22 rn v • lecaj XLVI1 i i \ Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskal 90 kr jen pošilj za celo leto 3 gold. 40 kr za po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol leta 1 gold 0. kr 0 kr za četrt leta četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 29. maja 1889 t Ob S e g : Perutninstvo. O iridenti tržaški. Zemljepisni in narodopisni obra zi Naši dopisi. Novičar. Govor poslanca Kluna. Govor poslanca Tonklija Gospodarske stvari. Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič zega člena imajo zunanjo stran belo, tako da je pri sklenenih perutih tu opaziti na črnem temelji belo liso. Prsi, spodnje truplo, stegna in bedrca, tako tudi zadnii deli z repom so črni Kokoš ima na svetlem temelji Sorodne s Cochins so Brahma votnega perja črne črte koti drug v drugem. > kakor bi bili zaporedoma trij Brahma so še bolj utrj Po njihovem imenu bi sodili, da je njih domovina koliko krme tudi same nego Cochin, in si ne porečje indijske reke Brahmapootra, toda to ime se je dostuje poiščejo, vendar jim to ne za slučaj prej te pasme. Brabma so skoro gotovo na Zgodnje kokoši stale s križanjem Cochins in Malaj po gorskih hlevih tudi po zimi verni Ameriki zvršilo. Od tod so Brahma prišl na Angleško in potem po vsej drugi Evropi kar se je v se- neso. Jajca pa niso velika proti njih životu. Brahma va- ajprej lijo rade. vendar niso tolikanj sitne, kot Cochi obraščenih nog mnogokrat jajca potarejo sedij o. Le zarad gnezdu ob- d prav stalno ter so zarad svoje krotkosti za valjenje dobre. Po svoji izkušnji jih zato priporočam. Za namizno pečenko so Brahma boljše nego Cochin, ker imajo šibkejše kosti in okusnejše meso. Na Angleškem jih prav pogostoma rabijo za pečenko, zlasti mlade peteline po 6 mesecev stare katerih ni treba kopuniti ker se pozno spolski razvijajo, in ker se počasi kretaj > tudi hitro odebelijo. Poznih leg ne bi mogel priporočati, ker ostanejo kokoši le majhne. Po opisu starejših vrst preiti mi je na moderne kokoši, in cer najprej na Langshan Druge stroke v človeškem Podoba življenji nam kažejo Razlika med Cochi omenjena j drug Podoba 2. in Brahma je bila uže prej vedne premembe. Zakaj naj bi pa kokoši delale izjemo? malenkostnih razlik pa ne bodem vajal, da ne mučim dalje čislanih čitatelj na Po bar perja se delijo 1 Ko so bile Cochi so prišle iz mode ogreva se vse dothe vpeljane za njimi vzkipelo je vse za nje, te 3, in v novejšem času drug za Lengsha 9 Plymouth-Rocks in Wy v vetle Brahme imajo po vsem životu belo koj Perj » po vratu in sedlu Rep je črn ima vsako pero po sredi močno, črno črto . v temne Brahma, ki spominajo zgoraj opisanih Dor King. Perje po vratu je tako, kakeršno pri svetlih Brahma Petelin ima rameni beli, peruti pa črni, le splavute dru Na vsaki razstavi videti je mnogo zastopnikov teh pasem. Podajam tu nekoliko zgodovinskih posnetkov iz „DuricgenaM. Langshan so prvotna pasma severno-kitajske po- krajine Mandžurije. Prve Langshan pripeljali Evropo leta 1879. z Japonskega, kamor so sene iz svoje domovine. Druge pripeljal je no svetlejše barve nego kokoši. parobrod „Hesperia" po kapitanu Johannsen, ki je imel kasto perje, česar bi ne smelo biti. Petelini so navadno zveze v severnem Kitaji in vzhodni Sibiriji. Kokoši tretjič pripeljane, prejel je leta 1882. baron Liihdorff. Te kokoši so iz nekega Buddinskega samostana v bližini Plymonth so „farmarske kokošiu severne Amerike, koder so najbolj razširjena in najbolj priljubljena pasma, Mukdena, glavnega mesta Mandžurije. Menihi se pečajo ker dajajo izvrstno pečenko, so utrjena, dado se lahko tam s kokošjo rejo prav zelo, ter pošiljajo vsako leto vzgajati in neso pridno zlasti po zimi. po več tisoč komadov v južne pokrajine Kitajske t) ce sarstva. Po svojem opazovanji moram pritrditi tem lastnostim, kajti letošnjo zimo pričele so mi uže v adventu Od 6 kokoši se je še Langshan so jako velike, lepe kokoši, truplo spo- nesti ter mi neso neprenehoma, mina Dorking; imajo dolg, poln vrat, majhno glavo, le ena sama zmislila, da bi klokala. Podložena jajca je visok, enoten greben, rdeč obraz, srednje velika, rdeča Prav dobro izvalila, sedaj pa uže zopet nese. Jajca so ušesa, dolge, rdeče podbradke, velik, kvišku obrnen, lep rep z dolgimi srpi, gosto perje, katere se pa v razliko j nekoliko veča nego domačih kokoši. Mladi piščanci se dobro in hitro redijo, toda hočejo biti zunaj na planem s Cochin oprijemlje života, malo obraščeni nogi. Langshan nadkriljuje celo Dorking s svojo težo. Odrasli petelini Med svojimi Langshan imam in na paši. Te kokoši si iščejo svoje hrane same, ako jim je pole g vse morajo imeti nad 5 petelina, ki tehta ll1/« starib funtov in ki svoje teže prav dobro opravlja svojo nalogo. Perje je črno ter se izpreminja v zeleno. V novejšem času nahajajo se pa uže tudi beli in modri Langshan. Mladi piščanci so, kadar se izvalijo, po