Poaamezna številka 1 Din, mesečno, ie se sprejema list v upravi,naročnina 4 Din, na dom in K pošti dostavljen t 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POHEVECJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/lU Telefon št 2050 in 2946 — Rokopisi »e ne vručojo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Avstrijsko ljudstvo se brani heimwehrovske diktature Str Samuel Hoare Kunschak poziva na boj proti ffClflUl^CftfU Heimtvehr pobija krščansko delavstvo Ihinaj, 16. junija, b. Zakulisna in odprta borba med heinivvehrovskinii organizacijnmi in kršč. društvi, predvsem onimi, ki jim načeljttje stari krščansko socialni voditelj Kunschak, traja z nezmanjšano silo dalje. Starhembergovi Heimvveh-rovci so samo ekspozitura italijanskega fašizma in so zato tako oblastni, ker se jim je posrečilo v vrhovnem vodstvu domovinske fronte izpodriniti Schuschnigga in ga postaviti samo za Sta-rhembergovega namestnika. Kunschak si je ustanovil svojo lastno pol oboroženo organizacijo iz nekdanjih strokovnih organizacij in jo imenuje »Freiheitshund«. Proti tem in proti »Ostmarkische Sturmscharen« gre sedaj borba Heimvvehra, borba, ki je prav tako strupena, kot v časih najhujše liberalne gonje proti krščanskim socialnim društvom. Zadnje tedne se je Kunschak odločil za odprto borbo in začel svoje čete javno mobilizirati. Krščanska strokovna društva Zanimivo bo .pri tem ogledati si nekaj podatkov o avstrijskih strokovnih organizacijah. -Strokovna organizacija je tale: 1. Državna strokovna zveza, ki obsega delavce in nameščence zasebnih podjetij in šteje okrog 280.000 članov. Ta številka kaže polom državne strokovne zveze, če se pomisli, da so imele prej marksistične strokovne organizacije 500.000 in krščanske 100.000 članov. 2. Krščanska osrednja komisija. Kršč. strokov-ničarji, ki jim je bilo v jiretežni večini poverjeno vodstvo državne strokovne zveze, svoje krščanske strokovne organizacije niso marali zapustiti. Spremenili so le nekoliko ime in pravila organizacije, ki torej še sedaj deluje. Krščanska osrednja komisija se deli v organizacije javnih nameščencev, zasebnih podjetij in po državi še neorganiziranih skupin (120.000 članov). Organizacije javnih nameščencev so zahtevale zase popolno samostojnost in naj bi bile kot take priključene novi ureditvi delojemalske organizacije. Z zakonom od 19. 10. 1934 jim v tem ni bilo ustreženo, ker zanje ni bila ustanovljena enotna strokovna organizacija s prostovoljnimi člani, temveč javno-pravna korj>oracija. Isti zakon ni ukinil zasebnih organizacij, temveč je le omejil njihov delokrog. Strokovne organizacije javnih nameščencev so morale spremeniti svoje ime. Pečajo se sedaj s splošno izobrazbo, socialnim skrbstvom, dobrodelnostjo, smejo pa ščititi I einterese po-edinih članov. Njihovi vodje so aktivni tudi v od države ustanovljeni javno-pravni korporariji. Isto je z uslužbenci zasebnih podj.Delavci, pod geslom stanovske časti vas kliče vas stari Kunschak, da pojdite z njim v boj za stanovsko zavest, za stanovske pravice in za stanovske organizacije.« Na drugih letakih lopet beremo »Heimwehr hoče našo organizacijo razpustiti in razbiti, prav tako, kot je razbil našo politično stranko. Ne bomo dovolili, da nas razpustijo oni, ki kriti z znakom avstrijske domovinske fronte naše delavstvo prodajajo sovražnikom našega stanu in naše domovine.« Kunschakovo borbeno razpoloženje je postalo tako močno in dotok delavstva v njegove vrste tako silen, da je prišlo v petek v 3. dunajskem okraju do krvavih pobojev med Kunschakovci in Heiimvehrovci. kjer so obležali trije mrtvi na bojišču, 50 pa jih je bilo ranjenih. Starhemberg bi rad pokret zatrl, češ, da so se v njega vtihotapili v velikem številu bivši socialisti, toda ta očitek je le blatenje brez prave podlnge. Avstrijsko krščansko delavstvo se hoče boriti proti temu, da bi brezbožni in protikrščanski Heimwchr dobil v Avstriji izključno vso državno oblast v svoje roke. na poti na evharistični kongres v l.juhljnni, ustavil en dan v Pragi. Ta obisk Cehoslova-ke toliko bolj veseli, ker so v zadnjem času med obema slovanskima narodama nastalo neljuba nasprotja radi političnih zadev. Oblastva ne delajo organizatorjem kato-liškegn shoda niknkih težav. Praški župan je odredil, naj se letos zaključi šola en teden jioprej. da bodo goste lahko nastanili v izpraznjenih šolah. Pripravljalni odbor je skušal priti do potrebnih sredstev, tudi na ta način, da so jio republiki organizirali razne koncerte in druge prireditve, katerih izkupiček ie bil določen za stroške shoda. Češkoslovaški legionarji pripravljajo v okvirju kongresa posebno slavje v čnst padlim vojakom, in sicer na grobu neznanega vojaka. w Tako se pripravljajo Cehi in Slovaki na vsedržavni katoliški shod v Pragi Praga, 15. junija. Katoličani žive v pričakovanju vsedržavnega katoliškega shoda, ki bo v Pragi v dnevih od 27. do 30. junija. Prihodnji teden se sestane narodna skup-ščina. Vlada bo prebrala pred njo svojo izjavo, nakar nastopijo počitnice, da bi se češkoslovaška javnost tudi duševno laže pri-pravila na velike dneve katoliškega shoda. Tudi najbolj zagrizeni nasprotniki Cerkve in katolicizma ne odrekajo shodu izrednega pomena za vse javno življenje. V Pragi se bodo sešli katoličani vseh narodnosti, ki prebivajo danes na Češkoslovaškem. Vse katoličane druži enotna vera ne glede na njihovo narodnost. Vsi pričakujejo, da bo kongres prav radi tega pomirjevalno vplival na razburjene duhove. Na Trgu sv. Vaclava postavijo pred ogromnim spomenikom oltar in poleg oltarja križ, ki se bo vzpenjal 32 m visoko in oznanjal zlati Pragi mir in spravo. Na praznik sv. Petra in Pavla bo tu evharistična mani: festacija. Tu bodo katoličani javno obnovili svojo krstno izpoved. Na ogromnem stadiju na Strahovu bo odposlanec sv. očeta, pariški kardinal Verdier daroval pontifikalno sveto mašo, na Kralovu bo daroval kardinal Inni-tzer sv. mašo za vernike nemške narodnosti. Strahovski stadion jc gotovo eden največjih v republiki, saj se zbere na njem lahko okoli 250.000 ljudi. . Čehoslovake je razveselila vest, da je sv. oče imenoval jirav kardinala Verdierja za svojega legata. Zdaj bo papeški legat po stoletjih stopil prvič na svobodna češkoslovaška tla, kar z zadovolstvom ugotavljajo »Lidove Listy«. Kardinal Verdier je velik prijatelj Čehoslovakov. To je pokazal tudi s tem, da je rovo cerkev v pariškem predmestju posvetil slovanskima anostoioma Cirilu in Me-tr.du. Nič manj se Čehoslovaki ne veselijo obiska poljskega kardinala Iilonda, ki se ho London, 16. junija. TO. Novi angleški zunanji minister sir Samuel lloare lin jutri v imenu angleške vlade dal daljšo izjavo o stališču Velike Britanije do najnovejših dogodkov na Daljnem vzhodu. Danes je nadaljeval razgovore s kitajskim in japonskim poslu n i-kom in je pri odhodu iz zunanjega ininislr-slva izjavil »da trenutno vlada Njegovega Veličanstva ne namerava podvzeti nobene inleijative«. Ofividno kitajski poslanik ni zahteval od angleške vlade nobenega posredovanja. Vsekakor je sir Samuel stopil že nocoj v stik z ameriško, francosko, italijansko. sovjetsko in nemško vlado. Javnost z veliko pozornostjo pričakuje jutrišnjo izjavo vlndc, ki bo nekoliko položaj razčistila. »Charitas« bo pripravila pod okriljem katoliškega shoda svojo razstavo, enako razstavo napovedujejo tudi misijonarji. V dnevih katoliškega shoda se bodo jired-vajale tudi razne skladbe, kukor na primer orntorij sv. Vaclava. ki ga je zložil slavni J Foerster. To slovito delo bo izvajala Češka filharmonija s pomočjo zbora katoliških dijakov vMornvan« iz Urna in solistov narodnega gledališča v Brnu. Na dnevnem redu narodnih gledališč so razne druge skladbe in ojiere. kakor na jirimer Foerster Kvac, 11 i 1 -hert »Druhv hreh«. Smetanove »Prodana nevesta« in Libuša, Dvorakovn Sv. Ljudmila«, »Pusalka« in druge. V nemškem gledališču bodo prav tako predvajali nemške skladbe. Priuravc zn shod so v polnem teku. Organizatorji so tudi poskrbeli za to. dn bodo starodavne praške cerkve razsvetljene, kar bo dajalo Pragi še poseben sijaj. Za Nemčijo sedaj še Turčiia ... Oborožitev DardaneI Najvažnejša točha konference Balkanshe zveze »Normandija" pred njujorškimi nebotičniki Belgrad. 16. junija, m. Ne samo konferenca Male zveze, ki se ne bo sestala na Bledu, kot je bilo prvotno namenjeno, ampak v Belgradu dne 20. in 21. junija, ampak tudi konferenca Balkanskega sjiorazuma. ki se bo predvidoma sestala istočasno ali nekoliko pozneje, bo sklepala o usode-polnih predlogih za nadaljnji razvoj evro|>ske politike. Kot znano je na programu sestanka Male zveze vprašanje Podonavja, in sicer bodo države Male zveze točno izrazile pogoje, pod katerimi so pripravljene, da sodelujejo ne samo pri podonavski konferenci, ampak tudi pri sklepanju jmdo-navskega pakta. Pogoji so bili v našem časopisju že večkrat obravnavani, tako da jih ni treba več ponavljati, razen enega, ki veže med seboj obe skupini. Malo in Balkansko zvezo, namreč zahteva Turčije po jamstvih za varnost njenih meja. Turčija je svoje dni izpovedala, da želi. da hi se pred podonavskim paktom, ki hi nm pristopila od držav Balkanske zveze najmanj ena država, to je Jugoslavija, sklenil sredozemski pakt. ki bi Turčiji zavaroval nedotakljivost njenih meja. To svojo zahtevo, ki pri italijanski vladi ni našla mnogo razumevanja, bo sedaj na konferenci Balkanske zveze Turčija še bolj odločno podčrtala, in sicer v obliki, da bo oborožila dardanelske ožine in Bosjior, ako ne dobi zadoščenja. Vaš dopisnik se je informiral na merodajnetn turškem mestu in dobil glede novih turških predlogov sledeče informacije: Novi pakti s sovjetsko Rusijo Turčija mora v obrambi svoje varnosti in v izvajanju svoje zavezniške mirovne politike, ki ima za cilj ohraniti Balkan balkanskim narodom, stremeti za čim bolj solidnimi mednarodnimi jamstvi, ako pa bi te izostale, se mora zanašati predvsem na svojo lastno moč, v svojem kakor tudi v interesu svojih zaveznikov. V ta namen jiotre-buje Turčija: 1. Večje šlevilo premikajočih se obrežnih baterij, ki jih ho lahko postavljala po obeli obalah dardanelskih in hosporskih ožin. 2. Večje šlevilo premikajočih se lažjih baterij, s katerimi ho mogla zastražili vse dohode, ki vodijo s suhega do obeli morskih ožin. 3. Vzdolž obeh, azijske in evropske oliale ožin mora zgraditi podzemeljske cevi za spuščanje torpedov, s katerimi ho lahko nadzirala vhod in izhod ladij iz ožin. 4. Turčija potrebuje ob ožinah dve postaji za podmornice in večje število podmornic, katerih Število pa šeni določila. 