Leopold Podlogar:
Zgodovina naših trgov in mest.
Vrhnika.
(304 m,  172"»  prebivalcev.)                         (Konec.)
Prepir se je 1. 1612 poravnal. BistriŠki saniostan   je   bil  prisojen Ijub-Ijanskenra škofu.  (Izvestje Muz. dr. 1895, 110—111.)
Valvasor omenja A'rhniko kot trg Jeta 1323.  Mjegovi gospodje so bili seulpetrski   plemiči   (Herren   vou   St.   Peter).  Leta   1325   se  omeuja  Albert Šeatpetrski.  Z njim je njcgov ro6  v moskem  kolenu  izniur)  ].  1370. Fre»^H ostalo Šcntpetrsko, z unenoin Lukrccijo, je poročil Jurij   Turjaški. Za Turtj^H jaikimi  so  gospodovali  na  Vrhniki plemeniti  Barbo.  Za njimi  je  prešla ^^ Vrhiiika v last knezov Eggenberg. Lvaii Kristijan Eggenbcrg je bil zadnji tega  rodu.  Umrl je 23.  februarja  1717.  Večina njih dediščine je pripadla ^^ Hahsburžaiiom. Do ustavne dobe 1.  1348 jc bil  trg podložeu gruščinskenm^M gosposivu v Bistri,                                                                                              ^^M
Turki so uapndli trg I. 1425, 14M., 1476., 1497. Vaivasor pove, da sta prosila 22. majnika 1606,vub Vrhniki v župnišcu za prenočišče dva pre-oblečena ttirška roparja. Župnik jima je dal veeerjo in ju prenočil. Iz spalnice sta se vtihotapila v župnikovo sobo. Tam sta ga zvezala; pobrala sta vse, kar se je dalo v naglici odnesti in sta z župnikotu ter nabranim blagom udarila proti Logatcu. Tržane je nočni dogodek v ŽupniŠču spravil pokonci. Ko so prišli v župnišče, gospoda niso dobili. Šli so po sledu in prišli do Ravuekn. Tam sta uba turška tolovaja župuika izpustila in zbežala v gozd. Zupnik se je z Vrhničoni vrnil domov, bosanska hajduka pa s pleuom iz vrhniŠkcga župnišča domov — v turško Bosno.
Požar je na Vrhniki večkrat hudo gospodaril. Znani so požari iz 1.1606., 1628,, 1632., 1670., 50. avgusta 1728. in 12. avgusta 1878. Tega clne  je  upepelil  ogenj   štirideset   hiš   in   dvanajst  gospodarskih  poslopij.
Od prastarih, bflje slarnih Časov pa do otvoritve Južne žeieznice, je bilti Vrhnika najvažuejša trgovska postojanka v deželi.
Do časa Rimljanuv, ko so ti začeli gospodovati v naŠi deželi, nimamo o Vrhniki drugega parocila, kakor ouo v pravljici o Argonavtih, katere je vodil Jazon, sin tesalskega kralja, v soačuo Kolhido ob vzhodm obali Crnega morja, da se tam polaste zlatega runa. Nazaj so se vozili po Istru (Dunavu), Savi in Ljubljanici, ob kateri je Jazon ustaaovil mesfo Kmono (sedaDjo Ljubljaao), do sedaaje Vrhnike. Odfod so šli na pomlud do Ja-dranskega morja, kjer so si stesali novo lttdjo in se vrnili doinov. Prav-
ljica sega nazaj v leto 1260 pred Kristusom in hrani v sebi zgodovinsko jedro, da se je brodarilo po Ljubljanici in Savi od najstarejših časov. V davnih čusifa — to   nain potrjuje jedro te pravljice — so bile kupčijske      J zveze med skrajnira evropskim vzhodom iu zahodom. Kranjska dežela je      1 bila Užišče teh trgovskih potov. Ugodna zemljepisna lega in plovne reke      ™ v naši dcželi — vse je služilo   trgovskim podjetjeni že v prastari   dobi.
Ob času Kristusovega rojstva je postala naša dežela last zmagovitih Rimljanov. lz Riraske dobe imamo že jasne  podatke   o  Vrhniki.  Glavno       J skladišče Rimskega blaga je biia Akvileja — Oglej. To blago so spravili      i preko Krasa na vozovih ali s tovori ua Vrhniko. Tu se je blago  zložilo      ™ na ladjo  in  se odpeljalo po Ljubljanici, ki je takoj za izvirom plovna, v Savo in uapcej v spodnje Posavje, v Sisek, Belgrad in naprej.