vrhu glave in po hrbtu črni, po vratu, prsih in trebuhu so pa rumenkasto beli. Nogi sta mesnate barve, ki se pa pozneje izpremeni v sivo. trata na polago Uspevajo pa tudi po prtih prostorih prav dobro, ako jih človek primerno krmi tega uzroka jih je priporočati tudi mestnim ko- košerejcem. Njih zunanji oblika in barva sta tako mikalni, da jih vsakdo takoj opazi, če tudi ni kokošerejec. Zadnji dve pasmi Langshan in Pljmonth gojijo prav zelo zlasti oni zavodi, kateri vzrejajo namizno ku- retino za prodaj, kot na pr. zavod v Št. Iigen pri Hei Odlikuje se ta pašni a po posebni utrjenosti. delbergu, ki obsega čez 4 hektare zemlje, in kjer izvale Piščanci navadno prav dobro uspevajo, ako se morejo s kokljo prosto gibati. Akopram se počasi obraslo, vendar Jaz na leto čez 40.000 piščet. jih malo pogine. Trdijo, da kokoši dobro \alijo. iz svoje izkušnje ne morem temu pritrditi, ker v dveh Podučile stvari. letih kar redim to pasmo, klokala mi ni še nobena kokoš. Za nesenje po zimi je pa to pasmo jako priporočati. Langshan so tudi dobre za „namizno kuretino", ker nimajo predebelih kosti, imajo pa belo kožo, mehko, sočno, belo meso in so zelo težke. Pasejo se te k3koši rade, zato so pa tudi za kmeta prav dobre. Zadnja vrsta med velikani so Plymonth-Rocks. V svojih prejšnjih spisih sem uže omenil, da je ta pasma bila vzgojena v severni Ameriki baje z umnim križanjem Cochinov z ameriškimi jastrebastimi Domi- nikanci. Prvikrat je bilo videti te kokoši razstavljene 1868. v Worcester (Massachusetts). Zemljepisni in narodopisni obrazi. Ja- Nabral Fr. Jaroslav. * ; (Bifce;) f V ' 108. Duševne potrebe in ljudoljubne naprave poncev. Kateri mladenič hoče dobiti državno službo, mora se dati na preskusnjo in če jo prestane, potem gre na vseučilišče. Prvo vseučilišče je v Jedu, ustanovljeno od vlade 1533. 1. Na tem vseučilišču se podučavajo brez- pa v 1. Na tem vseučilišču se podučavajo plačno mladeniči v nravouku, politiki, pesništvu, kitajskem in japonskem višem jeziku Uoožne učence Plymonth so velikega, dolgega in širokega života (g^j podobi in 2.), imajo dolgi, rumeni ; goli preskrbe vlada in posamezniki z vsemi potreoščinami. Učenje na tej šoli traja tri leta in se zavrsuje z glavno skušnjo. Vseučilišče vodi deželni načelnik in cesarski nogi, nadzornik. Profesorjev je po 4 do 5 prve vrste, 12 do 13 srednje dolg vrat, rdečo glavo, rdeča ušesa, rdeče pod- bradke, rumen kljun ) enoten, kvišku stoječ greben in druge vrste in 20 do 30 tretje vrste. To vseučilišče majhen rep s srednje dolgimi srpi stoji skoro sredi mesta in pokriva prostor 43.2QJ_J yar- dov angleških. Razen poslopij ima obširen vrt z rib Obilno perje se dobro oprijemlje života. Plymonth nikom, šetališči, griči i. tem vseučiliščem je spo so navadno jastrebasto pisani, t. j. po vsem životu je jena tudi šola za učenje tujih jezikov, katero je vlada perje enake barve, in sicer ima vsako pero na svetlo 1850. 1. ustanovila, koj ko je bila odprla pristanišča > sivem temelji 3—5 marog počez, ki pa niso ostro lo- evropskim trgovcem. V tej šoli uče holandeški, francoski čene od temeljne barve, temuč polagoma prehajajo iz angleški in ruski jezik. Pred devetdesetimi leti še ni svetle v temno barvo, tako nekako „valovitoM. Rado pa bilo nobenemu dovoljeno učiti se tujih jezikov, razea se pripeti, da je opaziti petelinu na sedlu malo rumen- njemu, ki je hotel, da bode tolmač. Japonci imajo javne knjižnice skoro v vsakem več- beden ni nič vedel. Samo pojedini prirodoslovci so poz-jem mestu. Najbogatejša Knjižnica japouskih in tujih navali tega hrošča, pa tudi oni niso vedeli o njem po- 1822 je dobil Leta knjig je v Jedu na vseučilišču, potem knjižnica japonskih vedati nič dobrega in nič slabega, in kitajskih knjig v Miaku, Osaki in Futiu. Tem knjiž- tega hrošča profesor Say v Filadelfii in nam ga je nicam je treba poslati vsako novo knjigo, kaj pak brez plačno. Tudi muzejev in drugih takih zbirk imajo Japonci opisal Za ostali svet bil ostal ta hrošč neznaten da mu ni prišla kultura naproti. Evropski doseljniki so se širili vse dalj zahodnemu gorstvu, in razen drugih dosta. toda največ zasebnih. Z javnih naj omenimo samo 8etev 80 zasadili tudi korun v bližini hrošča, ki je do muzej domačih prirodnin, večinoma rastlin, pri državnej tedaJ Prav nedolžno živel na samoraslih rojakih zdravniškej šoli v Jedu, pa obrtni ustav domačih izdelkov od novih. Kakor da se je razumel v botan ko hrošč porcelana, papirja i. d. v Miaku. Mnogi premožni je prešel na ko in se prepričal da zasebniki imajo bogate zbirke kopanin itd., katere si hrano. Leta 1859 se je pomnožil hro š more vsak brezplačno ogledati. Tudi starine nabirajo Japonci, takove zbirke imajo vzlasti templji, pa stare plemenite rodovine. Vsakega leta na gotov dan so odprte te zbirke. Kar se tiče zabav v obče, treba nam samo toliko omeniti, da so Japonci še z^lo otročji