5. Končno potrebuje Turčija šo dvoje letališč, na obalah ožin za suhozemska in pomorska letala, ki bodo skrbela za varnost tega lako važnega prehoda iz črnega v Sredozemsko morje. Moj informator se je izrazil, da države Balkanskega sporazuma teh turških želja nn bodo odklonile, marveč, da bodo Turčijo složno podprle pri vseh diplomatifnili akcijah, ki bodo za izvršitev lega obrambnega programa jiostale [>o-trebne. Rusija bo branita meje Romunije TUulescu bo pakt podpisal osebno v Moskvi Najmodernejši francoski parnik »Normandija« je s svojo prvo vožnjo čez Atlantski ocean v hitrosti posekal vse dosedanje jirekoaceanske parnike in si s tem priboril takozvani glnji trak. Nazaj je pa »Normandija« priplula v še krajšem času. Kakor je »Slovenec« - ' ' - ' z »Normandijo« pripeljali prvi ameriški slovenski udeleženci evhari- stičnega kongresa v Ljubljani. Jc poročal, so se z Miinchen, 16. junija. TO. »Milnchner Neueste Nachrichten« poročajo o veliki notranji nervoz-nosti, ki je zavladala v romunski notranji politiki, in sicer ne samo v opoziciji, kjer se je Vajda Vojevod odcepil od narodne kmetske stranke, marveč tudi v vladni skupini, kjer je prišlo na-sprotstvo med predsednikom vlade Tararescom in voditeljem liberalne stranke Dino Bratinnom do odprtega boja. Dino Bratiano se sploh noče udeležiti več. nobenega državnega praznika. Značilno je tudi, da je policijski predsednik Bukarešte Ma-rinescu nedavno brezobzirno najiadel sploh vse vlade zadnjih let (torej liberalne) in zahteval narodno obnovo. Zdi se, da se pripravljajo značilne spremembe v romunskem notranjepolitičnem življenju. Navzlic raznim nasprotnim izjavam bo vendar le res, da pripravlja romunska vlada jx>seben varnostni |>akt s sovjetsko Rusijo. Posebno dr. Beneš se trudi, da bi čim prej pregovoril romunsko vlado, da sklene pakt z Rusijo. Pogajanja med Rusijo v Moskvi uspešno napredujejo. Praga, 16. junija. TG. č eškoslovaški uradni tiskovni urad poroča, da se v Moskvi ugodno razvijajo pogajanja za sklenitev roniiiiiskn-sovjetskega varnostnega pakta in da gre le še za določitev besedila najvažnejšega dela te pogodbe, ki ho odmeril Rusiji in njeni vojski posebno nalogo v obrambi dosedanjega zveznega sistema v srednji Evropi za primer, da hi se Nemčija hotela čez Avstrijo povzpeli do Madjarnke. V tem primeru ho sovjetska Rusija s svojo armado hranila meje Romunije. To pomeni, da je Rusija priznala Romuniji Besarahijo, ki jo ho prav tako hranila v prilog Romunije, kakor romunske mejo napram Madjarski. Romiinskn-sovjetski pakt bo podjiisal v Moskvi Tit u lesen sam. Stultgart, 10. junija. Jutri v [mnedeljek tto pogreb žrtev strahovite eksplozije v Reinsdorfu. Na javnih poslopjih Imdo razobesili žalne zastave. Pogreba se bo udeležila ogromna množica. £ Sava odnesla voznika, konja in voz Avto-cesta Ljubljana-Sušak "Radovljica, 16. junija. Včeraj se je na Savi pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje enega najboljših fantov v vsej župniji. Dopoldne namreč'se je odpeljal '26 letni Borce Janko v. vozom na savski prod po glino, ki jo posebno sedaj, ko voda ni visoka, radi odvažajo. Konj ie mirno kakor po navadi zavoiij na prod, toda nenadoma se je moral »plašiti kajti ves tazburjeu in prhajoč je zdivjal dol po produ in kar naravnost v deročo Savo, ki ga je z vozom in voznikom vred z lahkoto zajela tn odnesla. Zadnji del voza, na katerem se je nahajala še gramozna truga, so ze popoldne opazili, ko je nedaleč od nesreče obtičala v skalah. Fanta in konja pa so zastonj iskali vse popoldne vzdolž Save m je verjetno da ga je odnesla še mimo Otoč. Truplo so iskali ves večer in tudi danes dopoldne, a ga še niso mogli najti. V vsej 1'tiri je nesreča, ki je zahtevala to mlado in pridno življenje, vzbudila splošno žalovanje. Berce Janko je bi vzoren in veren fant. ki je bil ponos tn zgled naše dobre mladine. Užaloščeni družini izrekamo svoje iskreno sožalje. Za obrambo naših narodnih mej Občni zbor narodno-obrambnega društva „Bran-i-bor" Ob lepi udeležbi so se danes dopoldne zbrali v prostorih Kmetijske družbe na Novem trgu funk-ionarji in delegati narodno-obrambnega društva BRAN-1-BOR. Mesto umrlega predsednika dr. Rožiča ie zborovanje začel podpredsednik Andrej Ga-heršček, ki je najprej toplo opisal delo in življenje pokojnega predsednika, nato pa ie imel topel govor za pokojnim kraljem Aleksandrom, katerega spomin so zborovalci počastili. Tajnik Saksida ie opisal trud Bran-i-bora, da prevzame vse bivše podružnice Jugoslovanske Matice Lani je bilo to brez uspeha, prav tako tudi ni uspela ustanovitev narodno-obrambnega sveta, ki bi povečal zanimanje za obrambo naših narodnih meja. Lani novembra so bili zasnovani narodno-obrambni dnevi, na katere so bile povabljene vse narodne, narodno-obrambne in prosvetne organizacije in pri kateri bi sodelovali tudi Cerkev, časopisi. radio itd. Tragični streli v Marseju so to preprečili Mesto tega je v manjši obliki Bran-i-bor decembra priredil narodrro-obrambno manifestacijo, ki je uspela. Ni se posrečilo organizirati podružnic Bran-i-bora do sedaj v takem obsegu, kakor bi bilo potrebno. V tekočem društvenem letu je Bran-i-bor pridobil dve podružnici, to ie v Ljubljani in Mariboru in šele v zadnjih dneh sta bili ustanovljeni tudi podružnici na Dobrovi in Brezovici pri Ljubljani. Tajnik je izrazil upanje, da bo morda dosežen med Italijo in Jugoslavijo sporazum o večji kulturni varnosti naših manjšin na italijanskem ozemlju. Povdaril ie potrebo, da prodre Bran-i-bor globlje v narod. Izvoljen je bil nato odbor s predsednikom dr. Fr. Novakom na čelu. Med drugimi so v odboru tudi prof. dr. Martin Gorjanec, Josip Mohorko, dr. Berce. prof. dr. Čermelj, dr. Česnik, dr. Dekleva. Borčič, prof. Kozinova, svetnik drž. žel. Kreutzer, dr. Maček, prof. dr. Puntar, jurist Zebot in d'Utf v nadzorni odbor pa so izvoljeni Andrej Gaber šček, ing. Mačkovšek in Dcržič. Zagreb, 16. junija. Danes dopoldne se je vršila v prostorih ban-ske uprave v Zagrebu konferenca o gradnji avtomobilske ceste iz. Ljubljane do Sušaka. Konferenci, ki »e je pričela ob 9 dopoldne, je predsedoval minister za gradnje dr. Marko Kožulj. prisostvovali pa so ji še med drugimi ban dravske banovine dr. Dinko Pue, podban savske banovine dr. Iladži, načelnik splošnega oddelka gradbenega ministrstva inž. Klodic, ljubljanski župan dr. Ravnihar, predsednik zbornice,za TOI v Ljubljani Jelačin, bivši minister in poslanec Iv. Mo-horič, inž. Suklje, lajtiik Ivan Naglas, načelnik cestnega oddelka kr. batiske uprave v Ljubljani inž. Viktor Skaberne, inšpektor tehničnega odd. iste banske uprave Karel Orel, zastopniki banske uprave savske banovine in mnogi gospodarstveniki s Sušaka. Konferenco je otvoril podban dr. Hadži, ki je pozdravil prisotne in prosil ministra, naj predseduje konferenci. Nato je načelnik cestnega oddelka ban6ke uprave savske banovine inž. Vojta Bouček podal podrobno sliko o historijatu dosedanjih del in o sedanjem stanju tega vprašanja. Sledila je nato dolga in podrobna razprava. Na podlagi te razprave je konlerenca sklenila, da se naj takoj začno preddelft, ter začne ta velevažna avtonio-Jiilska cesta trasirati in pripraviti elaborat za njeno končno izgradnjo. Ta dela so izročena han-skinia upravama dravske in savske banovine. De-finitivna trsa še ni bilo določena, pač pa je konferenca sklenila, naj jo določi posebna strokovna komisija na samem terenu. Približna smer avtomobilske ceste iz Ljubljane na Sušak bo tale: Ljubljana—Studenec-lg—Kozarišče—Prezid Trstje in dalje med Snežnikom in Risnjakom na Jelenje z morebitno varijanto od (ierova na Mrzle vodice. Posebna strokovna komisija si bo ogledala ves teren, nakar bo določena končna smer celotne ceste. Ceslo bodo zgradili na državne stroške. Konferenca je bila zaključena ob 12.45. Blagoslovitev mostu v Mednem Železniška nesreča - i4 mrtvih London, IG. junija e. Ponoči se je i« milj od Londona zgodila velika železniška nesreča. Na postaji William Guarden sta trčila sku: paj nek poštni in osebni vlak. Trije vozovi so bili popolnoma razbiti. Dozdaj so izpod ruševin izkopali 15 mrtvih, 30 težko ranjenih pa so prepeljali v bližnjo bolnišnico. Med mrtvimi se nahaja pet žensk in dva otroka. Vendar pa -e še pričakuje, da bodo pod razvalinami našli še več mrtvili. Težko ranjeni se v bolnišnici nahajajo večinoma v brezupnem položaju. Mussolini denar Rusiji Moskva. Ki. junija e. Današnji časopisi *elo »h Iriui pišejo o velikem uspehu sovjetske diplomacije. Te dni sla se v Rimu mudila člana sovjetskega zunanjega komisarjala Stein in Bilinski Ta dva sta z Mussolini.i eni v palači Vincente včeraj podpisala važno po-gorho o kreditiranih pošiljalvah Italijanskega lilatra v sovjetsko Rusijo. Mussolini je dovolil Rusiji nrecej visok trgovski kredit. O višini kredita pa časopisi ne sinejo nič pisati. V ftaliti nič več kovanega denarja Stavke v Ameriki Nemčija dobi enoten nemški plemenski kruh Berlin, 16. iunija. TG. Nemška vlada je izdala nov krušni zakon, ki uvaja pet enotnih tipov kruha, ki ga bodo smeli peči peki in to pod zelo strogimi zapornimi in denarnimi kaznimi. Dosedaj je na tem polju vladala anarhija in so vse mogoče zmesi prodajali pod imenom kruha. Odslej bo moral biti sleherni krušni hlcbec opečaten z eno izmed petih črk, ki bodo označevale petero vrst novega nemškega plemenskega kruha iz čistih rže-nih otrobov pa do čisto pšeničnega. Tudi teža hlebčkov je po zakonu predpisana. Nemška -Haus-frau« bo odslej točno vedela, kai je pri peku za svoj denar kupila. Krvave dirke Praga. 