Do Vrhnike so izpeljali Rimljani utrjeno cesto. Tu so znosili blago na ladje — ?in navem portare«; znositi ua ladijo — od tod imo stare Vrhnike >Navportus«. Slovensko ime »Vrhnika* razlaga sloveuski jeziko-slovec (Dom in svet 1918.). Pravi, da leži trg uad povirjem Ljubljanice; tam, kjer se izgublja voda pod zemljo, kjer ponika, so vasi z imenom tPonikvo«; tam pa, kjer voda povira, kjer nika, priteka izpod zeinlje, so uaslala selišČa. Ker so bili nad povirom, nad >nikora«, so stari Slovenci krstili ta kraj na iiae sVrh-jukas, Koniur ta razlaga ue bi bila povšeči, pove lahko svoje lnnenje. Jeli zadel razlagalec imena prav ali ne, ne vemo; dokler nam kdo drugi ne razloži tega imena drugače, se bomo držali te razlage, ki nam ugaja. Rimska pisatelja Strabo in Tacit omenjata j Vrhniko. Tacit (Ann, I. 20) ga iinenuje mesto: municipii instar — kakor J meslo; Strabo oiuenja \rhmko koi naselhino Tavriščanov.                           j
Rimljani so utrdili \ rhniko, preden jim je prišla Ljubljana v oblast. 1 Rimska utrdba okoli \ rhnike in v trgu samem se še danes dobro vidi. I Ajdovski zid (Izvestja 1900. 55) se začeuja nad Gradarjevo hišo pod že-lezniŠko stražnico št. 679. Koj v začetku je četverooglat stolp 3*5 X 3*5 m in kakih 45 korakov dalje sledi zopet drug stolp. Blizu železnice je ves zid cazdejan. Njegovo tvarino so porabili za nasipanje progc. Zid prekorači železnico pri kilometru 460*7 in se vzpeuja počasi nad njo za stražnico 368a. Polagoma iu po.Ševno se vzdiga veduo više pod Ljubljanski vrh, do kakih 200 m pod njegov vrhunec. Tu se ajdovski zid najbolj pozna, zlasti ob »Miv.ški poti« v Jerinovcu, kjer je bila nieja inod go-spoščinama Bistra in Logatec. Potem vodi zid po gozdnih parcelah sinje-gorških in blatnobrezovških čez »Selško pot«, »Dolinsko pot« s hriba proti *S(ari cesd«. To prekorači še na tej strani sedla, 2 kni nad »štampetovim mostora« in se vleče ?kozi >Podleskovo dolino« pod Raskovec.
Na raskovškem sedlu vodi cesta mirao tako imenovane >rdeče hiše-j; (Casa rossa) južno od jiove mitiiice ter prekoraČi novo ccsto in železnico. Iz gozda »Smrekovec« se vzdiga ajdovski zid počasi proti Strmcu. Pri Jerinovem griču (550 m) sledi le malo ostankov, Od Jerinovega griča drži zid proti Šiklji (704). Od tod dalje so grebeiii tako ostri, da ne po-trebujejo utrdbe. Ves zid ima obliko podkve in je dolg okoli 10 km. Ljudstvo govori, da je držal ta zid do Kastve in Reke. Te utrdbe so delali vojaki.  Delati in popravljati so morali  ceste in delati prekope.
Ko je 1. 15. po Rr, nastopil po Avgustovi smrti vlado Tiberij, je rimski poveljnik za nekaj časa opustil vojaŠke vaje. Bil je to neki Junij Bldsus. Ko jih je hotel čez nekaj časa začeti, so se niu legije (VIII. IX. in XV.) uprle. Te so taborile v Emoni. i\cki Perceuij, bivši gledališki igraiec, je nahujskal legije proti poveljniku, češ, da jih po nepotrebnem sili obde-lovati nerodovitno barje in jim ne plačuje redno vojaške plače.