po naših nazorih. Priljubljene so jim igre. s kakeršnimi se pri nas deca zabava. Radi pa hodijo Japonci v gledališče. Obseg mnogih dram, vzlasti zgodovinskih, vzet je z navadnega življenji in mišljenja narodovega, pa z domače zgodovine, in to jako povoljno upliva na narod. Knjigotiskarstvo je bilo uvedeno v Japonsko s Ki- koru-; brzo ma tu sočnejšo da so sc vedela vsa tako Američani bali za obstoj korunov. Kmalu Amerika za tega škodljivca, kateremu so dali po deželi, kratkem se je razširil koloradovec v katerej se je prikazal, ime koloradovec času in z nenavadno brzi daleč na izhod in jug. Leta 1865 je prešel Misisipi in se naselil v državi Illinois (Ilinajs). Leta 1870 je bil uže v državah India Ohio (Oheio), Pennsvl Massachusetts (Mesečusets) in New York (N j Jork) Leta 1871 so pokrila cela jata reko Detroit v Michiga (Mičigeu) in so preplavala na plavajočem drevju taja dosta zgodaj. Toda domače nesloge in vojske so ovirale razcvet njegov in šele pred dobrimi 300 leti, ko se mlja pomirila, opomoglo tiskarstvo. Od tedaj je narod čimdalje bolje napredaval v umetnosti in ved- pa ni svobodeu v Japonskej, vsak spis se i jezero Erie ter so se naselila po dolovih med rekama St. Clair in Niagara. Kedar so v Evropo dospeli žalostni glasovi ob uničevanju koloradovca po Ameriki, zbali so se gospodarji, da ne pride čudni gost tudi na njihova koru-nišča. Zato so vlade izdale najstrožjih naredb, da se ne sme s severne Amerike korun uvažati. Ali so se te na- nosti. T.sk dbe strogo izvršavaie ali ne, težko pravo povedati mora predložiti politiškemu uradu v mestu, ali kateremu vseučilišču; brez njunega dovoljenja se ne sme nič natisniti. Nova ustava utegne marsikaj olajšati. Slovstvo japonsko je bogato, znanstveno in zabavno. Vzlasti njegujejo prirodopisje in zgodovinopisje. Na prvem mestu pa je botanika. Prirodoznanska dela japonska so okrašena s tako dovršenimi barvotiski, da se morejo vsporejati evropskim. Krasni in natančni so tudi zemljevidi japonski. Spisov zgodovinskih imajo premnogo, ne stvari. Govor poslanca Kluna v državnozborski seji dne 21. marca t. 1. (Dalje). Ti nauki morajo nepogojno vreči celi red ter imeti sumnjivih in strupenih bilin. V to zloglasno familijo gre rabi to načelo za naš parlament. Kakove zmešnjave bi tudi korun. Po mnogih samoraslih bilinah, ki so v rodu navstale z ozirom na mandate gospodov poslancev, ako 8 korunom. živel je od nekdaj hrošček, o katerem no glede njih veljalo to načelo! * l7^ Kar se tiče trditve, da je katoliška Cerkev pro- šolo vzročila tridesetletno vojska, trditi moram temu nasproti, da je vstajno gibanje protestantizma, in posebno kalvinizma, poželjivost, kolikor moč prikrajšati kraljevo oblast ter pridobiti si bogastvo s posestvi, zakrivilo otročje Shod v Mo leta 813 nujno polaga starišem na srce naj Evg po A II svoje otroke v šolo in papež je pisal leta 826: Čujemo, da v nekaterih krajih ni učitelj in se zanemarja pouk Zaradi in tridesetletno vojsko (Tako je! na desnici) narave morejo še verjeti, da je bila tridesetletna vojska verska vojska. Dr. Gregr je tudi navedel primero mej novo in staro šolo, kateri je osvetl skušnje in ki je imela seveda sijajen izid za novo šolo. Res je vendar, da se v novi šoli več poučuje, kakor v stari, trditi. priporočamo vsem škofom in tega • • m naj astavljaj bčinske podredjenim župnikom čevali čitelje, ki bodo pridno pou v čitanju, prostih umetnijah in gospodarstvu Hinkmar remski pozi dežel dekane z mnogimi vzgledi iz lastne i duj ali ima vsak župnik šolo, v kateri vali župni otroci v elementarnih predmetih so bili glede cerkvenih šol, dokazuje naj poizve- se pouče- Kako strogi okoliščina da se tega bi jaz ne hotel samo ljudje ali se pa tudi več doseže, in za sedaj tudi še ni popolnoma dokazat na deželi, marveč tudi v mestu je za dobe Inocencija III. pri neki preiskavi zoper gent pri nas . Ne tožijo skega škofa glasilo vprašanj 9 ali 9 da otroci ko pridejo iz ljudske šol ki lacky nastavil učitelja 9 brezplačno poučeval reveže. Zgodovinopisec Pa ne znajo ki se je pri iska stoletja potrudil zaznamovati si vse čeških listin začetkom tega gladko čitati, pisati in računiti Treba mi je le na to opozarjati kar slučaj telje, na katere naletel, poroča konstatovalo srednješolsko odposlanstvo dunajskega ob pred leti 1400 imela najmanj 640 šol da je praž škofij leta dobi o kateri govori Palacky, bilo je v celi Nemčiji 63 škofij. Ako računimo činskega sveta, to namreč, da se je pokazalo pri vspre- da je imela vsaka škcfra 640 šol jemanju učencev v srednj šole > jejo vspehi šol (Čujte 9 čujte da vedno bolj nazadu- ljudskih šol v Nemčij 9 kaže nam to 40.000 na desnici.) Ali so se od tedaj predrugačile razmere, ne vem, to pa mi je znano, e isto pokazalo tudi pri obrtnih šolah in da se pri ustanovljanju obrtnih napredovalnih šol vedno po- (Dalje nasled.) da se rablj i j edno leto