16. junija. AA. ftTK poroča: Na tradicionalni avtomobilski dirki, znani pod imenom Tisoč češkoslovaških milj«, ki se je začela včeraj, sla se pripetili dve nesreči, ona od teh s smrtnim izidom. Prva nesreča je bila 20 minut po startu. Pri tej priliki se je poškodoval ugledni avtomo-bilst Turek, ki se je pravkar vrnil iz sovjetske Rusije. Uruga nesreč« se je dogodila hrf Morav-skeni. Tam je neki tekmovalec podlegel dobljenim ranam. Ljubljana, Iti. junija. Novi, tako nujno potrebni most pri Mednu, ki veže oba bregova Save in ki omogoča tako domačinom kakor ludi izletnikom ugoden prehod z Gorenjske ceste k vznožju Šmarne gore, je bil že lani dogolovljen in izbočen prometu, slovesna otvoritev pa je odpadla zaradi sinrli kralja Aleksandra. Sedaj, ko je minil čas globoke narodne žalosti, je -.Prometno društvo Medno-Tacen« dalo slovesno blagosloviti novi most. Slovesna blagoslovitev je bila danes ob 4 popoldne. K slovesnosti se je zbrala ogromna množica ljudstva, med temi Msilri v kroju iz bližnjih vasi, mnogo narodnih noš itd. Med odličnimi zastopniki omenjajmo kn-mico go. Novakovo ter njenega soproga ministra n. r. dr. Novaka, okr. glavarja Žnidaršiča, ki je zastopal g. bana, predsednika Zveze za tujski promet dr. Mama ter razne zastopnike lokalnih ustanov, med temi tudi župane vseh zainteresiranih občin. Mestno občino ljubljansko je zastopal nadsvetnik dr. Rupnik. Slovesno blagoslovitev je opravil dekan Val. Zabret iz St. Vida, ki ie ob tej priliki imel lep nagovor. Spretno je uporabil primero novega mostu, ki veže dva bregova, z duhovnim mostom. ki veže dva svetova, to je to- in onostranskega, Po blagoslovitvi je spregovoril še v imenu Prometnega društva Medno-Tacen insp. Knafeljc, ki je pozdravil razne zastopnike. Omenjal je razne, težave, s katerimi je bila zvezana gradnja novega mostu. Opisal pa je tudi zanimivosti, da ie v naših krajih ta most prvi sivoje vrste. Dolg je okoli 80 metrov ter nima nobene vmesne opore in visi na 0 jeklenih kablih, ki slone na obeh bregovih na dveh železobetonskih oporiščih. Med drugim je omenjal tudi, da je društvo še vedno precej zadolženo, zahvalil pa se jo za jiomoč prometnemu ministrstvu, banski upravi, ljubljanski mestni občini. občinama Medno in Tacen ter cestnemu odboru. Govorili so še okr. glavar Žnidaršič, nad-svetnik dr. Rupnik, bivši poslanec Koman, župani sosednjih občin in v imenu graditeljev mostu učitelj Vilko Mazi. Vrla šentviška godba je zaigrala državno himno, nakar je sledil ljubek nastop malega Cirmanovega Francija, ki je deklamiraj lepo prigodno pesmico. Za slovesnost je bil na vikerški strani pripravljen lep oltarček s tribuno za častne goste. Po slovesnosti se je vršila lepo uspela domača zabava. Rim, 16. junija, b. Danes je finančni minister izdal dekret, s katerim se iz prometa odtegne ves kovani denar. Namesto tega se bo uvedel papirnati denar z državnimi boni. kakor je lo bilo med svetovno vojno. Tročki je hotel postati rektor angleške univerze London, 16 junija. TG. Največjo senzacijo je po vsei Angliji povzročila vest. da bodo angleški komunistični akademiki kandidirali Leona Trocke.ji za rektorja vseučilišča v Edinburghu (tam namreč volijo rektorja še akademiki!). Trocki pa je ponudbo komunističnih akademikov odklonil s posebnim pismom, v katerem je dijakom raztolmačil, »da bi sprejel visoko čast edinburghškega vseuč'11-škega rektorja le takrat, ko bo zavela nad Veliko Britanijo boljševiška zastava. Da so tako želje teh akademikov kakor Trockega samega čisto plato-ničnega značaja, dokazuje dejstvo, da so angleške oblasti TrocUemu odklonile vstopni vizum v Anglijo. Turki v Abesiniji Ankara, 16. junija. TG. Turška vlada je sklenila z ozirom na napetost v vzhodni Afriki, da še ta mesec ustanovi v abesinski prestolici Addis Abebi svoje poslaništvo in pošlje tja svojega poslanika s trgovskim in vojaškim odposlancem. Rim, 16. junija. AA. Parnik »Monte Biancoc Je krenil s četami iz Neaplja v vzhodno Afriko. Z nekim drugim parnikom pa so od plule čete, ki naj izpopolnijo divizijo Sahaiida v Somaliji. Parnik »Argentina« je odpltil v vzhodno Afriko s 123 delavci specialisti. Neki drugi parnik jc odpeljal ogromno količino materijala. Protikrščanshi izgredi v Palestini Jeruzalem, 16. junija. TG. V Jeruzalemu in po drugih okoliških mestih je prišlo zadnje dni do večjih protikrščanskih demonstracij, ki so v noči cd petka na soboto in sinoči zavzele lako nevarne obsege, da je morala policija s pomočjo vojaštva na konjih poseči vmes in razgnati boreče se skupine, Najhujši so bili spopadi v Aku, kjer so sfana-tizirani žtdje in zapeljani domačini navalili na staro krščansko cerkev in popolnoma porušili zgodovinsko neprecenljivi portal. Po posredovanju vojaštva se je zopet vrnil mir in danes ne javljajo od nikoder kakšnih novih neredov. Največje francosko letalo se je ponesrečilo Pariz, 16. junija. AA. Iz Havra poročajo, da je letalec Boussoutreaux s svojimi mehaniki pregledal veleletalo Poročnik vojne ladje Pariz«, ki se je ponesrečilo, Po mnenju teh strokovnjakov ima letalo samo neznatne poškodbe, ki jih je mogoče popraviti v samem Havru. Odbor strokovnjakov, ki je imel nalogo, da dožene, zakaj se je vodno veleletalo »Poročnik vojne ladje Pariz« ponesrečilo, je končal svoje delo. Na podlagi natančne preiskave je odbor prišel do prepričanja, da gre za neznatno nesrečo, ki ni mogla zmanjšati operativne vrednosti in kapacitete tega veleletala. Po mnenju strokovnjakov je ta oblika vodnih veleletal popolnoma pravilna in jo zaradi sedanje nesreče ne kaže odstraniti. To letalo, ki jc največje na svetu, izpolnjuje vse nade, ki jih vanj slavljajo prizadeti krogi. Newyork, 16. junija. AA. Iz Omahe v državi Nebraska poročajo, da se je položaj zaradi stavke tramvajskega osebja, ki traja že deli časa, nepričakovano poslabšal. Policija je morala streljati na izgrednike. Pri tem je bila ena oseba ubita, nad 50 oseb pa ranjenih. Guverner je takoj nato razglasil obsedno stanje in pojačil tamošnjo policijo z oddelkom meščanske garde. PoVsko-gdanski snor Varšava, 16. junija. AA. Pat poroča iz Gdan-ska: Senat je poslal predstavniku Poljske v Gdan-sku protest, ker je poljska pošta v Gdansku začela v nasprotju z deviznimi predpisi v Gdansku sprejemati nakazila v zlotih za Poljsko. Senatu je poljska vlada odgovorila, da njegove zahteve ne more sprejeli, ker je v nasprotju s sklenjenimi sporazumi. Poljska vlada zahteva radi tega, naj se vrše lakoi nova pogajanja o valutnih in finančnih vprašanjih. Pevci Ijublj. cerkvenih zborov bomo imeli skupno vajo jutri v torek, 18. t m. ob 8- uri zvečer v Rokodelskem domu. Pripravili se bomo za nastop za radio. Sv. Reš-njega Telesa zvečer bo iz sv. Petra cerkve radio prenašal naše petje — vse skladbe, ki jili bomo peli pri škofovski maši papeževega odposlanca kardinala Hlonda. In še za nastop pri ljubljanskem petju za radio, ki bo v sredo, pred praznikom zvečer tudi pri sv;. Petru. Vsak nastop bo trajal kake tri četrti ure. Živel Kristus Kralj! Nastop otrok v radiu Ljubljana, 16. junija. Ljubljanska šolska mladina je danes ob 11 dopoldne pela po radiu pesmi, ki so namenejene za evharistični kongres. Namen tega nastopa je bil, da se ustvari enoten način otroškega petja in da se tudi otroci na deželi privadijo tega načina. Ljubljanski otroci, kakšnih 500 po številu, so se zbrali na dvorišču Gospodarske zveze, od koder jc bil radijski prenos. Otroški pevski zbor je vodil dr. Dolinar. Poleg evharističnih pesmi so otroci tudi deklamirali. Ker ie bil nastop otrok na prostem, je bil radijski prenos izvrsten, ter so ga povsod na deželi ljudje dobro čuli. Prenos je trajal 40 minut. Komisijski ogled na Vrhpolju Orožnik utonil v Savi jc danes Bevk pri ,Fašistična sobota' Rim. 16. junija. AA. Včeraj je imel ministrski svet svojo redno mesečno sejo. Na predlog predsednika vlade Mussolinija je bil sprejel zakonski načrt o uvedbi fašistično sobote . Po lem načrtu bo ta dan dela (»rosi. Ob sobotah popoldne naj so vrše vaje in prireditve z,a telesno in duhovno izpopolnitev nameščencev in delavcev. Ministrski svet je sprejel tudi sporazume o ureditvi letalskih zvez med Italijo in Francijo in Italijo in Nizozemsko. • Belgrad, 16. junija, m. Davi ob 9 je prišla na topeidersko postajo romunska kraljiea-mati. Na postaji so jo pozdravili Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vel. kralj Peter IT., kraljeviča Toni i slav in Andrej ter Nj. kralj. \ is. knez namestnik Pavle s kneginjo. Belgrad, 16. junija, m. Snoči je odpotoval v Zagreb gradbeni minister dr. Kožulj s strokovnjaki na konferenco, ki sta jo sklicala bana savske in dravske banovine zn gradnjo cesta Ljubljana—Sušak. Sklicanje te konference initi predvsem namen, da se določi trasa te ceste. Belgrad, 16. junija, m. Na današnji pravoslavni binkoštni praznik je bilo tukaj vse polno slav. Meil drugim je imelo svojo slavo tudi orožništvo. Bukarešta, 16. junija. AA. Jutri v ponedeljek se prične v Bukarešti gospodarska konferenca držav Male antante. Prvi seji bo predsedoval romunski zunanji minister Nikola Titulescu. Varšava. 