Paulu Penederju. Downesov prokurator je izjavil, da se bo angleški boksar držal sprejetih obveznosti, ven. dar ne namerava nastopiti v Bostonu. Pri tem je prokurator pripomnil, da se niti Floyd Patterson ni hotel spoprijeti v Bostonu v Mac Nee-leyem in da se je že Don Jordan pritoževal zaradi pristranosti sodnika v korist domačina Paddyja De Marca. NEW YORK. 28. — Po podatkih, kj jih je objavila ameriška boksarska revija «Ring Magazine«, je med letošnjim letom izgubilo življenje na ringu osem boksarjev. Štirje boksarji (dva profesionalca in dva amaterja) sta umrla v ZDA drugi profesionalci pa so umrli v Venezueli, Mehiki in Avstraliji. V Italiji pa je amater podlegel na posledicah boksarskega dvoboja. * * * LONDON, 28. — Svetovni prvak petelinje teže (verzija EBU) Johnny Caldvvell je Sinoči odpotoval v Brazilijo, kjer bo nastopil v dvoboju za enotni svetovni naslov s sedanjim prvakom Ederjem Joffre-jem. Srečanje bo 18. januarja v San Paolu. NOGOMET Santosu brazilski nogometni pokal SAN PAOLO, 28. — V povratni tekmi za brazilski nogometni pokal je Santos premagal Bahio 5:1. Ker se je prvo srečanje končalo neodločeno 0:0, si je Santos osvojil pokal. Tudi tokrat je bil Pelč daleč najboljši na igrišču. Ne samo, da je v teku šestih minut trikrat zaidej v cilj kljub ojačeni obrambi (osem igralcev v *o-brambnem prostoru), temveč je pripomogel, da je Coutin-ho dosegel četrti in v drugem polčasu še peti gol. Igralcem Bahie se je posrečilo šele v zadnjih minutah igre doseči častni gol iz enajstmetrovke. * * * MONTEVIDEO, 28 - Beograjska Crv. zvezda je sinoči odigrala z domačim klubom Nacional neodločeno 1:1 (1:1). Oyarbide je za domačine v 10’ dosegel prvi gol dneva, medtem ko je za goste izenačil v 35’ šekularac. * * * PALMA Dl MAJORKA, 28. — Domače nogometno moštvo je včeraj premagalo v prijateljski tekmi lizbonski Spor-ting Club 3:1 (1:1). gi Lione- Nevers. Amaterski kolesarji bodo morali tudi preko gorskih prelazov, ki so tudi na progi profesionalne dirke. Au-bisque bo prva resna ovira tretje etape, medtem ko bodo morali dan kasneje v etapi Bagneres de Bigorre - St. Gau-dens preko Peyresourda. Po nekaj dneh ravninske, to je hitre vožnje, se bodo udeleženci amaterskega Toura znašli ob vznožju Alp: v deseti etapi bodo morali preko Varsa in Izoarda, v enajsti pa jih bo čakal vzpon na Porte, Cuche-ron in Granier. Etape prihodnjega amaterskega Toura so sledeče: 1. etapa — 2. julija: Bor-deaux - Bordeaux (151 km) 2. etapa — 3. julija: Bor-deaux . Bayonne (184 km) 3. etapa — 4. julija: Bayon-ne - Pau (158 km) 4. etapa — 5. julija: Bagneres de Bigorre - St. GaudenS (121 km) 5. etapa — 6. julija: Saint Girons . Saint Girons (39 km na kronometer) 6. etapa — 7. julija: Saint Girons - Carcassonne (122 km) 7. etapa — 8. julija: Narbon-ne . Montpellier (136 km) 8. etapa — 9. julija: Montpellier - Aix en Provence (185 km) 9. etapa — 10. julija: Aix en Provence Antibes (196 km) 10. etapa — 11. julija: Le Sauze . Barcelonette - Brlan-Con (104 km) 11. etapa — 12. julija: Bourg d’Oisans - Aix les Bains (132 km) 12. etapa — 13. julija: Aix les Bains Lione (187 km) 13. etapa — 14. julija: Lione Nevers (228 km) 14. etapa — 15. julija: Gien Pariz (178 km) BOČEN, 28. — Danes je prispel v Bočen predsednik avstrijske kolesarske zveze, ki se hoče osebno prepričati o možnosti, da bi v letošnjo kolesarsko dirko po Avstriji vključili tudi etapo, ki bi tekla po italijanskem ozemlju. Po prvi proučitvi cest je možno, da bo proga tekla preko vzponov Mendola, Palade in Giova. Dirka P® Avstriji, ki je rezervirana izključno amaterjem, bo takoj po italijanskem Giru od 15. do 24. junija 1962. Avstrijski kolesarski funkcionar je novinarjem izrazil željo, da bi Italija poslala na dirko uradno ekipo ter tudi, da bi prireditelji čira proučili možnost, da bi ena od etap tekla po avstrijskem ozemlju. ©OOOOCOOOOOOOOOOOO OOOOCX)OOOOOOOOC