ali jeden tečaj za to, da se nauče gladko čitati in pisati ter prav računiti, predno se do puste J e j o obrtnemu poduku. Če res toliko vspešno delu Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. šole 9 moralo se misliti da prineso vsi otroci Visoka zbornica seboj že zadostno izobražbo in da se more takoj pričeti z razlaganjem obrtnih predmetov. gospoda protigovornika, mi Ko sem včeraj poslušal prvega , da nismo pri pra- sem vosodnji, marveč pri jezikovni razpravi, Kajti večji del Gospod poslanec dr. Gregr se je jednako predgo- njegovega govora se peča edino le z jezikovnim vpra vorniku gospodu poslancu Lippertu izrekel zoper to, da šanjem, iu sicer z jezikom Slovencev bi se šola zopet izročila Cerkvi. Kakor ste čuli, tega tu mu pa moram zatrditi predlog za uvedenje versite šole nikakor ne zahteva 9 da nikdar s 9 svojega stališča ne upal biti sodnic o stvari, katere ne marveč se državi kakor doslej vrhovno nadzorništvo in vrejevanje šols prepušča poznam popolnoma, kajti sodba moja bi gotovo ne bila teri ne odreka samo pravice, marveč tudi zmožnost iz- opravičenje Cerkve, ka- primerna. Prepričan sem, da prvi gospod protigovornik obraževanj nima onega znanja, ki zgojevanj podu govorniku v spom šolskih da so bil otrok, kličem mu dajalo sposobnost, da pa go- mogel prav soditi o kakovosti, razvoji in kulturni vred- časi ? v katerih niso znali brati Knezi in vladarji, plemiči in kmetj in nosti slovenščine. (Prav res! na desnici,) K temu izreku me opravičuje to, kako je primerjal posamezne slovenske se je celo šolsko izobraževanje, kakor sploh cela Kultura, besede umaknila v samostane katoliške Cerkve. ki po njegovi pisavi posebno glede onih, katere niso primerne de- j baje govori priprosti narod, nikakor Opominjam gospoda, da menda ne ve, kaj je Cerkev janjskim okoliščinam. Sploh pa moram na to opozarjati v prvih časih storila za izobražbo in prosveto, za usta- da se mora začetkoma v svojem razvoju boriti s teža- novitev ljudskih šol in vseučilišč, kako je skušala svoje vami vsali Jezik ia da ima jezik polno tujk; povsod člane navduševati k ustanovam za učilnice, povzdigniti velj avo in zboljšati plače učiteljev. Konečno se sklicujem na nekatere naredbe, katere so se v tem oziru izdale slovstvu so se ustanovila društva za čiščenje lastnega jezika tujk. Spominjam se iz svojih dijaških let o nemškem 9 da se je za dobe velikega pesnika Gotheja v da izvršilo oči na shodih katoliške Cerkve. Škofje in shodi so že za Weimaru ustanovilo posebno društvo, Karola Velikega tekmovali v ustanovljanju šol in škof ščenje jezika. Menim, da so tudi še dandanes taka Teodulf orleanski je okrog leta 797 ukazal, da mora nemška društva, katerih osredje je, če se ne motim, v u. Berolinu. To je dokaz, da se niso samo Dri Slovencih duhovščina v vaseh in trgih vzdrževati šole, male beznjivo poučevati in da ne sme za to nič tirjati, razven vtihotapile tujke, marveč tudi pri Nemcih, in neki nemški kar jim dobrovolj daj leta 802 stariši. Sinoda v Ahenu že tovariš je bil toliko prijazen, da je preiskal včerajšnji asa posestnike, ali pošiljajo svoje otroke v protigovor ter podčrtal tuje besede. Našel jih je na 173 prvi strani 52 na drugi strani 60 skup tedaj 112 ^Veselost in klici na desnici Čujt Pri navajanji baje slovenskih besed se je or O ospod pesnika Shakespeare-a, ki se bolj drži nemškega jezika. Primerjati nočem slovenščine s tem svetovnim jezikom, toda če se je toliko razvil slovenski jezik, da se danes poslanec menda ravnal po šaljivem listu „Brencelj uM, more uspešno rabiti v šoli in uradu, pri vseh sodnjih ki je pred leti izhajal v Ljubljani in imel stalno rub- in političnih oblastnijah, je to le laskavo spričevalo za riko „Rešpebtarjeva kuharca", vrejevano v jeziku neo- Slovence, kajti s strani države niso drugega imeli, nego t na likanih ljubljanskih kuharic. Ko bi pa hotel gospod po- ovire, zoper katere so se morali bojevati (Tako je slanec dandanes iti na ljubljanski trg ter govoriti s desnici), nemščina pa se je mogla prosto razvijati, ker kuharico, ki je izdelala ljudsko šolo, prepričan sem da jo je država proglasila za državni jezili ter uvedla v ne bi več slišal takoimenovanega ljudskega jezika, marveč šolo in urad. Toda iz tega, da se moramo še danes bo- našel » da govori najlepšo slovenščino, ki zado- jevati in dobivamo nižj stopnje srednjih šol s slo voljila vsakega, kdor se more sploh zanjo ogreti. Kar se tiče navedenih besed, pozabil je menda, da večina niti ni nemškega izvira, rekel, da je r> kajti če je na primer kuharca" nemškega izvira, opozoriti ga Če moram na to, da ta beseda izvira iz latinščine. venskim jezikom, morete soditi, s kakovimi težavami imajo opraviti Slovenci. Tudi v Italiji se je osnovalo društvo „La Crusca", da bi se izcimile iz italijanščiue tuje in neklasične besede, in na ta i.ačin je navstal slovar v kateri so se