16. junija. V ponedeljek se, bo začela v Vilni železniška konferenca, ki ji bodo prisostvovali zastopniki poljskih, avstrijskih, češkoslovaških in sovjetskih železnic. Na tej konfe-ieiici bodo določili vozni red železniških prog med Evroj)o in Daljnim vzhodom. Rim. 16. junija. Predsednik vlade Mussolini in tukajšnji sovjetski poslanik sta danes podpisala pogodbo o izvoznih kreditih, ki naj pospešijo prometne slike med Italijo in sovjet. Rusijo. Zagreb, 15. junija, h. Na obletnico smrti dona Frana Buliča dne 28. julija bodo v Zagrebu odkrili spomenik, ki jc že gotov. Z deli na kraju Samem pa prično te dni. Rim, 10. junija, b. Na progi Milan- Rim je letalo najnovejšega lipa doseglo rekord v hitrosti. Progo jp letalo preletelo v 1 uri 10 minut p hitrostjo 410 km na uro. Zagreb, 16. junija, b. V Savi utonil orožnik Anton Križnar iz Vrhniki. Podreška morilca v Ljubljani Ljubljana, 16. junija. V soboto ob 18. sta bila s kamniškim vlakom pripeljana v Ljubljano oba glavna krivca strašnega zločina, to je Franc Hribar in Janez Pire (po domače »Šluček«), Enako kakor v domžalski okolici, ko so orožniki vedli oba zločinca na kraj zločina in nato odpeljali na Brdo, tako je tudi v Ljubljani njun prihod zbudil med prebivalstvom splošno pozornost ter se je takoj nabralo mnogo občinstva. Oba zločinca sta bila močno uklenjena ter sta bila videti precej potrta. Okrajno sodišče na "Brdu je tako oba zločinca izročilo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je takoj uvedlo preiskavo. » Mariborski drobiž 15 let obstoja društva odvetniških in notarskih uradnikov so proslavili včeraj člani lega društva na svojem občnem zboru v Narodnem domu. Predsednik Gilčvert je otvoril občni zbor, pozdravil vse navzoče člane in zastopnike raznih sorodnih organizacij. Tajniško poročilo jc podal Medved Štefan, iz ka-teregaide razvidno, da šteje društvo 94 članov. Blagajniško poročilo je podal Franjo Mo-škon; društvft ima Din 99.098 premoženja. Obenem s petnajstletnico društva se jo tudi praznovala 40 letnica neumornega dela zaslužnih članov predsednika Dragovina Gilč-verta in blagajnika Franja Moškona, ki sta prejela mnogo častitk iz vseh delov Slovenije. Pri volitvah jc bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik, za podpredsednika Kari Hošic, za tajnika Medved Štefan, za blagajnika pa Franjo Moškon. V odboru so pa Eiehmcister Jože, Kežman Franjo in Marija Ravt.er. Namestniki so Muršee Marica, Ccrinšek .Tosipina ter ftkof Marija. V nntlzor-stvo sta bila izvoljena Ferdo Fiseher iz Slo-venjgradca in Janko Likar,iz Ptuja. Plahto je ukradel hlapcu pri podjetju Franz v Mclju Aldrijanu Francu z voza neznanec, ko je stal voz brez nadzorstva nekaj časa pred delavskim domov na Puški cesti. Plahta je bila vredna okrog Din 1000. Tekstilni delavci v Mariboru so si ustanovili včeraj na ustanovnem občnem zboru svoje T. godbono društvo. Pri teui so podali najpreje svoja poročilu predsednik, tajnik in blagajnik pripravljalnega odbora, nakar so bila prečitana nova pravila, ki so bila z odobravanjem sprejeta. Pri volitvah jo bil izvoljen za predsednika Fras Kari, za podpred- Ljubljana, 15. junija. Z današnjo aretacijo razupitega razbojnika Jožeta Urbanea pri Mirni peči, ki je tudi v Ljubljani vzbudila veliko zanimanje, je znova oživelo zanimanje za nadaljtii razvoj in razplet tragedije dveh orožnikov na Vrhpoljali pri Moravčah. O napadalcu kro: žijo po Ljubljani in tudi po deželi najbolj fantastične govorice. Znova sc jc poživelo vprašanje, kdo je bil pravi napadelec na oba orožnika Frana Vrička in Frana Stefančiča. Rekonstrukcija vsega napada je tako zamotana in težavna, da je težko dobiti zanesljive podatke in dokaze, kdo naj bi bil pravi morilec obeh orožnikov. Preiskovalni sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča g. Jože Baričevič je že pred binkoštnimi prazniki izvršil komisijski ogled napol zapuščene koče na Vrhpolju v bližini Kokaljeve domačije, kjer je stanovala Bri-gita Gabrščekova in njen 13-letni sinček. Pomočnik fotografa policijske uprave v Ljubljani je fotografsko posnel kočo, nje zunanjost in notranjo opravo sobe, kjer sc je 28. maja razvil nenavaden boj tolovaja 7. orožniki. Koča je zelo nizka. Sobica, v kateri je stanovala Gabrščekova, je visoka komaj 1.80 m tako, da visok človek ne moro v nje.i pokonci stati. V ozki, do 3 m dolgi sobi, je bilo navlečeno vse pohištvo, tako miza, na-zvana ponekod »mentrga«, ker se v njej lahko zame s i kruh. klop, 1 stol in postelja, ki je. biltt ob zunanji strani močno oškropljona s krvjo. Orožnika sta sedela, eden na klopi v neposredni bližini tolovaja, ki ie •»o-1"1 vogalu mize pri steklenici vina, drugi pa nasproti na stolu. Gibanje obeh je bilo u Ivo so počili streli, je Gabrščekova skočila vsa prestrašena skozi zelo malo okno, za njo njen sinček. Prciskovnlni sodnik je napravil posebno situacijsko sliko, kako je tolovaj po strelih pobegnil iz hiše naprej v samoto. Koča jc obdana z drevjem. Izvedenec je ugotovil, da je razbojnik na oba orožnika streljal iz belgijskega brovvninga kal. 6.25 in izpraznil ves naboj, to je 6 strelov, kakor jih ima tak brovvning. Vsi streli so zadeli. Browning jc potem pustil na mestu. Zanimivo je, da so našli v sobi tudi zavitke, v katerih so bili zaviti kovanci po 25 par in da je bil na te zavitke pritisnjen pečat vrhniškega župnega urada, kjer je bil nekaj dni poprej izvršen vlom. Brigita Gabršček se še vedno nahaja v preiskovalnem zaporu ljubljanskega okrožnega sodišča v Ljubljani. Osumljena je skrivanja zločinca odnosno potuhe. Proti njej je preiskava v glavnem končana. Glavno preiskavo proti Jožefu Urbanču vodi okrožno sodišče v Novem mestu, ker je tam izvršil največ razbojništev in vlomov. Pa tudi ljubljansko okrožno sodišče ima proti Urbanču zbran materijal. V prvi vrsti bo pač sodišče v Ljubljani dognalo, v koliko pride Urbane vpoštev pri napadu na Vrhpolju, in drutrič, ee_ .ie bil udeležen pri nekem podjetju na Gorenjskem. Danes dopoldne je na sodišču krožila tudi nekontrolirana vest, da so orožniki pri Brežicah prijeli drugega proslulega razbojnika Franceta Omerzo. Tudi ta je bil v mariborski kaznilnici. Vest, o njegovi aretaciji pa doslej še ni bila točno potrjena. sednika Maks Snringer. za tajnika na Rojs Franc ter Emerik Papež. Pri zaključku se .ie predsednik zahvalil vsem, ki so pripomogli K ustanovitvi novega godbenega društva. Ukradel je neznanec ročno torbico z vsebino, v vrednosti Din 1400 na Glavnem trgu na stojnici vrtnarici Eleonori Ambrož s Koroške cesle 71. Palec jc odtrgalo na desni roki 38 letnemu delavcu Francu Dankn iz Pobrcžtja, ko je čistil stroj. Pri čiščenju mu jc stroj potegnil desno roko med kolesje in mu odtrgal palec. Ocg Soče čeg Zflo Sv. Lucija ob Soči Krizev po t slovenske zadruge v Sinčivasi 9v. Lucija je lep kraj sredi tolminskih gora ter je zadnja leta pred vojno postajala nekako kulturno in gospodarsko središče Tolminskega. Kajpada! Tolmin — nekdanje središče — je ostal da-\ač vstran od železnice, Kv. Lucija pa je bila važna postaja, odkoder so se razpredale ceste tja po Idrijski dolini na Cerkno in Idrijo, po Baški dolini, ob Soči navzgor proti Tolminu, Volčam, Kobaridu in Bovcu, navzdol pa proti Avčam in Kanalu. Vrhu tega so semkaj vrela pota in steze s hribov okrog Copovana, Št. Viške gore — od vseh strani je postaja Sv. Lucija vlekla nase promet. Ob času krščansko socialnega preporoda na Goriškem je Sv. Lucija igrala pomembno kulturno vlogo. Tu so se prirejali izobraževalni in socialni tečaji za vse tolminske hribe. Tukaj sem je na tečaje tako rad prihajal sam dr. Krek ter sejal semena katoliške in narodne misli med mladi tolminski rod. Takrat je pasel ovčice pri lari Sv. Lucije dobri in plemeniti župnik Fabijan, ki nam je dal tudi Ivana Preglja. On je mladega tolminskega fanta dal v šole, on ga ravnal in [>o očetovsko skrbel zanj. Prišla pa je železna vihra, ki je tudi Sv. Lucijo spremenila v kup razvalin, kakor kaže naša slika ir. vojne dobe. Sredi teh razvalin je končno smrtno zadet omahnil tudi dobri župnik Fabijan, ki ni hotel zapustiti svojih trpečih ovčic, ampak jim je bil do smrti zvest. Vse je vihar razdejal! Razdejal tudi tako bujno cvetoče prosvetno življenje v lepih tolminskih hribih. Pa naša pespm poje: Vso je vihar razdejal, narod pa bo ostal! Ali bo res ostal? Saj je že ta rod v teh hribih že toliko prestal in je ostal! Ivan Pregelj, ta trdi in vendar tako nežni Tolminec, pripoveduje zgodovino svojih tolminskih očetov, ki so trpeli in umirali, a nikdar obupavali. Pestra in živa je ta tolminska zgodovina, vredna, da bi mladi rod prebral tudi zgodovino drugega tolminskega rojnka rajnega prof. Simona Rutarja, ki ne sme ostati pozabljen. Ampak Sv. Lucija nima kdovekaj zgodovine, šele ofl leta 1857 je tu samostojna župnija svete Lucije, pač pa je bila tu že v 15. stoletju kuracija, katero je ustanovil čedadski kapitelj, da bi urejeno dušno pastirstvo zatrlo krivoverske skakačc, ki so uganjali svoje norosti prav v teh krajih. Kraj, ki se danes imenuje Sv. Lucija, se je takrat imenoval >na Mostu«. Svoje ime je dobil kraj po visokem obokanem mostu, ki je bil zgrajen čez ozko. a visoko strugo Soče. Nekdanje središče okraja pa so bile Modreje malo više oh Soči nad Sv. Lucijo. Na nasprotrtem bregu Soče pa se beli vasica Mo-drejce. Blizu tu so Mengore, z ljubko Marijino bož-jepotno cerkvico med gorami (odtod Mengore). Sv. Lucija leži prav na sotočju Idrije in Soče. Položena je na apnenčevo teraso med obe reki. Nad njo je majhen griček, na katerem je stara cerkvica sv. Mavra. V teh krajih so bila ljudska selišča že v pradavni dobi, kakor dokazujejo izkopavanja. To je tolminska Sv. Lucija nn Mostu! Je lepa slika našega skupnega prizadevanja, žrtev in trpljenja. Je pa tudi 7. nami vred polna upanja v lepše dni! Balilla na Tržaškem. Laški listi prinašajo številke o številčnem napredku »Balille< (fašistične mladinske organizacije) na Tržaškem. Take-le so te Številke: Balilla (otroška organizacija) je imela lani na Tržaškem 14.058 članov, letos pa 16.726. — »Piecole Italiane« (za deklice) lani 13.732 članic, letos pa 16.582. — »Avanguardisti« (dečki) lani 4-298 članov, letos 6379. — Vsega skupaj je bilo predlanskim organizirane 31.165 glav mladine v fašističnih organizacijah, lani 35.057, letos pa 43.067. — To so visoke številke, pomniti pa moramo. da je tukaj Trst dal glavno silo. Nazarija Saura. ki je bil 11. avgusta 1016 v Pulju obešen, so v nedeljo slavili v Kopru, kjer so mu postavili lep spomenik. Italijansko nacionalistično časopisje tega nacionalnega junaka slavi kakor božanstvo ter pa stavlja za zgled vsem laškim nacionalistom. Obenem pa z debelimi črkami natiskuje njegove, zadnje besede pod vislicami. Ko je zagledal duhovnika, je zaklical: i Via. via. pretek (>Proč, proč, fark) Ponatiskujejo tudi njegovo zadnje pismo ženi, kateri je pisal, naj njegove otroke uči, da je njihov oče bil najprvo Italijan, potem oče in potem človek. Gibanje prebivalstva na Goriškem. Meseca aprila 1936 je bilo v Gorici rojenih 59 otrok, umrlo pa je 75 ljudi. V goriškem podeželju pa je bilo isti mesec rojenih 241 otrok, mrličev pa je bilo 180. V Gorici je bilo torej 16 mrličev več ko rojstev, na deželi pa 29 rojstev več ko smrti. — Meseca majniku je bilo pa razmerje ugodnejše. V Gorici je bilo tega meseca rojenih 06 otrok, smrti pa le 63 (več 33), na deželi pa je bilo 281 rojstev in 154 smrti (več 127). Brez zdravega slovenskega podeželja bi tudi Gorica počasi izumirala. Mrliči v Trstu. Dne 9. junija je bilo v Trstu rojenih 19 otrok, mrličev pa je bilo 13. Med mrtvimi beremo tale imena: Ana Berger roj. Schloss, 74 let; Marjeta Jace, 73 let; Lojze Metlika, 23 let; Krištof Lučič, 69 let; Marija Stare, 32 let; Emilija Kerin, 23 let; Anton Dovgan, 42 let; Marjeta Star-čič, 72 let; Lucij Adamič, 16 let; Marija Pogorelee, 16 let. — Dne 13. junija pa je v Trstu bilo rojenih 10 otrok, mrličev pa je bilo tudi 10. Med mrliči so tale imena: Rozina Miklavec, 32 let; Ana Godina roj. Pavletič, 84 let; Viktorija Ban roj. Kale, 3-2 let; Hedvika Rostohar roj. Wolf, 76 let; Marija Miculjan, 77 let; Nikolaj Parenean, 74 let: Marija Šmid roj. Volk, 68 let. Mrliči v Gorici. V času od 2. do 8. junija so v Gorici umrli ti-le Goričani: Marija Humar, 4 mesece; Jožef Štefani, 72 let; fv. Spesot, 88 let; Irma Čekot, 7 mesecev; Štefan Petejan, 56 let; Ivana Bregant roj. Nanut, 73 let; Leopold Špacapan, 22 let; Evgen Picul, 70 let; Angelo Marega, 52 let; Terezija Bertič, t« let; Blaž Šfiligoj. 