H5                        _^_
lilosus je o tem zvede| Rogovileže je svaril, jim žugal in nekatere kaznoval. ftekaj oddelkov je poslal iz Emone na Vrhniko popravljat ceste m napravljat mostove V Ljubljani je upor divjal naprej. Ko so vojaki na Vrhniki zvedeli o upotih v Emoni, se je vnel upor tudi tukaj. Bvojiin zapovednikom so odpovedali pokorščino, raztrgali so rimske za-stave in zaeeli po Vrhnifci pleniti. Trdnjavskega poveljnika 50 potegnili lz voza, navezali mu ua |lr]jet težak lovor io ga med glasnim zasmclio-vanjempreganjali po vežbališču. Cesarjev sin Orusus sam je prišel inirit uporneze, pomagalo nj ,,ič. Bati se je bilo najhujšega, da se namreč ne 4 zanese  upor  tudi  T  sosednja (aborišča.  Tu  je  posegla   vmes  višja  moč. ^
e  o noc, ko je vojaštvo z  vso silo razgrajalo po Vrhniki, je  nenadoma jn nepncakovano mrknila   luna.   Rimski   vojaki,  praznoverni kakor Rim-Ijan.i ,S.P    !¦ s° smatrali to prikazen za napoved   hude kazni,  ki jo   bodo prejei,   ako   ne   ptenehajo  od svojega   upora. Provijantni  mojster   Vibij   l je vojakom razdeli) živež in jih s tem potolažil. Srcdi barja pod Vrhniko 1 je dal postajiti   kip na čast boginji poljcdelstva   (Ceres).  Ta  jih   bo  — tafco je tolazil  vojake —  varovala  mraza  in   bolezni,  ki  je  razsajala  v tej močvirm in nezdravi oko|ici.
V l. -i8 (Ann. II, g) pripoTfduje, da so inorale delati rimske Iegije okoli vrnmke prekope ia mostOve. Ljubljansko barjc je bilo v tisti dobi še Ve ]-°'rf*l t ° iezeTO- S Prck°Pi 6O Rimljani jezero toliko osušili, da so 1°.°®, !. dela"  ceste.  po uajglobokejšem   delu močvirja se  je  leno  zvijala
ju   janica  proii Ljubljani.   Rimski vojaki so  vrezali v močvirje za njo uravnano strugo. Vojaštvo je pri tem delu silno trpelo. Mučila jih je bo- J lezen,  g ad  in  mraz    Zaradi   težkih  de|  so  se   vojaki  bridko  pritoževaU 1 in nazaclnje,  vsega siti,  resno uprli. Takrat so  vojaki   razdejali   Navport ] in se strasnci zna.šali uad doraačini, katere so sovražili iz dna svoje duše. I fluje kot ob tem uporu, je trpela Vrhnika za časa Ijudskega   pre- " seljevanja.  lakrat sta paclla v razvaline Einona in \avport. Ko 8e je svet uminl m znova oživil promcl   med   Italijo in srednjo  Evropo,  se je  za-cela razvijali na razvalinah starega Navporta sedanja  Vrhnika,   Ljublja-mca jc posfala  imenitna vozna   ccstn,  ob  kateti  sta   zrasla   dva   živahua tr.go.vska ,kr,aJa Vrhnika in Ljubljana.  Ljubljaua je  Vrhniko kraalu pre-
l A-r yu°'Jana se je dala v nemirnem srednjem veku veliko lažje r • i!i'" IC ravn<> poglnvitni pogoj za razvoj kakega trga ali mesta. Iz Ljubljane sc je poieg tega |,]ago |ahko razVažalo na vse strani.
\alvasor nam opisuje Vrhniko. Pravi, da je velik in obljuden kraj.
tebivalci se peiajo večiuoma s trgovino. Vcliko je izposojcvalcev konj.
se blago se tovori čez Kras na Vrhniko, \'rhničani iuiajo močne jd u rjene konje, ki prenesejo naporno pot čez Kras. Kar se na Vrhniki ne peca s trgovino in tovorjenjem, dela na vrhniških skladiščih. Iz Vrhnike m na Vrhn.ko prihaja in odhaja veliko ljudi. Poslužujejo se vsi Ljub-Ijamce   Ta prenaša ljudi in blago.
lako pove \ alvasor. Vrhnika se je razvila in povzdignila vsled plovbe po Ljubljaiuci. Deželni kuez sam je vzdrževal na Vrhniki, oziroma v Ljub jam . do 9 ladij v malih, lahkih ladjicah so vozili po Ljubljanici popotmke in izletnike. Ko so za Karola IV. (1711 — 1740) začeli 1. 1720. delati veliko cesto od Dunaja v Trst, je začela Ljubljanica izgubljati VL%1 PIT, ni Ponien kot prometna proga. Vozili so po njej še do leta 1B5< lakrat je stekla zeleznica iz Ljubljane v Trsi in pustila Vrhniko na stran. Irg je bil s tem močno prizadet. Nova želežniška zveza Vrh-nike z Ljubljauo, ki se je otvorila 23. julija 1899, je trgu v veliko po-moc in podporo.
154____________________