sprejele samo klasične besede. meni, da je beseda n lev u posneta po nemškem „Loweu, Zatrditi Vam morem, da so pri nas vsi, so iz- zavračam ga na latinski izraz n leo u (Prav res! na des- delali ljudsko šolo, popoluoma zmožni pismenega jezika niči), od katerega izvirate obe besedi. Če istotako meni, da je beseda „mojster" iz nemškega „Meister", opozorujem ga na latinsko besedo „magister", in če je celo mnenja, da naravnost vzela od nemškega izraza se je beseda , pokazati mu moram pravo ter povedati, da je ravno Veselost na desnici.) (Dalje na sled.) V) med" Meth u nasprotno prav. (Prav dobro! Isto velja glede besede „papirw, kajti tudi ta ni nemškega izvira, marveč posneta po latinskem „papirus*. (Prav res! na desnici.) To očitanje zadeva tedaj tako Nemce, kakor nas ; sploh so pa veliki jezikoslovci dognali, da imajo germanski, romanski in slovanski jeziki skupni temelj, iridenti tržaški ? piše Wiener allg. Ztg.u z dne 24. t. m. pomenljiv članek j iz katerega posnamemo sledeče: H Kaj se je treba brigati tržaškemu mestnemu zastopu da ste Ita in Avstrija zvesti zaveznici v srednje-evropski zvezi? Ali ni Trst avtonomna občina? Ali ne sme poleg svoje uprave tirati poli- ariški jezik ali sanskrit. Jmenuje se to indogermanski tike na svojo pest? Naj delajo, kar drago diplo- rod in naravno je, da so tem narodnim plemenom matom na Dunaji in v Rimu, avtonomnemu Trstu ni gotove korenine lastne ter so se razno razvile po ka- ge treba ozirati na mirovne pogodbe. Tržaški mestni kovosti ljudskega duha. Sklicujem se na besedo „Vater" slove „pater", grški parijo". ^Mutter1 tudi latinski „mater", (oče). očetje so spoznali potrebo, da se mora starodavna habsbur Latinski ška di ušiti > in vsa dežela, v kater (mati) se pravi zvene glasovi italijanskega jezika, združiti z italijansko grški rMrrlQ"i #Weinw (vino) la- narodno državo, in mestni očetje imajo pravico tinski „vinum u » grški " u n otvocr , in tako mogel navesti svoje še jako velil o besed, katere si je izposodila nemščina pameten politik ne priznava zveličalne vere , po temu pomagati. In če tudi v Italiji nobeden irredente" iz tujih jezikov, vendar pa ne more nikdo trditi da tržaški mestni zastop je vendar irredentovsk iz svoje ? nemščina ni visoko razvit kulturen jezik. In če preidemo avtonomne oblasti. Tako mislijo in delajo mestni očetje madjarščini, najdemo, da je v njej prav veliko slo- ob Adriji. Porabijo vsako priliko 5 da demonstrujejo vanskih besed. Tako na pr. se pravi kovaški mojster proti Avstriji, in vendar radi jemljo bogate podpore 77 kovacs mester". „Kovacs" je slovanska beseda, 77 me- ster u je pa vzeto s splošnjega rodu. od države. Niso izbirčni v darovih od države, ne žrtvujejo pa niti najmanjše stvari, kadar se gre za nji- Tako je tudi beseda „kalpak" navstala iz slovan- hovo politično prepričanje. Veseli te gospode, če častnikom s tem, da so se priprosto prestavile avstrijskega polka morejo prepovedati v „giardino pu skega »klobuk" črke. Mačka se imenuje madjarski „maczka" ter je blico u dobrodelno veselico in če se odlikujejo z nenav vzeta ta beseda iz slovanskega, vendar pa nikomur ne zočnostjo pri slavnosti avstrijsk mor v av pride na misel kulturen jezik. j trditi, da madjarščina ni izobražljiv, strijski luki Isto avtonomno oblastvo, isto časnikarstvo In dalje! Kaj pa je vendar z angleščino ki ni samo visok kulturen, marveč celo svetoven jezik? Tu e podlaga na eni strani germanščina, na drugi strani romanščina, in kot zastopnika obeh smeri imate velikega pesnika Miltona, ki se bolj in pouHčna druhal, ki so neizmerno slavili pred dvema letoma angleško broiovje, postopali so sramotno pri slavnosti avstrijske mornarice. Za avtonom drži romanskega m mestni zastop ni bilo te slavnosti; tržaška lista, vozita v politični vodi mestnega zastopa, niti vrstice nista pisala o slavnosti, pač pa skrbno objavila vse v 174 Avstriji prepovedane italijanske liste, in sladki zaničljivo stopal ob vojaški godbi Ko so pri „mob" je sv. Roku spustili v morje ladijo „Fran Josip in so gromoviti „slava" klici odmevali ob »palači' poslih, u šli kakor bi sv. Kar mat' je učila Me mika zapet', Kar starka zložila Jo lično posnet*. avto so mestni očetje po vsakdanjih Rok ne bil v tržaškem obmestji. Pa kdo sme nomni tržaški občini kaj očitati? Ali jo postava sili navdušenju ob slovesnosti avstrijske mornarice? Ali more kdo siliti tržaške liste ..liberalne" stranke, da Rad Vam večkrat kaj pisal od nekod, a žali Bog ni moči, saj veste, človek, ki celi dan trdo dela* Še nekaj mi leži ne morem in tudi ne smem zamolčatL kako se teško pripravi k pisanju. na srci kar piso vznesene članke o dogodku ? lestni vzvišen v svoji avtonomni oblasti. Ako pa r* druzega sredstva, s katerim bi irredentovske mestne očete poučili, da se more tudi prostost skruniti in zlorabiti, in Grda navada v našej vasi, katera se je vgnjezdila, je