65 let; Lojze Marica, 31 let; Marcelo Romano, 35 let; Marcel Paper, 12 let. Še cn apostol italijanskega iredentizma. Pod tem naslovom »U Popolo di Trieste? 14. junija slavi spomin Romea Battistiga (Batističa), ki je kot rojen Tržačan šel med italijanske prostovoljce in 15. junija «1915 padel na mostu čez Sočo pri Za-gruju. V soboto, 15. jun. mu je barkovljanski fašistični krožek, ki nosi ime »Floriano Beuzzar' (Florjan Bevčar) priredil spomin, slavnost. Ce še omenimo, da je tudi Oberdank bil sin vipavskega dekleta in da so se v prvih vrstah iredente borili tudi razni Mrachi (Mraki), je s tem dovolj jasno povedano, da so gonilna sila, nesebična in vztrajna, bili med laškimi iredentisti v prvi vrsti le slovenski potujčenci. Kaj bi bilo brez telil Zdi se nam, da je ta ugotovitev žalostna za obe strani: za našo in italijansko! V Bovcu sta bila aretirana Silvester Cop iz Cezsoče in Mikuš Jože iz K al a, ker sta osumljena bega čez mejo. Iz istega razloga je bil aretiran tudi Auguštin Buda iz Komna. Kmetijsko društvo v Črnem vrhu je dobilo po internaciji Fratnika fašističnega komisarja. Gospodarska zadruga v Sinčivasi sc je ustanovila leta 1890 in si je zgradila svoje zadružno skladišče. Redno je delovala in z rastočim uspehom do vojne. Med vojno je prevzela uradno zbiranje živil in pridelkov ter razdelitev živil, v kolikor jih je delila država. Po vojni je zadrugo razdrla Volksvvehr. Ko so se razmere zopet uredile, se je delovanje zopet začelo in je bil za poslovodjo najet domačin Silvester Kiepič. Promet se je lejio razvil, zelo lepo. Riepif je imel kol plačilo svojo trgovino v zadrugi in je tako rastla, da bi mogel biti Riepič v desetih letih —- premožen trgovec. Ali aprila meseca 1932 je nadzornik g. Kupper dognal, da knjigovodstvo ni v redu, da so v knjigah velike terjatve, ki so bile že davno plačane. Znesek, ki ga je Riepič poneveril, je silno velik. Dne 18. julija Ht32 se je stvar sporočila državnemu pravilniku. Na to so minuli meseci do 18. novembra 1932, štirje meseci, ne da bi se proli Riepiču bilo od sodišča kaj storilo. Riepič je mogel razprodajah svojo blagovno zalogo in je mogel iz-lerjavati svoje terjatve pri ljudeh. Zadružno vodstvo je pri sodišču poizvedovalo, ali se bo kaj zgodilo ali nič? Dne 22. novembra 1932 je državno pravdništvo odgovorilo, da poizvedbe še niso gotove! Cez četrt leta, to je bilo 14. marca 1933, je državni pravdnik zahteval zadružne poslovne knjige — menda ne Riepičeve. Majnika so knjige vrnili. zgodilo se Riepiču ni nič. Minilo je leto dni in Riepič je naprej posloval v zadrugi, lo je v svoji trgovini, ne da bi plačal beliča najemnine. Potein je minilo zopet četrtletje. Dne 16. oktobra 1933 je bila naiKtvedana sodnijska obravnava zoper Riepiča, p« je bila zopet preklicana, šele dne 12. marca 1934, torej eno leto in deset mesecev po ovadbi, se je sodnijska obravnava vršila in je bil Riepič obsojen na leto zapora. Proti razsodbi je Riepič vložil priziv, a najvišje sodišče mu je prisodilo še pol leta zraven; bil je zdaj obsojen na poldrugo leto zapora. To je bilo maja 1934, torej dve leti po ovadbi. Medlem je Riepič razprodajal svoje blago, izterjaval svoje terjatve. Spravil je svoje imetje ua varno, stanoval je v zadrugi, tržil tam, a najemnine ni plačal ne beliča. Junija 1932 je zadruga predlagala sodišču, naj sc otvori nad Riepičevim premoženjem konkurz in naj sodišče poskrbi, da se lo premoženje ne bo razneslo. Predlog zadruge »e od deželnega sodišča ni sprejel. Na Riepičev predlog se je dovolila jioravnava. Ko pa ni bilo mogoče za to poravnavo dobiti večine upnikov, se je odprl konkurz. Odbor upnikov in oskrbnik blaga so zdaj od kon-kurznega komisarja sodnega nadsvetnika dr. Erli-eha v Doberlivesi dosegli, da se Riepiču zapre prodajalna, a ko je nekoč zastopal predstojnika, jc sodni svetnik dr. Perko v Doberlivasi, Riepičev prijatelj, zaporo Riepičeve trgovine dvignil, seve proti volji zadruge in v njeno veliko škodo. Decembra 1932 je Riepič predlagal prisilno izravnavo, pri kateri bi mu bilo treba plačati škode samo 22%. Predlog je bil odklonjen, konkurz naj bi se bil nadaljeval. Ali ponovni Riepičevi vlogi je bilo ugodeno in dovoljena je bila prisilna poravnava. Za to je Riepič našel sedem posestnikov-porokov. Predlog je bil sprejet 13. marca 1933, pa šole septembra potrjen, torej čez pol leta. Riepič se je obvezal tistih "22% škode plačevati mesečno, plačal pa ni vinarja in vse breme je padlo nn poroke. Zadruga je te poroke — Riepičeve prijatelje — svarila pravočasno, ali niso hoteli verjeti in zdaj 30 plačniki in prihaja na posameznike, žal. plačila 3000 šilingov. Zadruga je Riepiču, ko se je dognala njegova poneverba, takoj odpovedala prostore trgovine. Riepič se iz prostorov ni ganil. Vložena je bila zoper njega tožba in do prve sodbe je minilo pol leta. Ko je bil obsojen, je vložil priziv, n ga je zopet umaknil in je marca 1933 sklenil pogodbo 7. zadrugo, po kateri mu je zadruga pustila prostore do 1. majnika 1934. da more svojo zalogo blaga spraviti v denar. Zavezal se je, da plača mesečno 200 šilingov stanarine. Ali Riepič ni plačal vinarja in iz prostorov se ni umaknil. Tožili so ga na izpraznitev prostorov, in ta izpraznitev se je določila na dan 30. junija 1934. Proti tej razsodbi je Riepič zopet vložil priziv, ki ga je deželno sodišče zavrnilo, izpraznitev se je določila na dan '24. julija 1981 — ali na zahtevo Riepiča od sodišča zopet odložila! Tedaj je Riepič vložil tožbo proti zadrugi, I10-teč razveljaviti 7. zadrugo sklenjeno pogodbo, boleč, da se prekliče nalog izpraznitve stanovanja. Ojiiral se je zdaj na postavo, ki varuje stranke (»Mietherschutz«). Obravnava se je vršila 9. avgusta 1934. Davno poprej obsojeni Riepič Je trgoval mirno naprej in spravil svoje premoženje na varno. Tisti del, katerega se. je obvezal plačati s poravnavo, pa plačujejo poroki. Šele v jeseni 1934, ko je zavel v Avstriji drug veter, šest mesecev po končni obsodbi, so dali junaka na varno v Karlausko trdnjavo. Ali s tem zadružni prostori še niso bili prosti. Riepič je imel tam svojega zastopnika. Zdaj so morali tožiti lega, bil je obsojen. Riepičev zastopnik pa je, sklicujoč se na siromaka, ki ui |>risoten, zahteval, da se rcasumira vse postopanje. Vso to je trajalo zojk-I pol letu in šele 10. majnika 1935 se je zadruga otresla Riepiča iu njegovih ljudi končnoveljavno. Par let se smejali Riepičevi prijatelji v nndi, da bo tako zadruga uničena. Škoda je seve. silno velika, a uničena zadruga ni. Hudo je biti v oblasti sodnika strankarja. Nova Avstrija skuša napraviti tukaj red, ali vsekako prej ne bomo varni, preden 110 dobimo svojih ljudi tudi v sodne dvorane. H kanclerjevemu govoru »Koroški Slovenec piše h kanelerjevemu co-voru v Beljaku sledeče: Nočemo prikrivati, da nas je veliko beljaško zborovanje minule nedelje v gotovem pogledu nekoliko razočaralo. Slovenska Koroška je bila na zborovanju častno zastopana, dobro četrtino štiri-desettisoeih navzočih so tvorili Slovenci. Nedvomno hi bili zaslužili neposredno javno besedo zvestobe za svojo zvestobo. Sicer pa so dobro razumeli kam-lerjevo besedo o domovini, o oni domovini, ki jo ljubijo čisto in iskreno, in še besedo o dobro zavarovanih državnih mejah, ki jih gotovo ne tvorijo ne reke in ne visoke gore, marveč nedvomno najprej in najbolj zadovoljno obmejno ljjidstvo. In še besedo n čistoči državnega stremljenja za blagor vseh državljanov. Danes pa jo vsekakor na državi, da nam 7. dejanji zavaruje našo domovino in podpre naš narodni živclj. In to ho storila, če so ji svete obljube njenih voditeljev in njeni lastni interesi. Drobne novice s Koroškega Odgovorno uredništvo dnevnika Freie Stim-meiK jp prevzel glavni urednik dr. I k" * Paller. — Državni tajnik dr. Pernter se je 1 iretekli teden v Celovcu 111 govoril na učili 1 zborovanju. Ob tej priliki sc je dotaknil tum slovenske manjšine in izjavil, da se bo slovensko koroško manjšinsko vprašanje vzorno rešilo. Mi samo čakamo. — Koroška je zaprosila posojilo 2—3 milijonov S, da sanira deželno gospodarstvo. — Schul-vereinska majska zbirka jc dala v Celovcu samem 2.800 S. Slovenske ccrkve ropajo. Dne I. majnika so ukradli v cerkvi na Dravi puščico sv. Antona z vsebino vred, drugi dan navrli na Petnici, tretji dan v farni cerkvi sv. Antona. Par dni navrh so vlomili v podružno cerkev sv. Katarine na Jer-bergu v šenliljski lari. Pobrali so prte vsem oltarjem. Bomo morali zaklepati cerkve tudi podnevi! Da taki faloti ne pomislijo, da kradejo s tem le uboge groše naših revnih kmetov. In ti jcestninarji« živijo največ od njih. Švicarska ločnost O nekem švicarskem urarju v Ženevi, ki jK pred nekaj desetletji raznesel slavo ženevske urarske obrti po vsem svetu, pripovedujejo naslednjo resnično zgodbo: Nekega dne je prodal bogatemu Angležu dragoceno uro z jamstvom, da bo šla eno leto povsem točno do sekunde. Čez leto dni se je Anglež vrnil, položil uro j>red um rja in mu izjavil, da ura ne koliko zaostaja. Urar jo je pregledal ter ugotovil, da gre res za malenkostno razliko prepočasi, ki pa ji je vzrok navijanje ure. Medtem namreč, ko se ura navija, funkcionira njen mehanizem nekoliko počasneje. Urar na to ni dejal nobene besede, nego je vrgel uro v niožnar in jo v naslednjih trenutkih zdrobil v drobne kosce. Nato je vzel iz izložbe novo dragoceno uro in jo izročil Angležu z besedami: »Ta ura ne stane nič.