zastop je pijančevanje. Mladenči napijejo se posebno v sobotih in nedeljah hudo, razgrajajo po vasi, in se pretepavajo. Bol - sveta ne morem dati, odvadite se te grde napaka šega katera mori človeka na duši in na telesu, in zapiše nai da je zguba prostosti potem le pravična kazen, pritr- 8e vsaki mladenč v družbo treznosti. diti bi mogli odločnim čas vzela avtonomno korakom vlade, ki bi Trstu za upravo. Avtonomna občinska uprava ne sme biti v rokah takih mož, kakoršni so sedaj v tržaški n palači (t ker je orožje proti državi in ne sme biti postavno varstvo irredentovski politiki na svojo roko." Ne vem, kako da je zdaj tako malo dopisov v koš tako Vašem cenjenem listu, ali je mogoče Vaš globok, da potrebuje veliko papirja, ali ni dopisovalcev, Zdravstvujte toraj gospod urednik, in na svidenje pri Vodnikovej slavnosti v Vaši beli Ljubljani. Gozdnik. čas, Naši dopisi. 0(1 nekod? v dan 24. maja t. 1. — Prišel je oni v katerem je tudi mene nekako oživelo, da ti po- ročam j drage „Novice u kako se dandanes tu pri nas godi. Ne zameri mi, dragi čitatelj, ako bodeš začetkoma tega dopisa bral puhle, prazne stavke, in prosim te ne vrzi ga proč, preberi ga do konca. Naša mala vas, oživela se ie zadnji čas jako, kajti dobili smo požarno brambo. Dolgo se smo jo. je delalo na to, in hvala Bogu dosegli Jako čudno se mi je zdelo oni čas, ko se j e obudila prva misel o požarni brambi; jako nezadovoljen se je kazal župan proti tej stvari. Saj župan, oče cele vasi, moral bi biti najbolj vnet za tako stvar. Kar me pa do zdaj še najbolj veseli, to * da ima požarna bramba slovensko pcveljništvo. Delalo se je hudo nato, da bilo nemško, vendar borili smo se za žive in mrtve. kajti naša mala vas tudi ni brez tega greha brez emškutarj Pred dobro štirinajstimi dnevi poslala je naši tal n Glasbena Matica" vab odkritju spomenika Valentina Vodnika, prvega slovenskega pesnika dne 30 in 31. junija. Valentin Vodnik je rojen o O. februvarij 1758 leta v Zgornji Sišk P* Zibrtu seljem so obljubili, da se pridružijo tej slav ka je v njih moči, da rešijo čast Slavnost. katera se bode vršila pri odkritji spo Iz Ljubljane Železnica z ane v Kamnik je konečno vendarle nedvomljivo zagotovljena^ te železnice . Prasch- za zgradbo s tem, da je dovolilno pismo prosilcema baronu Lazzariniju in pa ni kar-ju, potrjeno po cesarju razglašeno v uradnem listu ,,Wiener Zeitung" z dne 24. t. m. Odkar je državni zbor pritrdil postavi, po kateri je vlada pooblaščena za zgradbo te železnice pripomoči s svoto 200.000 gld.> pretekle so štiri leta in več železnic, ki so se dovolile v ravno tisti seji državnega zbora, izročenih je že zdavnaj javnemu še tekom prometu; kamniška železnica, začela se bode tega leta graditi po malem, večina dela padla bode v prihodnje leto. Pri znani spretnosti in od očnosti podjetnikov pa je nada opravičena, da se ta naša prva krajna železnica otvori vsaj v jeseni pri- hodnjega leta. Najtežavnejša most čez Savo in pa dela zgradbe sta gotovo predor v Kamniku, vsa druga proga pelje po gladki peščeni ravnini. Za Kamniško mesto in izrekoma za tamošnjo smod niško tovarno, pa tudi za vsa druga večja obrtna pod zgradba že jetja Kamnika in njegove okolice pomenja leznice izdatno olajšavo glede časa in stroškov za do-važanje gradiva in odvažanje izdelkov, pa tudi za os bni promet v Kamniški gorski zrak in tamošnje toplice. Tem splošnim opazkam dostaviti pa je še nekaj nosti, tudi naši pevci, katerih je kak;h 18, storili bodo, besed: Gotovo je želeti, da se prva ta krajna železnica zgradi 5 kar pred in brez zaprek, to zahteva splošni go minka Valentina Vodnika, kakor se čuje bode velikan- spodarski korist dežele, ki tudi žrtvuje za to zgradbo ska. kritj Vabi j vsi pevci cele Kranjske; kajti poleg od- 70.000 gld. Po pravici toraj smemo pričakovati, aa oni spomenika je tudi nekak shod vsih slovenskih posestniki, katerim bode železnica vozila tako rekoč pevcev Kranjske dežele. Tu se bode videlo, koliko da pred pragom > kažejo gradbi njeni toliko dobrohotnosti premore naša dežela pevcev, ta se bode slišalo milo da dkup za železnico potrebnih m 1 j i š č petje slovenskih pevcev, ter da so bodejo ob enem stri- omogočijo potom prostovoljne, primerne pogodbe da je njali 8 slavljencem: ta prvo potrebna podlaga za zgradbo vrejena, urno in k . /j ~ z lepo iu se prihrani izlastitev, ki navadno vendarle slavnostni dnevi, ko bo Slovenski narod slavil svojega ne podaja za lastnika zemljišč boljšega vspeha in unanjem prvega pesnika ter njemu stavil spominek, tudi mi toplo svetu nasproti kaže mržnjo nasproti novi, deželi in dr- priporočamo, da si vsak kupi to knjižico kot mali spo * v žavi koristni napravi. minek, katera je v vsakem oziru zelo zauimiva ter stane vrs Občni zbor c. kr kmetijske družbe Kranjske samo 10 kr. Mnogim mlajšim pisateljem ne bo ugajal se je minuli četrtek v mestni dvorani v navzočnosti jezik v njej ali naj se tolažijo s tem kar bodo čitali v kr. deželnega predsednika gospoda barona Winkler-ja opombi na zadnji strani. pod vodstvom društvenega podpredsednika g. Fr. Seu Vladni svetovalec Janez Hozhevar umrl je mg 60 70 društvenih členov. Razprave bilo so vkljub minuli petek dne 24. maj i ob 8. zvečer. Pokojni bil je ^^^ _ * važnosti predmetov dnevnega reda, mirne in sklepalo gospodarsko-upravni šolski poročevalec c. kr. deželne Za društvenega pred- vlade, je deloval izrekoma pri izvrševanji ljudsko-šol- se je večinoma ugovor oljen je bil ces. svetovalec sednika iz\ tajnika pa dosedanji začasni odbor izvoljen je bil na novo Murnik i za tajnik Pire glavr Ogorelec s Škof elj Odobrila se je ustanovitev novih društvenih skega zakona na Kranjskem, ter je bil vladni zastopnik pri razpravah normalno šolskega zakona v deželnem ce. zboru. Pokojni se je rodil v Velikih Lašičah 1. 1828. po je bil svoj čas odličen dijak, kasneje pa neumorno tlružnic v Kostanjevici, v okolici ljubljanski in v Men- marljiv uradnik. Pred dobrim letom zlomil si je nogo gišu; glede oddajanja sadnih drevesc z društvenega vrta ter za to bolehal več tednov, v petek večer pa mu na-na Poljanah sklenilo se je: da členi onih podružnic, gloma nastopivši mrtvoud za vedno ugasne luč življenja. Pokojni V nedeljo popoludie bil je časten pogreb. katere so sklenile, polovico letnin ohraniti zase, smejo za svoja posestva prejemati poljubno število drevesic zapusti udovo in tri sinove. po znižani ceni 20 kr., čleri onih podružnic, katere oddajajo družbi vse letnine, smejo dobivati po pet drevesec zastonj, nečlanom s Kranjske določi se cena na 30 kr. za drevesce, z drugih dežel pa cena 40 kr. Konečno se je naložilo glavnemu odboru, storiti potrebne korake, da se nov zakon za povzdigo govedoreje sprejme že v letošnjem zasedanji deželnega zbora in pa da se s pomočjo c. kr. ministerstva in dežele ustanove naprave za izrejo plemenskih bikov. Po končanem zborovanju zbrala se je večina de- „pri Ferllncu" po katerem se je izrekla po predlogu g. podpredsedr^ka Seunig-a od občnega zbora zahvala gospodu poljedelskemu ministru grofu Falkenhayn-u in pa prošnja za daljno naklonjenost, dalje pozdravil je deželni glavar g. dr. Poklukar novoizvoljenega predsednika kmetijske družbe, cesarskega svetovalca Muioika, ta je nazdravil Dr. Emil Bock, vpokojeni vojaš^ višji štabni zdravnik, veliko let delujoč v Ljubljan1, zadnji čas ku-rator evangelske občine v Ljubljani, umrl je v ponedeljek 3 popo- 27. t. m. nagloma v starosti 67 let. Danes ludne ob 4. je pogreb. Nadučitelj v pokoju, Lovro Arko umrl je minuli četrtek v Sodražici J imel voje posestvo Pokojni, rojen 1821 j bd je spoštovana oseba, enako ležnikov občnega zbora k skupnem obedu med ljudstvam, v čegar sredi je deloval, prav posebno pa tudi med svojimi tovariši, to se je pokazalo tudi pri pogrebu, ki je bil minulo soboto in katerega je vodil gospod dekan ribniški. Naj v miru počiva! Utonjenec. Truplo bivšega trgovca K. Aličin-a, kateri se je pogrešal krog 3 tednov, našli so v vodi poleg Stepanje vasi. novoimenovanemu tajniku Pirc-u, ta zopet pod Nov vozni red državne železnice, ve junaja t. 1. počenši, na progi Ljubljana-Trbiž lj od predsedniku Seucig-u in dalje še vipavski posestnik Baje deželnemu glavarju. Nauiestniški svetovalec A. Schemerl pri deželni vladi prejel je naslov in značaj odhajajo sledeči vlaki Prvi in praznikih v času od 16. junija do 15. septembra Ljub- pa samo v nedeljah ob dvornega svetovalca, kakor razglaša včerajšnja uradna „Wiener Zeitung". Je 12 uri tretji m. po noči; drugi ob 6. uri 45 m. zjutra) ? 10 ob 11. uri 40. minut dopoludne, četrti pa ob 5. uri 25 m. popolud Ljubljano Prvi, ob pa prihajajo vlaki: uri 13 m. zjutraj, drugi, pa samo to morebiti prvo znamenje predstoječega premeščenja ? Vipavsko sadje prodaja se letos v Ljubljani v posebni prodajalnici novozidane nunske hiše po tako nizkih cenah, da se s tem pridelovalci izognejo posre- ob 11. uri 39 m. dopoludne; tretji, ob 4. uri 51 m. po v nedeljah in praznikih med 16. junijam in 15. septemb. tlovalca ki dražil ceno Večji adjerejci Vipavski združili so se namreč v zadrugo za skupno prodajo pridelanega sadja, katero v Ljublj poludne, četrti ob 10. uri zvečer. Stavbe na koleh v Ljubljani prodajajo po za 80 našli nad dva metra globoko: šoto in Rožnih ulicah ino. kar do- to najetem lastnem prodajalcu na debelo in na drobno kazuje 9 da je nekdanje jezero segalo do vznožja seda Pesine Valentina Vodnika. Tako je naslov knji- njega Grada. Med glino so našli oglje in lepo okrašen žici i katera se dobiva pri J. Blasnikovih naslednikih v pisker iz dobe stavb na koleh. Ta najdba je dokaz ? da Ljubljani. Knjižica obsega Vodnikove pesme, ki so ravno so tudi pod Gradom stale te stavbe že v predavnem tako natisnjene, kakor jih je sam zapisal; nadalje