< Seveda se je glas o tem dogodku hitro razširil daleč izven meja Švice in poklicni ponos ženevskih unirjev je še bolj narastel. Ta glas je bil izborna reklama, ki je privabila mnogo odjemalcev. O tem pa, ali je ponosni urar naprej videl koristen učinek svojega dejanja, ko je zdrobil uro, kronika molči. Nemčija in esperanto V nekem odloku nemškega državnega ministra za vzgojo naroda stoji tudi tole: Za umetno napravljen pomožni svetovni jezik, kakor je esperanto, ni prostora v nacionalno-socialistifini državi. Njegovo uporabljanje dovaja samo do tega, da se slabijo bitne vrednosti narodnih posebnosti. Zalo je treba prenehati gojiti ta jezik in zato odrejam, da se ne smejo več dati šolski prostori na razpolago za esperantske tečaje. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Tako naokrog Z vremenom zadnje čase še nekako gre. Kmetje sicer nekoliko tožijo, da ho suša, meni pa se zdi, da smo suše že nekoliko vajeni, če ne na polju, pa v žepih. Tudi jaz poznam tako sušo. Toda hvaležni moramo biti za vse in tudi za lepo vreme, čeprav pritiska vročina. Kam pa naj sc pritožimo? Ljubljanski rotovž ni primerna instanca za to, prav tako tudi ne mariborski. Dunajsko vremensko jioročilo pn vedno govori o lokalnih nevihtah, samo nikoli ne pove, kje bodo te lokalne nevihte, ali v Avstriji sami ali v Španiji ali morda celo v Grčiji, da se. ne zarečem. No, ker ima direktor vremenske hišice v Zvezdi ravno junija dopust, ali brezplačen, ali po službeni potrebi, ali bolezenski. ali mordn celo redni dopust, bi morali vprašati kopa drugega. Tisti, ki v Ljubljani ureja mestne nasade — tudi v Mariboru imajo takega in je najbrž istega mnenja z ljubljanskim — trdi. da suho in lepo vreme prav koristi nekaterim rastlinam, toda ne sn-mo kaktusom. Kaktusi niso preveč priljubljeni, ker preveč bodejo, in dandanes že bode toliko stvari, da nima smisla gojiti še kaktuse. Pač pa vročina in suša zelo koristita 11. pr. popolj-nouv Naj mi tisti gospod, ki hodijo »tam za vodo«, ne zamerijo: s popeljni sploh ne nameravam tikati na njihovo revmo. Popeljni so zelo koristne rastline. Pri nas v Bušcči vasi scin poznal ženice ki so znale v mojih mladih letih predelovati popeljne na več- načinov, in zn marsikatero reč to biii popeljni dobri. Ako si imei hud glavo- bol. dal si na glavo obkladek s popeljni in zanesljivo te je prenehala glava boleti, ako ne takoj, pa vsaj čez tri dni. Res je, da so na svetu tudi taki glavoboli, katerim nobeni popeljni ne pomagajo. Pravijo, da so na svetu politiki, ki so čudni sorti glavobola podvrženi, lake vrste glavobol se jih redno prime tedaj, kadar jih n. pr. kakšen boljši politik, recimo, noče sprejeti na kandidatno listo Morda bi proti tokiin sortam glavobola pomagale tavžentrožc. Tavžentrože so dobre zoper otekline. Kdor jc v naši vasi imel otekline, mu ni bilo treba hoditi desetkrat v ordinacijo k kakšnemu zdravniku s fakulteto in desetkrat k lekarnarju z drugo fakulteto, da si je za drug zdravniški recept kupoval svinčene vode. kdor pa je imel rano, si jo je i/mil s tavžent rožami, mesto da bi toliko in tolikokrat hodil k zdravniku, da mu jo razkuži z jodom. So sicer prebrisanei, ki si kupujejo svinčeno vodo ali jod sumi. nc da bi jim iiilo treba šteti sto-tako za pogosto ordinacijo. Pravkar, ko to premišljujem, mi je padla na misel lepa nova knjiga »San Micfiele«, ki je izšla v slovenščini in ki jo jc spisal dr. Axcl Munthe, slovit zdravnik in še bolj slovit pisatelj. Ta kar odkritosrčno opisuje, kako so pariški zdravniki — tudi sam je l>il med njimi — zdravili včasih svoje pneijentke za apendi-citisom (vnetje slepiča), ko pa si- ir izkazalo, da se da slepič izrezati in so bile Purižankc proti temu pn z.u »colytixom«, o čemer še sami niso vedeli, kaj dn je. Toda modu je zahtevala vedno kakšno novo bolezen, enako, kakor ved iiu nove ženske plašče, in pariška medicinska fakulteta ni bila nikoli v zadregi za vzorce nove mode. Na drugem mestu pa piše zopet Munthe, kako bi ga" zdravili pariški zdravniki, ko se je ponesrečil ua Mont Blancti. K sreči je padel v roke pravemu in ta mu jc rešil noge. O drugih, samih tedanjih pariških medicinskih strokovnjakih pa se izraža približno tako-lo: »Papa N. bi gotovo pustil, da bi dobil prisad Profesor X, je operiral v črni večerni obleki in ko se je v kotu operacijske dvorane nabral zadosten kup nog in rok ter drugih delov človeškega telesa, si je vidno zadovoljen pomel roke in dejal: »Dovolj za danes!«, nato pa odhitel v svoj lastni snnntorij, kjer ga jo čakalo kakšnih dvanajst nesrečnih žensk, ki so ga. po bučni reklami privabljene, nestrpno pričakovale kot največjega kirurga Pariza«. — Munthe pa govori še o nekem drugem pari-ikem zdravniku, ki je počenjal šc hujše stvari. Pravijo, da so sc od tedaj razmere v medicini spremenile in da ni več tako, kakor pravi Tolstoj v svojem romanu »Vojna in mir« o svojem junaku Pierru Bczuhovem: »Zdravili sa gn na vse mogoče načine in /. vsemi možnimi zdravili, pa je vendar ozdravel k Pravijo, da imamo moderni snnatoiijc in da so današnji zdravniki res izvežbani. Bo že menda res. čeprav nemara kmetje v Bušcči vasi še vedno dajo nekaj na tavžentrože in druga domača zdravila. V resnici morejo zdravniki po dannš njih bolnišnicah in sunutorijih v redu izrezati vsnk slepič če jc vnet ali ne, in ni treba, dn bi bolnik umrl. ako slučajno v operacijski dvorani ni sepsr. Kaj jr sepsa. pravzaprav sam nc vem bn /r nrkni tnkrgn. kar opraviči zdrav- nike, ko jim bolniki preveč umirajo. Ako ima jo tudi v Mariboru včasih sepso, nc vem natančno, toda ako jo iinajo v Parizu, v Berlinu in celo v Ljubljani, ni zlomek, da je ne hi imeli tudi v Mariboru. , Pravim pa, da tudi tavžentrože. niti popeljni ne bi pomagali proti bulam in proti, no, spomnite me, sepsi, ako ne bi bilo potrpežljivosti, tako bolnikove, kakor zdruvnikovc. I o sem hotel reči. ako sem rekel preveč, mi odpišite zamero. Bolnik je revež, (isti. ki skrbi za bolnika, pa še večji, ako se mudi kar preveč izpod mk. Potrpežljivost pa jc na bivšem Kranjskem, sedanjem ljubljanskem okrožju dravske banovine, božja mast, in morda j«' tudi na štajerskem, hočem reči, mariborskem okrožju. Morda bo novi n župan ljubljanski. — v Mariboru imamo zaenkrat šc starega toliko potrpežljiv, da l>o ostal na .svojem mestu vsaj toliko časa, da bodo v Tivoliju dozoreli popeljni in potem v Ljubljani nc bo treba več toliko zdravnikov in ne bodo snnaloriji toliko napolnjeni, kakor so dosedaj. Potem bodo /a bolnike v bolnišnicah in sanatorijih šc boljši-skrbeli, kakor dosedaj. Nemara bomo Ljubljančani naše pristne tivolske popcljne celo i/ važali v Maribor, kakor sedaj uvažajo Mori borčnni v Ljubljano vampe pa nc svojih, tem več kravje, telečje in goveje. nmmmmmimmmn^mmmtmmmmmmcmmmtmmmmmmmn — Proli zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franz Josel grenčtce. Odobr. od Min, soc. pol. in nar zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Olimpijska ideja zmaguje Ljubljana, 16. junija. Kako posrečena je bila misel obnovitelja modernih olimpijskih iger barona de Courbertina, nam v vedno večji meri dokazujejo olimpiade, ki se vršijo, kakor nekdaj v Grčiji, vsaka štiri leta. Sodobne olimpijske igre so svetovni dogodek, svetovna slovesnost vse mladine. Le-te služilo športu, prijateljstvu med narodi in obenem zdravi m Pomeniti življenjski sili. Od obnovitve leta 1896 v Atenah se vršijo redno vsaka štiri leta v različnih državah sveta. Prve so bile kakor že omenjeno leta 1896 v Atenah, potem pa so se vršile vsaka štiri leta, izvzemši leta 1916, ko je divjala po vsem svetu vojna furija. Za Atenami je sledil Pariz, St. Louis, London, Stockholm, Antvverpen, L 1924 je prišel na vrsto zopet Pariz, nato Amsterdam, zadnje so bile v Los Angelesu leta 1932, prihodnje pa bodo leta 1936 v Berlinji. Če pogledamo razvo| olimpijskih iger od početka do danes, vidimo velikanski razmah ne samo po uspehih, temveč tudi po razširitvi programa. Zlasti je zadnja olimpijada v Los Angelesu prekašala vse prejšnje in rezultati, ki so jih dosegli športniki o priliki teh tekem, so zadivili ves svet. Tedaj so padali svetovni rekordi v tolikšnem številu, da jih zgodovina olimpijskih iger ne pomni in kvaliteta posameznih športnikov je bila tolikšna, da so celo »porini strokovnjaki zatrjevali, da je bil na tej olimpijadi postavljen mejnik prodiranja navzgor v marsikaki športni panogi. Tudi sicer so bile te olimpijske igre na višku, kajti Amerkanci so hoteli pokazati vsemu svetu, da jim tudi v organizaciji in v športnih pripravah nihče ne more konkurirati. Ob zaključku te veličastne olimpijade so dvignili tri zastave in sicer grško v čast prvi olimpijadi, ameriško v slovo X. in nemško v pozdrav XI. olimpijadi, ki se vrše prihodnje leto v Berlinu. Na maratonskem stolpu pa se je pojavil velikanski napis: Olimpijska ideja naj sveli vsem časom t Toda berlinska olimpijada bo — kakor vse sedanje priprave kažejo — prekašala vse dosedanje. Ne samo po organizaciji in športnih pripravah, temveč — vsaj tako izgleda — tudi po uspehih. Tako kot se pripravlja ves kulturni svet za prihodnjo olimpijado, se doslej še nikoli ni in tudi take udeležbe še ni doživela doslej nobena olimpijada. Nad 50 narodov se bo borilo na velikanskih športnih prostorih berlinskega olimpijskega stadiona, 14 dni v več kakor 19 športnih panogah za ponosni naslov olimpijskega tn svetovnega prvaka. Vsa privatna inicijativa in ves državni aparat v Nemčiji je v službi olimpijskih iger. Živo se zanma za vse priprave sam Hitler, ki je svoječasno, ko so mn pokazali načrte za XI. olimpijado, le-te zavrnil z besedami: »To je premalo; hočem, da bo olim-pflada v Berlinu veličastnejša!« Ze to dejstvo do- volj pove, da bo berlinška olimpijada doslej nedosegljiva. Olimpijski zvon z napisom: »Kličem mladino sveta«, ki se bo o priliki otvoritve berlinski olimpijade prvikrat oglasil z visokega olimpijskega stolpa, bo vabil mladino na plemenito borbo na zelenih tratah. Športniki vsega sveta se bodo na igriščih, v vodah in dvoranah borili v lahki atletiki, telovadbi, dviganju uteži, rokoborbi, boksu, sabljanju, streljanju, jahan|u, kolesarstvu, plavanju, veslanju, jadranju, modernemu petero-boju, nogometu, rokometu, hokeju, polo- in basket-ballu. Poleg tega bodo na programu še nekatere druge igre, na kratko, to bo olimpijada, kakršne svet še ni videl. Olimpijska ideja sluii miru in se naslanja na nerazrušljive zakone. Olimpijska ideja služi mladini vseh narodov. Ona je glasnik viteštva in karakterja sedanjega stoletja. Če kdo, bo olimpijska ideja ona, ki bo zbližala posamezne narode. Olimpijska ideja služi svetovnemu miru. Kajti šport vzgaja v svojih vnstah pravo prijateljstvo po izreku »fair play«; šport je ona faktor, ki bo različna mnenja med narodi preje izravnal in tako ustvaril atmosfero sporazuma in miru kakor vsako drugo socialno gibanje. Da se je mogel doseči takšen uspeh, se moremo zahvaliti predvsem modernim olimpijskim igram in duhu, ki so ga prvi borci olimpijske miselnosti zanesli v športno gbanje. Prepričan sem, da bo šport s svojim zanosom in s svojo vrednostjo za dobrobit človeštva še več napravil in zatrjujem, da bo šport eden najmočnejših činiteljev za splošno dobro posameznega naroda in vseh narodov tako z narodnega kakor z mednarodnega stališča. (Norveški minister za socialno vprašanje g. Trygve Utheim.) Kako velikanski je napredek od prve olimpijade od leta 1896 pa do zadnje leta 1932, nam pokažejo naslednje številke: v Atenah leta 1896 je bilo 13 narodov s 484 tekmovalci, v Parizu 1. 1900 14 narodov s 427 tekmovalci. V St. I.ouisu 1. 1904 10 narodov s 595 tekmovalci, v Londonu leta 1908 je bilo 23 narodov s 2084 tekmovalci, v Stock-holmu leta 1912 je bilo 28 narodov s 3282 tekmovalci, v Antvverpnu leta 1920 je bilo 29 narodov s 2731 tekmovalci. V Parizu leta 1924 je bilo 44 narodov s 3385 tekmovalci, v Amsterdamu leta 1928 je bilo 46 narodov s 3905 tekmovalci in v Los Angelesu leta 1932 je bilo 38 narodov s 1700 tekmovalci. Za Berlin jeta 1936 pa se pričakuje nad 50 narodov in nad 4000 tekmovalcev.. To je kratek pregled udeležbe na olimpijskih igrah, ki dovolj jasno pokaže, kakšno zanimanje je vzbudila olimpijska ideja med vsemi narodi sveta. Ves svet se torej z največjo naglico pripravlja za prihodnjo olimpijado, pripravlja atlete, izbira sredstva, da bi bila udeležba čim večja, uspehi čim boljši. Po vseh državah se prirejajo olimpijski dnevi, tu pod tem, tam pod onim geslom, vsi pa imajo isti cilj: udeležiti se olimpijskih iger in doseči čim boljši uspeh. V drugem polčasu so se vsi razgibali in zlasti belo-rdeči so močno pritiskali. Iz njihove nemoči je rezultiralo tudi izenačenje po lepem strelu iz desnega krila. Po tem golu so se tudi črno-beli zavzeli in igra je postala živahnejša in obojestransko odprta. Toda belo-rdeči pritiskajo močnejše ter ustvarjajo nevarne situacije pred golom čmo-belih. Starec dobro brani, a ima tudi mnogo sreče. Iz neprestanega pritiskanja se iz-cimi drugi gol za belo-rdeče in kmalu nato še tretji. Sodil je g. Jordan. Otroška olimpijada v mariborskem parku Vsako leto se vrši v mariborskem parku otroška olimpijada. Tudi včeraj se je zbralo v parku veliko število otrok, ki so tekmovali v raznih športnih panogah za otroke. Pri dvo-kolosarjih je bil prvi Milan Ukmovič, drufn pa Cerič Adolf. Pri tro.kolosarjih je bil prvi IT u g o Povh. Pri tekmovanjih z otroškimi vozički je bila prva Travde Hvaleč. Pri tiero-vozičkih st abili med dekleti prvi Erma Hvaleč in Justi Hanželj, med dečki pa Baho Kristjan in Slavko Bregant. Pri teku je bil prvi Alojzij Karlin, drugi pn Anton Vavpo-tič. Pri polževi dirki pa je bil prvi Ukmanič Milan- drugi pa Josip Bende. Rohoborba za drž. prvenstvo v Mariboru HSK Sparta t SSK Maraton 10:13 Olimpijski dan v Ljubljani Olimpijska ideja je dobila tudi v naši državi ugodna tla. Šport se pri nas vedno bolj razširja in dosega vedno večje uspehe, tako, da je jugoslovanski olimpijski odbor sklenil, udeležiti se zimske olimpijade v Garmisch-Partenkirchnu in letne v Bertnu v čim večjem številu. V to rvrho se prirejajo po vseh večjih centrih države olimpijski dnevi, katerih namen je, zbrati sredstva za udeležbo in pripravo naših športnikov na olimpijskih igrah. Ljubljana kot center slovenskega športa nikakor noče zaostati za ostalimi mesti v državi m to tembolj, ker imamo ravno slovenski športniki več kandidatov za prihodnjo olimpijado. Da se tudi naša tretja prestolica čimbolj odreže pri izbiri sredstev za olimpijado, je ljubljanski pododbor priredil v dneh 15., 16. in 17. t. m. olimpijski dan ob sodelovanju vseh športnih panog. Olimpijska akademija na kateri so sodelovali sokolski telovadci, lahko-atleti in lahko-atlelinje, sabljači, težko-atleti in table-tenis igralci in ki se je vršila v soboto zvečer na letnem telovadišču v Tivoliju, je izpadla v splošno zadovoljstvo vseh navzočih. Udeležba bi bila pač lahko večja, vendar spričo mnogoštevilnih športnih in drugih prireditev v Ljubljani niti tolikšne ni bilo pričakovati. Olimpijska akademija je obsegala 14 točk, ki so si hitro sledile druga za drugo, tako da je bil ves obširni program izčrpan v poldrugi uri. Telovadci so nastopili na drogu s poljubnimi vajami, telovadkinje so nam pa pred-vedle vaje s kiji in vaje na bradlji. Ostale točke športnikov, ki so imele tudi namen predvsem javne produkcije, so se izvedle v obliki tekem, ki so izpadle tako-le: 1. Tek na 100 metrov: 1. Sodnik (Ilirija) 11,3, 2. Jeločnik (Primorje) 12,1, 3. Pribošek (Ilirija) 12,2, 4. Stropnik (Ilirija) 12,3, 5. Safošnik (Ilirija) 12,5. 2. Floret: Nastopila sta Mandeljc in Pengov (oba Ilirija). Zmagal ie Pengov v razmerju 5:3. 3. Rokoborba: V rokoborbi sta nastopila dva para. Borba Girzelj proti Kunaverju je ostala neodločena. Vetrih pa je Čehaka v 4 in pol minutah tuširal. 4. Table-tenis, double gospodov. Ziža-Nagy: (Ilirija) : Marinko-Djinovsky (Hermes). Rezultat:: 21 : 17 za Ilirijo. 5. Tek na 80m, dame. Prva Bernik (Ilirija) 11,2; druga Oman (Ilirija) 11,3; tretja Ulaga (Jadran) 11,4, četrta Macarol (Jadran) 11,5, peta Po-nikvar (Ilirija), šesta £muc (Jadran). 6. Boks. Heller proti Škofu (qba Slovan). Izvedla sta tri runde po tri minute in borba je ostala neodločena. Heller se je izkazal kot boljši. 7. Dviganje uteži: Orehek (Ilirija): Enoročni poteg 60 kg, enoročni sunek 85 kg, tezno obojeročno 85 kg, obojeročni sunek 95 kg. Trost Maks (Ilirija) enoročni poteg 65 kg, enoročni sunek 60 kg, obojeročni poteg 85 kg, obojeročni sunek 100 kg. Pahor Albert (Ilirija) enoročni sunek 55 kg, obojeročni sunek 90 kg. 8. Tek na 1500 metrov: 1. Djinovsky (Primorje) 4:42,5; 2. Berger (Ilirija) 4:54,0; 3. Polajnar (Ilirija) 4:56,0; 4. Safošnik (Ilirija), 5. Završnik (Primorje). 9. Table-tenis — single gospodov: Ziža (Ilirija) proti Marinko (Hermes) 21 : 19, 16 : 21. 10. Štafeta 4 krat 75metrov — dame; 1. Plirija (Pustišek, Bernik, Janežič, Oman) 43,9 sek.; 2. Jadran (Macarol, Smuc Neta, Ulaga Nada, Ulaga Ema) 44.8 sek. 11. Štafeta 4 krat 100 metrov — gospodje: 1. Primorje v času 48,2; 2. Ilirija v času 49,1. Hazena Ilirija : Jadran 7 i 2 (2 :2). V današnji prijateljski hazenski tekmi v prid olimpllskega dne sta si stali nasproti družini Ilirije in Jadrana v naslednjih postavah: Ilirija: Papež Ivica—Perdan—Papež Darinka, Macarol—Janežič, Mirtič, Rupel. Jadran: Babinek—Bernik—Oman, Werner— Šmuc I., Šmuc II., Smuc III. Družini nista pokazali nič posebnega. Radi izenačenja moči in lepše igre je Ilirija posodila Jadranu igralki Bernikovo in Omanovo. Edina svetla točka pri družinah so bile Darinka, Omanova ter Bernikova, dočim je bilo ostalo, zlasti pa oba napada, šibko. Današnjo slabo igro opravičuje precej vročina, ki je bila neznosna. Jadranašice pa so delale še to napako, da so previsoko podajale, kar je nasprotniku zelo prav prišlo, ker so imele vedno dovoli časa za lovenje. Papeževa Ivica je bila danes zelo dobra.. Jadran je pokazal, da bo v najkrajšem času spadal med naše najboljše družine. Sodil je g. Žitnik dobro. Kolesarske dirke Dirke so se vršile pod vodstvom predsednika Kolesarske podzveze Ljubljana g. Franca Batjela. 1. Pozdravni krog (vozi 24 dirkačev). 2. Novinci — 3 krogi: 1. Bricelj (Ljubljanica) 2:5.40; 2. Cotman (Sava) 2:05.60 ; 3. Kodrič (Zarja) 2:06. 3. Juniorji — krogi: 1. Lavrih (Hermes) 2:25; 2. Hamberger (Hermes) 2:26; 3. Klopčič (Hermes) 2:26.40. 4. Glavna skupina — 5 krogov: 1. Kačič (Hermes) 3:41; 2. Štirn (Primorje) 3:41.20; 3. Oblak (Primorje) 3:41.40. 5. Izločevalna dirka (1.2 vozačev — po vsakem krogu je izpadel zadnji, dokler niso ostali trije, ki so dirkali še eno rundo): 1. Oblak (Primorje); 2. Hamberger (Hermes); 3. Gartner (Ljubljanica). Motorne dirke Dirke so se vršile pod vodstvom gg. Ciglerja in Rupene. 1. Športni motorji do 500 ccm — 7 krogov: 1. Poljšak (Hermes) 3:09; 2. Seunig (Hermes) 3:12; 3. Prešeren (Hermes) 3:16. 2. Turistični motocikli do 350 ccm — 7 kro- ?:ov: 1. Seunig (Hermes). Klančnik in Kodrič (oba lermes) sta imela defekte na motorjih in nista prišla v cilj. Zevnik je takoj pri prvem krogu padel, a se je takoj pobral in je vozil naprej. 3. Finale — 5 krogov: 1. Poljšak (Hermes) 2:15; 2. Seunig Vital (Hermes). 3. Seunig Stane (Hermes); 4. Prešeren (Hermes). V soboto zvečer so se vršile na verandi pivovarne Union prvenstvene tekme moštev v rokoborbi za državno prvenstvo. Nastopili sta moštvi prvaka savske banovine lihtv Sparte iz Zagreba ter prvaka dravske bane vine SSK Maraton iz Maribora. Tekme so uspele nad vse pričakovanje lepo, že dolgo ni bilo za kako športno prireditev toliko zanimanja, kakor za te rokoborbe. Velika ve-randna dvorana je bila popolnoma zasedena, kar je znak, da je vedno več onih, ki se zanimajo za lepe borbe rokoborcev-amaterjev. Pri tekmah samih so pokazali Spartanci veliko tehniko, ki jo morejo zadobiti atleti samo po dolgotrajnem, večletnem treniranju. Izredno sposobnost so pokazali Maratonci, saj so dosegli toliko točk. kakor jih največji optimisti pri tako izvežbanih nasprotnikih kakor so Spartanci iz Zagreba, niso pričakovali. Maratonci so še mlad klub, vendar pa imajo polno življenja, dn se morejo meriti z najboljšimi klubi v državi. V predtekmah so nastopili štirje pari Maratoncev. V prvem paru je zmagal Dolinšek v 7. minuti, pri drugem paru je ostala borba neodločena, ravno tako tudi pri tre.tjem paru, v četrtem paru pa je zmagal Blatnik po 8. minuti. Navdušeno je pozdravilo občinstvo zveznega sodnika Vilka Ficterja, tajnika težko-atletskega saveza iz Zagreba, ki je v lepih pozdravnih besedah označil pomen tega večera. Ravno tako je občinstvo navdušeno pozdravljalo moštvi in prvake obeh klubov, ko so se nato predstavili. Sodil je zelo vestno in popolnoma nepristrnno Vilko Richter, ki uživa splošno priljubljenost športne publike, še posebej pa tekmovalcev. V bantam skupini sta nastopila Htizjak (Sparta) in Csaszar (Maraton), Ze po četrti minuti je dosegel Czaszar popolno zmago in s tem dokazal veliko izvežbanost in žilavost. V perolahki skupini je dobil UŠaj (M) prene: varnega nasprotnika v Tothu (S), ki je v tej skupini prvak Balkana in najboljši jugoslovanski reprezentant. Vendar se mu je mogel upirati dolgo časa, moral pa je podleči premoči in tehniki po 13. minuti. Vso lepoto tegn športa sta pokazala v lahki skupini Verbost (M) in Pongratz (S). Srečala sta se dva skoraj enaka nasprotnika. Borba je bila izredno živahna, in lepa. Po 20 minutah je zmagal po točkah Verbošt. V welter skupini sta se srečala dva izredno nevarna in izvežbana nasprotnika. Žilavi in tehnično izvežbani Iva-nič (M) se je mogel ustavljati še bolj nevarnemu nasprotniku Prpiču (S) 20 minut in je bil rezultat po točkah za Sparto 3 : L Neugodno je vplivalo na občinstvo, ko je vodja Spartancev moral sporočiti, da je njihov mojster v srednje težki skupini odšel neposredno pred tekmovanjem med profesionalne rokoborce. kar gotovo ni prav nič v skladu s pravim športnim duhom. Vsi so pričakovali lepe in napete ierre med zastopnikoma Sparte in Vidicem (M). V poltežki skupini je nastopil proti večletnemu državnemn prvaku Palko-viču (S) prvak maratonskih atletov priljub; Ijeni Pirher. Borba je bila izredno napeta, ki je končala po 20 minutah za Sparto po točkah 3 : L V zadnji, težki skupini je mogel odnesti tehnično in telesno močnejši Begač (S) zmago nad Keršičem (M) kateremu manjka izvez-banosti, toda mnogo obeta. Tekma je tako končala za Sparto v razmerju 13 :10. Zmagovalec je prejel pokal ministra za telesno vzgojo. Pri tekmah so se polep mariborskih Maratoncev zlasti še izkazali Maratonci iz Ruš, ki so sj komaj dobro osnovali svojo skupino, pa kažejo že izredne uspehe in imajo v Tvaničn zelo jakega in ru-tiniranega zastopnika weltcr skupine. Državno prvenstvo v tenisu Včeraj se je odigralo v Mariboru 3. kolo državnesra prvenstva teniških klubov. Igrala sta Rapid proti Čakovcu in je bil reznltat 4:1 za Rapid. Tgrali so samo prospodje in so do-sepli sledeče rezultate: Hitzel-Sarič (6:0. 6:2L Levrer-Letrenstein (6:3. 6:4), Holzinger-Sosic (6:1. 6:2). Epninerer-Lettner (6:4. 6:4). V skupini so igrali Holzinger in Hitzel proti Le-gensteinn in Eppingerjn 6:0, 6:2). Mariborski nogomet Maribor, 16. junija. SK Železničar : SK Celje 4 i 1. Na Stadionu SK Železničarja je odigral danes Železničar svojo zadnjo prvenstveno tekmo v pod-zvezni ligi. Nasprotnik je bil SK Celje, ki ga je v sigurni igri odpravil Železničar z zadovoljivim rezultatom 4:1. Tekma je bila deloma prav napeta. Odločilen je bil napad Železničarja, ki pa je iz številnih šans efektuiral samo štiri. Celjani so se žilavo borili do zadnjega trenutka, vendar pa preko obrambe Železničarja niso mogli. S tem ima Železničar izglede, da si zagotovi prvo mesto na pod-zvezci tabeli. V tekmovanju za juniorski pokal so se danes dopoldne na igrišču Maribora odigrale važne tekme mladinskih moštev SK Maribora in SK Ra-pida. Zmagala je z visokim rezultatom 9 :: 1 (1:1) tokrat izredno v dobri formi igrajoča mladina SK Maribora. Sodil je g. Vesnauer. Celjski šport Celje, 16. junija. VESLAŠKA TEKMA NA SAVINJI Mornarska sekcija Jadranske straže v Celju je priredila danes dopoldne na Savinji med moškim kopališčem in Kapucinskim mostom prvo veslaško tekmo. Proga je bila dolga približno 1 kilometer. Tekme se je udeležilo 14 tekmovalcev, 9 juniorjev in 5 seniorjev. Časi, ki so bili doseženi v obeh skupinah, so naslednji: A. Juniorji: 1. Krivec Franc 4,15; 2. Dvoršak Valentin 4,20; 3. Medved Bojan 4,45. B. Seniorji: 1. Presinger Riko 4,10; 2. Čebular Alfred 4,13; 3. Umek Ivan 4,15. Za zaključek je bilo še tekmovanje, kdo bo prišel na cilj prvi in kdo zadnji. Prvi najboljši veslač je bil že zgoraj imenovani Krivec, ki je pre-veslal progo v času 4,30, medtem ko je zadnji pri-veslal na cilj Svarc Henrik. Po tekmovanju je bila rezdelitev daril. Predsednik JS v Celju župan dr. Goričan je imel na zbrane tekmovalce nagovor, v katerem je omenil pomen tega športa, ki ga doslej pri nas še nismo posebno gojili. Vsi zmagovalci so prejeli nato lepa darila, vsi pa še posebej lep kip. Žirijo je sestav-jala mornarska sekcija v Celju. Vreme je bilo res krasno; občinstvo je v velikem številu gledalo potek tekmovanja. Na Masarykovem nabrežju je igrala godba. Bila je to res najlepša športna prireditev v Celju. NOGOMETNI BRZOTURNIR NA GLAZIJI Popoldne je bil na Glaziji nogometni brzo-turnir, namenjen v korist poškodbenega fonda celjskega okrožja LNP. Brzoturnirja so se udeležili vsi celjski športni klubi. Izžrebani so bili naslednji pari: SK Olimp : SK Atletiki 0 : 0. SK Celje mladina : SK Jugoslavija 0 :0. Ker sta obe tekmi izpadli neodločeno, je žreb odločil za premaganca SK Olimp : SK Jugoslavija, katera tekma je končala 1:0 za SK Olimp. Kot zmagovalca pa sta bila izžrebana SK Atletiki :SK Celje (mladina) 2 :0. Brzoturnir se je pričel s precejšnjo zamudo 22 minut, vsaka tekma pa je trajala dvakrat po 15 minut. Namesto napovedanega sodnika Seitla je sodil prvo in tretjo tekmo Jegriš-nik, drugo in četrto pa Veble. Gledalcev je bilo kot ponavadi. Prireditev je bila precej mrtva in ni dosegla svojega namena. * Zagreb, 16. junija, b. Trst : Zagreb 2:2 (0:1). Sofija, 16. junija, b. Bolgarska : Grčija 5:2 (3:1). Zanimiva šahovska tekma Ljubljanski šahovski klub : Celjski šahovski klub 7'5 : 4'5 Nogomet BELO-RDEČI : ČRNO-BELI 3:1 (0:11) V današnji nogometni tekmi- v prid olimpijskemu fondu sta nastopili ljubljanski reprezentanci, sicer ne najmočnejši, v naslednjem postavah: Črno-beli: Starec (Prim.) — Klingenstein (Mars), Jug (Pr.) — Zemljak (Pr.), Zavrl (Pr.), Košenina (Hermes) — Janežič (Prim.), Brodnik (Hermes), Primožič (Rapid - Maribor), Uršič (Pr.), Celebič (Pr.). Belo-rdeči: Herman (Ilirija) — Svetic (Ilir.), Hassl (Pr.) — Šinkovec (Pr.), Sočan (II.), Luce (II.) — Katavič (Grafika), Erman (Reka), Griin-tal (II.), Lah (II.), Jež (Reka). V prvem polčasu so bili v premoči črno-beli, vendar se pa niti eni, niti drugi niso preveč nn-tezali. V splošnem je bila igra še dokaj lepa, četudi ni bilo prave borbenosti. Igra bi seveda takoj mnogo pridobila, če bi bila zasedba kompletna, torej najboljše moči, s katerimi trenutno razpolagamo v Ljubljani. Tako pa niti vsi oni niso nastopili, ki so iiili nominirani. Igrali so pn ves prvi polčas, ki je končal 1:0 za črno-bel efair. V soboto so celjski šahisti prvič obiskali svoje tovariše v Ljubljani, s čimer je bil storjen prvi korak za tesnejše sodelovanje slovenskih šahovskih klubov. Goste je pozdravil predsednik L. š. k. g. univ. prof. dr. Kasal, ki jim je želel prijetno bivanje in mnogo uspeha in vzpodbudil k nadaljnjim prijateljskim stikom v korist našega dela. Zahvalil se je v imenu Celjskega šah. kluba podpredsednik g. Grašer s prav prisrčnimi besedami. Prireditev je popolnoma uspela in bi le zaslužila številnejšega obiska. Vodja turnirja g. prof. Čojc je vodil mac vzorno in ga otvoril ob 10.46 s prečitanjem obeh list, ki jim dodajamo končne rezultate: 1. deska: ing. Sajovic (1) — Sikošek 0:1; 2. deska Cijan (1) — Preinfalk 0:1; 3. deska Marek (1) — Cibic 1:0; 3. deska Peterman (1) — Ciril Vidmar 0:1; 5. deska Grašer (c) — J. Gabrov-šek 0:1; 6. deska Modic (c) — Lokovšek remis; 7. deska Skitek (c) — Šuštar 1:0; 8. deska Pipuš (c) — Majeenovič 1:0; 0. deska Diehl (1) — Ku-inelj 0:1; 10. deska Dobrajc (c) — Sever 0:1; 11. deska Kocmur (c) — Verbič 1:0; 12. deska Liška (1) — Gerzinič 0:1. Na neparnih deskah so imeli Celjnni bele figure. L. šah. klub ni mogel postaviti svojega prvega moštva, dal pa je s tem priliko tudi manj preizkušeninl svojim igralcem, da se izkažejo in si pridobe potrebne rutine. Celjani, ki sicer niso upali na zmago, so igrali zelo odporno in se je nekaj časa zdelo, da bo rezultat prav tesen. Prvi je zmagal Preinfalk, ki ie že ob 21.35 matiral nasprotnika, potem ko je žrtvoval figuro in damo. Kmalu nato je zmagal Kumelj, ki je s napadu osvojil kvaliteto. Kocmur in ing. Pipuš sta zajela figuro in tako ob 22.15 izenačila. L. š.k. zopet vodi, ko Ciril Vidmar v končnici podre z dvema prostima kmetoma. Zmago je ponovil Sever, ki je nasprotnika zelo zapri in mu vzel več kmetov. Zmanjšal je rezultat Skitek, ko je Šuštar vsaj v enaki poziciji prezrl celo trdnjavo. Gerzinič je partnerja naravnost zmlel. Grašer je sicer v otvoritvi osvojil kmeta, potem je pa siabo nadaljeval in Gabrovšek ga je matiral. Modic je čisto nekorektno žrtvoval stolp, vendar mu je Lokovšek dovolil, da je v težki končnici še remiziral. Težka partija je bila na tretji deski, kjer je bil Cibic radi hude napake že zgubljen. Vendar je Marek popustil in partijo bi morala končati remis, da ni črni v časovni stiski ponovno zgrešil. Najtežja in najdaljša partija pa se je bila na prvi deski, kjer je Sikošek v srednji igri slabo manevriral in bil celo zgubljen. Ing. Sajovic vendar ni našel zmage in je v resni poziciji končno še pogrešil in se po skoraj sedemurnem boju moral vdati. 28 samoumorov v 1 dnevu Budimpešta, 16. junija. Včeraj je bilo po policijskih poročilih v Budimpešti 28 samomorov. — O pogostnih samomorih v zadnjem času pišejo listi, da jih je treba pripisati izredno hudemu gospodarskemu položaju Madžarske. »Uj Nemze-dek< poziva merodajne kroge, naj posvetijo svojo pozornost temu žalostnemu svetovnemu rekordu in podprejo prebivalstvo moralno in gmotno. Izdaja konsorcij »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek« Urejuje Ciril Hočevar. Ttafca Jugoslovanska tiskarna. Zastopnik: JL Cmč.