njegov času. zelo zanimiv životopis in popis Kranjske dežele, katerega je spisal Vodnik sam. Ker se sedaj ravno bližajo metra globoko. Sestavljen je iz plošč iz Rimski grob so našli pod Karlovsko cesto onita Rakev krita. piskra. dolga in 44%* široka je bila s ploščo po- Glede na predstoječe deželno-zborske volitve na nji so našli ostanke deteta io črepinje črnega penjajo mladočehi brez ozira na dostojnost sredstev vse strune, da bi pomnožili število svojih pristašev. __Staročeški pristaši pa tudi zbirajo svoje moči v nadi na dober vspeh. Komu pa koristi ta boj v lastnem ta- Novičar domačih in tujih dežel. Dunaja. Cesarica, katera je pri vračanji z boru, kot nasprotnikom v nemški stranki najboljši podporniki, mladočehi. > katerem sa Wiesbadena na Dunaj odšla ponesrečenji na železniškem vlaku (nekaj voz dotičnega vlaka skočilo je iz tira), vrnila se je s hčerjo Valerijo nazaj na Dunaj ter je šla stanovat v poletno hišo pri cesarskem zverinjaRu Galicija Podhajc se včeraj brzojavlja v Lajncu. Kasneje poda se v Išel. Cesar sprejema : Pri včerajšnjem požaru vpepeljenih je bilo tukaj več sta hiš in pa grško-katoliško župnijsko poslopje. Več tisoč prebivalcev je brez kruha in brez ostrešja, beda je nepopisljiva. vsak ponedeljek in četrtek v splošnih avdijencah in sprejet je bil te dni med drugimi namestnikov zastopik Nemška. Velike slovesnosti, ki so se vršile povodom prihoda laškega tržaški dvorci svetovalec Rinaldini Al kralja Humberta v Berolinu to pač okolici, minule so zadnjo nedeljo z odhodom laških znamenje prememb v politični adnriistraciji tržaški!? gostov. Nastala je govorica, da spremi laški kralj cc » Delegacije imajo se, kolikor je danes čuti, sklica'* sarja VUjema V Alzasij° in ker pa je javni v 15. dan junija, ker ogerski državni zbor ne bode pred gotov z državnim proračunam. Dunajski mestni župan Uhl namerava popustiti županovanje, ker mu že preseda brezoziren boj strank. Trdijo, da sedaj nastopi svoje navadne poletne počitnice in ko se zopet vrne na Dunaj odloži častno breme. glas to tolmačil kot francoski sovražen korak, izostala je to potovanje, ako je bilo sploh kedaj namenjeno. Srbska. Minulo nedeljo imela je naprednjaška ponedeljek zbral se je državnega zbora stalni odsek 15 členov za pretresavanje novega kazenskega po bivšem ministru Garašaninu označena stranka svoj strankarski shod v Belem gradu. To je dala sedaj na krmilu stoječi radikalni, ruski prijazni stranki, povod, pokazati svojo nezadovoljnost z vladanjem za ča8 kralja Milana, tako silovitem načinom, da je samo varstva zakona. imenu vlade bila sta v odseku navzoča mi- nister grof S c h o n b in pa ministerski svetovalec Kral. predsedoval je Mahal s k i, navzoči bili so vsi tega še poslanca Baerenreiter in Krona- člani in vr vvetter. P, .membe oglasili so členi sovič in Vajhinger. Kopp j Zuker, Ko- Tudi navzoča nečlana stavila sta nekoliko pred logov, katerim pa odsek ni pritrdil Razprava se je takoj pričela o posameznih paragrafih dognala se do 13 včer bila je zopet seja žendarmerije obvarovalo Garašanioa telesnega nasilstva. Garašanin s pristaši se je proti razburjeni množici brar^ z revolverjem in pri tej priliki bil je vstreljen sedmošolec dijak in pa žandarm. Včeraj bil je pogreb dijakov in zopet se je zbrala množica krog 3000 ljudi, ki so po mrtvaškem govoru tovariša dijaka glasno pritrdili v klic proHet bodi Garašanin. Okna v stanovanjih naprednjakov je množica pobila in danes se še ne da presoditi, ali ne bo ta do godba začetek večjih prevratov na Srbskem. Na Dunaji bivajoči srbski dijaki pripravljajo slovesno praznovanje obletnice bitke na kosovem polji. Zjutraj dot;čnega dneva bode služba Božja o ruski kapeli, zvečer pa sijajen komers. Žitna cena v Ljubljani 25. maja 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr. banaške Češka Delavci, ki so pr rudnikih in premo 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. 30 kr. soršice 5 gld«. gokopih na Nemškem ustavili delo, dok^r se jim ni zboljšala, plača, — našli so posnemalce tudi na Češkem 80 kr. rži 4 gold. 50 kr. ječmena 4 gold. 33 kr. ovsa 3 gold. kr. ajde 4 gold. 33 kr. ovsa 2 gold kjer so, kakor znano silo bogat zaloge premoga, pa 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. tudi vozniki konjske železnice v Pragi posnemali so voznike dunajskih konjskih železnic. Vse kaže, da bode V Kranj i 27. maja tudi na Češkem enakim potom, kakor konec delavskih strajkov. drugod > kmalu Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen Zadnje dogodbe v Trstu tudi češki listi ojstro l gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. — Slama 100 kilogr obsojajo, ter odločno zahtevajo, da vlada konečno enkrat stori konec takim neznosnim razmeram 1 gold. 60 kr Seno 2 gold. kr Špeh 1 kilogr > čast in obstanek Avstrije 44 kr. Od o ik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki