BODOČNOST m..mo.) i7. MILWAUKEE, WIS., 11. JULIJA (JULY) 1913. ZOPfR delavske ORGANIZACIJE VOL. I. BANČNI POLOM V PITTBURG- HU. Preiskav e Loby-komiteja v Wa. shingtoiiu- prinašajo vedno čudnej še razmere, na dan. .Martin Mul- hali. ki je sam deloval pri vseli tek, je sedaj izpovedal dolgoletno zločinsko ravnanje raznih kon¬ gresnikov im višjih uradnikov. Te izpovedbe so narejene na pod¬ lagi 20,000 pisem portrdil, hrzo- javov in drugih dokumentov. Ta zveza je delala povsod na to, da je zdrobila, stavko delavcev. Sto- tisoče dudarjev j e imela vedno na razpolago, s katerimi je lahko pre vazala, stavkokaze, vohume, najete morilce, sploh vse, kar je moglo sluziti za 'uničenje delavskih or¬ ganizacij. Možje, kateri so kandi¬ dirali za, to ali ono državno služ¬ bo, so morali stopiti \ službo te zveze, Ako tega niso storili, je o- na z svojim velikanskim uplivom in zlatom odvrnila volilce, da niso zanj glasovali, ipač pa za'onega, ki je hotel postati njih orodje. Pri neki volitvi v .Maine je poslanec Litttefeld na ta načni bi'1 izvol¬ jen, da je veliko delavcev, ki bi drugače ze d nize ga •glasovali na¬ pojil z žganjem tako, da niso mo¬ gli. iti na volišče. Kadar bi imela biti sprejeta ka¬ ka postava, ki jim ni ugajala, so vedno s svojo močjo znali to za- bi-aniti; pri tem so našli v p-redse- niku in drugih odličnih uradnikih vedno voljne pomočnika. Večkrat so velike stavke uničili in prizad- jrfli delavcem in njih organizaci¬ jam smrtne udarce. Celo kardi¬ nal Gibson iz Baltimore in drugi višji duchovniitkl so pomagali pri tem, kakor trdi poračilo. Za one ki sno jim niso slepo pokorili, so imeli posebno črno knjigo. Tako so vedno vedeli, proti komu se imajo-boriti, ali 'koga je treba uničiti.. po¬ slanska zbornica glasovala, naj se M dovoli izdali licenca vsem onim satanom, ki so eksistirali 13. juni¬ ja 1913., ali utaj se na vsak način uveljavi znani Baker-jo v zakon, po kateren bi moralo znatno šte¬ vilo salonarjev opustiti svojo obrt. Da se no uveljavi Baker- jev zakon, zlasti deluje pred krat kem 'usfta-uofv.ljena galuna reka. li¬ nija.} zastopnica revnejših salonar f jev, med katerimi je največ pri¬ zadetih. Ta organizacija je ime¬ la zadnjo sredo sejo, katere se je udeležil ipocla-neo Wallsli ter alder mah Coleman. Na' tej seji se je izbral komite petih mož, ki imajo iti v Mudimo ter tam poslancem pojasniti krivičnost, Baker-jevega zakonu ter veliko škodo, da celo uničenje, hvarsika-le rega sadilnar. ja; in njegove družine. Genatska zbornica je upoštevala te razloge ter je večini glasovala za dbvo- lenje licenc vsem satanom, ki so eksistirali 13. junija 1913. Spodn¬ ja ali poslanska zbornica pa. bo o tem glasovala.prihodu ji torek, 15. julija. Upati je, da bo posla ska zbornica, zavzela enako stališče ka kor senat kar pomeni, da bodo vsi saluni dobili -licence. KDOR SE ŽELI UČITI ANGLEŠ¬ ČINE. V' poslopju Manafacturers Home Bnilding, na koncu Mason st. se bode tudi čez poldne mese¬ ce obdržavala angleška šola ob večerih. Ta šola pa ni samo za mladino, temveč je odprta tudi za odrasle, tako da ima sedaj vsak¬ do, ki se želi učiti angleščine pri¬ ložnost, da to že pred jesenijo prične. Šola se vrši /večer. Po¬ duk bode trajal do tedaj, da se bode odprl isti po mestnih ljud¬ skih šolali. A,ko želi kedo o tem natančneje vedeti, naj se obrne na uredništvo ..Bodočnosti”. Za one, kateri imajo prvi držav inski papir že od leta 1900. ter niso vložili prošnje za dru-ge- , je zelo važno, da pazijo na po- ivo, ki je bila gori omenjenega a sprejeta. Ta postava dajo cm onim, ki so vzeli prvi papir dem let časa, da naredijo proš¬ ti za državljansko pravico. Se- .i pot.cče dne *20. septembra ta ■ba ni s tem izgubi veljavo prvi pjr, kateri je bil narejen leta 06. Ker je med Slovenci mno- ' takih, ki imajo že po več let vi papir in še niso storili do da j .koraka, da dobijo drža vi¬ nsko pravico, se opozarjajo na m mestu, da store takoj potreb- : korake. Ako to zamude, potem 'do primorani čakati še enkrat lih pet let, kakor tisti, ki je ra¬ lo kar došel v Ameriko. Sedaj •samo še nekaj tednov na razpo 'go, da to store. Stavka v vlivarnah. Več sto v livarjev je v -Cincin¬ nati, O., stopilo v stavko, da si pribore zvišanje plače. Sedaj zaslužijo $3.25 in zahtevajo 05 centov več. Stavkarji upajo da se jim bodo pridružili se drugi de¬ lavci. tako da bo vsega skupaj čez tri tisoč stavkalo. Dva po nedolžnem usnutena. V nekem salonu v Los x\uge¬ le s je bil od policije prijet Simon Helflingstein.es zaradi izdajanja ponarejenih čekov. Pri njegovem zaslišanju na policiji pa se je do¬ gnalo, da .je povzročil v državi Ohio že osem umorov. On je tudi, kakor sam prizna, umoril Pearl Brvant;;. Zaradi tega umora pa sla bila že dva dijaka po imenu Jackson im Walling na smrt obso¬ jena. Sedaj se je šele našel pra¬ vi morilec in strasni justieni umor j c prišel na dan. Nova stavka se pričenja V Wcst Virginiji. Iz Charlestona se poroča, da se slišalo streljanje od Ohiey kampe, ki je last -Ga bin Creek premogovne družbe. Uradniki mislijo, da so streljali stavkarji na stavkokaze, ki so se hranili oditi z njimi iz .ja¬ me. Med delavci vlada prepriča¬ nje da je to bilo le za to uprizor¬ jeno od vuluinov, ki so v službi družbe, da maščujejo oblasti na delavce.__ Ljubezen in spoštovanje se ne more prodob-ki z nobeno postavo, temveč se mora priboriti. VOHUNSTVO V EVROPI. Sedaj, ko je v visoki vojaški službi stoječi Vohun Redi končal s samomorom, prihajajo dan na dan na svetlo skoro neverjetne stvari o razširjenosti vohunstva med raznimi evropskimi država¬ mi. Po raznih poročilih so iz¬ dale države milijone za vohunstvo in danes vse države pri prežene z njim. V Krakovu so zapili več o- seb zaradi tega. Med temi sta tu¬ di dva častnika. Po cele mesce sta zadnja dva vznemirjala straže po trdnjavah steni, da sta trenut¬ no razsvetlila ki a j in fotografira¬ la razne strpni. Straže so strelja¬ le vedno na vohune leda vsled teme niso zadele ničesar; samo enkrat je bila zadeta -f-ot »grafična priprava, toda vohun je zbežal. Med begom pa je zgubil nnanšet- no, kar je pripeljalo oblasti 1 na sled. Pred kratkim je bilo obsoje¬ nih več oseb zaradi vohunstva na več let zapora. Potem pa so prišli na sled dritžbi vojakov, ki je ho¬ tel« prodati na rusko vlado st roj¬ no puško. Po noči so jo spni v i¬ li v drugi proti ruski meji; a že drugi dan so bili zasačeni. Kavno tako seveda ima tudi avstrijska vlada vse polno vohunovim Luš¬ kem in na Balkanu, med tem ko vohunijo balkanske države po Avstriji. Tako se Ograjo z ljud¬ skim premoženjem in tudi z živ¬ ljenjem mogočneži. Vezuv bode zopet bljuval. Prebivalci v bližini ognjenika Vezuva v Halji vi ve v vedneni strahu, ker pričakujejo, da hode hrib pričel zopet -bljuvati. Profesor Merealli je dokazal, da Vezuv od leta. 1,71)0 ni nikdar dlje miroval kakor sedem let. Ker je se zad¬ nji izbruh vršil leta 1906. se pri¬ čakuje sedaj novi. Ze sedaj se va¬ li neprestano črn, po žveplu smr¬ deči dim iz žrela. Stavba „Trgovske družbe Iliri¬ ja.” lepo napreduje. Položetn je že temelj in stranski zid iz cementnih blokov sega nad površino zemlje Delo bo od sedaj dosti hitreje na¬ predovalo, ker so najbolj zamudi ji va dela gotova. Ako vreme ne bo nagajalo, bo poslopje do konca meseca že pod streho in popolna dogotovitev mi več daleč. Toda z zgotovitvijo stopa v ospredje nevne*-staro -vprašanje ; Kaj in kako potem ) Treba bo iti brez od- a Sanja na delo. Ko bo poslopje dogotovljeno, ne bo druge zapreke kakor mi sa¬ mi. Od nas samih je sedaj odvi¬ sno, ali se bo pričelo ali ne. Glav¬ no vprašanje bo denarno vpra¬ šanje, od katerega bo odvisno, če pričnemo s toliko zaželjeno trgo¬ vino ali ne. Za začetek trgovine bo družba rabila par tisoč dolar¬ jev in te mora imeti v kratki bo¬ dočnosti, da se bo lahko pripravi¬ la na tako važno podjetje, ki ima biti za mihvauško naselbina tako velike vrednosti, sicer se bo stvar zopet zavlekla. Družba ima nad 200 elanov. Mnogi izmed njih so zostali z pla¬ čevanjem mesečnih prispevkov na delnice. Večina njih je svojo za¬ nemarjenost opravičevala, češ, saj ni nič, čemu hi pa dajal. Sedaj je poslopje tu liai treba je, da vsak družbia član, pokaže svojo dobro voljo za dobro in koristano stvar ki ima namen koristiti celi naselbini, kakor tudi posamezni¬ kom. Zanimanje in navdušenje za družbo se .mora povrniti in vsak delničar naj stori svojo dož nost. Kdor pa,še ni delničar, pa naj pristopi; saj gre vendar za njegove lastne koristi. 'Odbor „1- lirije” je sedaj storil svojo dol¬ žnost po svojih najboljših močeh, sedaj je vrsta tudi na drugih del¬ ničarjih, oziroma na vseh Sloven¬ cih v naselbini sploh. Toraj vsi -brez odlašanja n« delo za ,,Iliri jo”. " Velikanski stroj. Za vodovod, Id je sedaj v delu je naročilo mesto velikanski stroj, ki bode stal. $75,000 in bode spra vil v 24 urah 12,000,000 galunov vode v visočin-o 275 čevljev. Stroj bode izdelala Al lis Chalmers druž¬ ba; gotov bode šele v enem -letu Kako se cene za vse stvari vedno višajo, kaže to, da je pred petimi leti ravno la družba izdelala < mrk stroj za deset tisoč dolarjev ■ceneje, kakor sedaj. Družba izgovarja* da mora. delavcem več plačati. Koliko so se plače pri do tični družbi izboljšale, ve pač vsakdo. Pokopavanje mrtvih po noči. Advokat Fred Lorene je že dol¬ go časa deloval na to, da, hi se pričelo prevažanje mrtvih k zadn jemu počitku po noči: a hi našel nikjer posluhu. Ta teden pa se mu je nudila priložnost, da- Sam to poizkusi ter tako pokaže ljudstvu, da. njegova ideja ni tako čudna, kot se je mislilo. Neka oseba v njegovem sorodstvu je umrla in takoj je pri tej priložnosti izpel¬ jal svoj načrt. Bogreib je bil, ka¬ kor poročajo listi, ki so se sedaj- šele zavzeli za stvar, prav veliča¬ sten. (Lorene rami je izjavil, ko liko dobrega ima ta njegova ideja na sebi. Prvič je nad vse mučno za sorodnike, ko se pri -podnev- iiiem pogrebu zbere pred hišo cela vrsta ljudi, ki prodajajo svojo ra¬ dovednost- in vznemirjajo zalu.jo če s svojim vsiljivim obnašanjem. Drugič je mnogokrat, posebno de¬ lavcem nemogoče, da bi se vdele- zelvi pogreba dragih znancev po dnevi, ker so zadržani pri delu. Zvečer pa je vsak prost in tako so lahko ti pogrebi veliko bolj ve¬ ličastni. Nadalje izja vlja, tda rev¬ no ljudstvo izdaja veliko preveč denarja za pogrebe. Večkrat izda irdova skoro vse, kar ji mož zapu¬ sti; za pogreb. Ako bi- .se ljud¬ stva privadilo na--poltroHF'po 'no č*i in -M iste pustilo izvrševati z poulično železnico-, ki ima: za to posebne vozove, b-i si mnogo pri¬ hranilo in pogrebi bi bili lepši, ve Tieastnejši in pomenih,nejš. Velika konvencija v Mihvaukee- IV mesecu avgustu se bode vršila: v našem mestu velika kon¬ vencija zveze katoliških društev v Ameriki, ki šteje bojo tri -milijone članov. K tej konvenciji se pri eakuje nad trideset tisoč gostov iz vseh delov Amerike; med terni bo do skoro vsi višji cerkveni do stojanstveniki. Sedaj se vrše pov¬ sod velike priprave. Na 11. avgu¬ sta večer bode veliki shod v Au ditorium, na katerem bode govo¬ ril nadškof John Irelaud iz St. Laula. Na dan otvoritve kon¬ vencije bode v tem poslopju 1 udi veliki koncert, pri katerem Imdo sodeloval! različni cerkveni -zbori ter godba od 75 mož. PIKNIK TISKOVNE DRUŽBE Na 27. julija se bode zbrala skupaj naša naselbina ter pokaza¬ la, da je enega mišljenja, kadar jro z njeno povzdigo, -Peščica za vsak napredek navdušenih mož se je zbrala pred kratkim sku paj in vzela v svoje roke in last list odočnost”. Ni jim bilo ne¬ znano kako velikih žrtev zahteva \ z drža vanje lista, posebno delav¬ skega. a. vzlic temu so se poprije¬ li dela v svesti si, da bodo dobili pomoč od rojakov tudi za naprej. List se ima še vednq boriti z de¬ narnimi težkočaani in nemogoča je, da hi vse to zamogli prenesti sami tisti, ki so se zavzedi za list, Zato so bili primorani, da se obrne jc do cele naselbine, da ona celo kupno nastopi in podpre list, ki je postal za celo naselbino neob dno potreben. V kolikor se je. že do sedaj pokazalo, ni družim ,/Bodočnost” zastonj zaupala uk [Kimoč cele naselbine. Že do sedaj se je pokazalo pri podpornih -dru¬ štvih. da -so ista pripravljena za? staviti vse moči v to, da bode list po 'pikniku bolj brez skrbi zrl v prihodnjost, da bode laliko razvi¬ jal svoje- moči in sejal zavednost med delavci in tako deloval /k prihod boljših časov in večje Svo¬ bode. Društva „Sloga”, st. 1. „Šit> ga’’ št. 16 in Balkan so takoj sklenila, da. se vdeleže delovanja z vsemi močni; in tako zopet poka¬ zala, kako je njih članstvo zave¬ dno. Tudi -od dragih društev se upa, da bodo pokazala svojo sPlt- darnost. Do sedaj se odbora ni hj- lo mogoče, da bi se obrnil do u-jiih, ker v tem času niso imeta sej. V naši naselbini] smo že s reč¬ no odpravili uaprotstva, ki so nam vedno škodovala in! ovirala cel#, naselbino v napredku in zalo je tildi oprtati, da bodo vsa družita polnoštevilno zastopana in tako pomagala onim, ki so si 'ualnliii težko breme vzdržavauje lista na svoje rame, ter ob enem vodstvo celega društvenega gibaiija- v na¬ selbini. 'Podrobnosti o tej prire¬ ditvi v prihondjih izdajah. Samomor. Mnogim rojakom dobro znani 'finski delavec Norman, ki je ve- dpo opravljal v finski dvorani na Grove st. posel knjižničarja,, se je v sredo zvečer usmrtil z pli¬ nom. Čas, fcedaj je to izvršil, ni znan. Sč ob deseti uri predpoklan -SO 'ga videli prijatelji; potem pa je najbrž šel v dvorano, kjer je izvršil samomor.. Zapušča ženo in dva otroka, Pes napadel otroka. — Ko se je sinček rojaka Louis Lončariča ua West Allisu vračal iz pekarije, je planil nanj -pekov pes ter mu pri¬ zadel nevarne poškodbe. Po zdra¬ vnikovi izjavi Im deček najbržo zgubil levo oko. Pes mu je vrgel tudi levo oko iz sklepa m na des¬ ni strani mn« je otrgal kos mesa. Deček »e na baja v -bolnišnici. To poročilo nam je došlo prepozno za zadnjo -številko. Kegljevski klub ..Himalaja” priredi v nedeljo, 13. t. m. ..beš¬ ke!-piknik” v Fiebrantz Grove, lli-glnvav, 2. Udeležili n a 1.00 Pi jačial prosta. Kdior hoče se lahko udeleži. Nontlnveistm kara. Poročil se je zadnji četrtek do¬ bro znani rojak in mesar na West Allisu Joe Em ene z rojakinjo Ančko vhiuilak. Mnogo sreče ! — V Nevv Yorku je dobil S Roth patent irila. -neko obleko ka¬ tera delavce, ki delajo pod vodo, hitro in varno prinese na površje, ako so v nevarnosti. STAVKA ŽELEZNIČARJEV PRETI. Pogajanja med družbami pet¬ desetih takozvanih vzhonih želez¬ nic so se naenkrat končala. Za¬ stopniki delavcev so izjavili, da se .je pri občem glasovanju izte¬ klo 94 odstotkov uslužbencev za stavko, ako družbe ue dovolijo njih zahtev. Med delavci vladaj kakor se vidi iz glasovanja, velika složnost, kar priča, da bode boj jako Ij-ut. Vseh uslužbeveev je sto tisoč. Ako pride c.o stavke tedaj bode morala trpeti pod tč m vsa industrija in za državo pome¬ ni to velikaknško škodo. Družbe pa bodo gotovo raje imele ta ve¬ likanski boj kakor pa da bi dovo¬ lile opravičene zahteve delavcev/ Izmed uslužbencev se je izbralo tisoč mož kot poseben komite, ki ima nalogo, da se pogaja z drtiž- bami. V ponedeljek stopijo za¬ stopniki družb -skupaj, da se po¬ svetujejo o položaju ; pri tem bo¬ do stavili delavcem svoje pogoje. Še p redno pa se je posvetovanje pričelo, so izjavili zastopniki E- rie-železnice, da se ne bodo udele¬ ževali nadaljuj]) 'pogajanj, ker ker družba nd more ničesar do-,' voditi. Tako se je nevarnost, da se stavka uveljavi, še povečala. Strašna vročina v Kansasu. V torek je kazal toplomer v mestu Topeka, Kas., 105 do 1(16 stopinj vročine. Y T mestu Sadna pa celo čez 110. Od 5. julija 1911. je bil to najbolj vroč dan. Iz Te rasa. V te državi je v veljavo posta¬ va prišla, da se smejo uiožki sa¬ mo še doma upijaniti. To bo goto¬ vo povzdignilo družinsko življe¬ nje. — V Balina, mestu v Braziliji so pričeli izdelovati rešilne vozo ve, kateri bodo vozili ipo tinv ee stnih železnic. 3 . BODOČNOST, 11. JULIJA, (Ju!y), 1U13. BODOČNOST List za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v IVisconsinu in p,o d,f\igih držvgh Unije. IZHAJA' VSAK PETEK. * «-:-—-——— Naročnina: Žk Ameriko: Za celo leto....»h 1 .->0 Za pol leta... .$0.75 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 Za pol let a.... $1-00 Za četrt leta., . K" biti, katere še v tem oziru niso pričele-z delom. a gotovo bode tu¬ di za nje prišel čas, da bodo pri¬ čele spoznavati potrebo, tega. Pov sod stopajo čiindaljobolj pereča vprašanja na dan in ta bodo uro-1 kakor tudi za splosu.) delavstvo, uspehov, do vedno večje složno¬ sti v naselbini. Kič več ni težko potem ustanoviti dramatično društvo alb pa čitalnico. .Koliko pomena ima vse to za naselbine, Vsa pisma in druge pošiljatve n«j se naslovijo na: > BODOČNOST 922 Reed St., Milwaukee, Wis. U '0 Zakrajšek, upravnik. FVfmk Njovgk, prednik. ' BODOČNOST (TlIE PUTUliE) Sloveuian Weekly for Education and Prbgress. Appears every Friday. thvnčrš & Publishefs: THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Mfilwaukee, Wis. rala biti rešena. Iz podpornih društev se bode moralo razviti de lo tudi na izobraževalno polje; drivgače bodemo potisnjeni nazaj ■v propast. Drugi močnejši narodi so -mnogo žrtvovali za svoj obsta¬ nek in ob enem za razširjenje izo¬ brazbe nruni seboj in danes stoje na visoki kulturni stopnji, ter so gospodarsko močni. Delavci, ki prihajajo iz njih vrst so mnogo na boljšem kot slovenski, ki iso primorani po večini opravljati slabša dela. Mi smo danes primo¬ rani, da mirno trpimo, ko nas drugi gospodarsko izkoriščajo in vendar je v nas tudi dovolj sve¬ žih moči, da se povzdignemo vi¬ šje. Za to je potreba saimo ži¬ vahnejšega dela. Podporna druš¬ tva naj bi se pričela zanimati za izobrazbo; tako bi pomagala svo- pač m |>tre >a ,e t 0 ponavlja, preje še nje gova nrav požlahtni. Vsak pevski zbor si naredi v naselbini krog iskrenih prijateljev, kateri sc vesele lepo donečih pesmi; števi¬ lo ; zagovornikov, narašča, ravno tako takti število pevcev — sode ja veev. . Tako je kmalu Storjen trden temelj, na. kaferega. sč potem lah¬ ko stavi izobraževalno delo, ki je temelj naselbine. Moči, ki so se¬ na ta način Zbrale skupaj za do¬ bro in koristno stvar, imajo po¬ tem pred sabo odprto pot, po ka- | teri člako dolsp 0 do Vedno večjih Med zavednimi delavk'je mno¬ go ta k ih, ki pri vsaki priložnosti zabavljajo čez sedajne razmere, v katerih živi delavstvo ter so pri¬ tožuje.) čez one, ki še tavajo v brezbrižnost i. I Vi tein pa ne spre¬ vidijo, da so sami večkrat slabe.j- ši kot oni nezavedni:■.To so take vrste zavedni, delavci, katerim se sicer ne more očitati, da ne razu¬ mejo razrednega boja, pač pa ne¬ kaj druzegu, kar je ravno tako ža¬ lostno, in to je mlačnost v delu za skupnost. Njim je preveč obis¬ kati seje ali storiti, korak za de-, lavsko organizacijo. Aka plačajo svoje prispevke, si mislijo, da so stem storili že dovolj. Oni razu¬ mejo dobro, da se mora delavstvo neprestano boriti, ako. hoe<-.. da ne bode poteptano še v siabejše razmere. Vzlie teinu se zadovol¬ jijo s tem, da plačajo svoje pris¬ pevke in Zabavljajo čez krivice, ki se gode po svetu delavcem. Kgdor le površno zasleduje de¬ lavsko gibanje, ali razvoj raznih oz?.jauizaci.j, 'bode temu pripiso¬ val mnogo pomena ; mislil si pač bo: „no, on je zaveden in razume dovolj in tudi' svojo dolžnost na¬ redi”, V resnici pa je s tern poponoma drugače. Ravno zaradi teli' pride v organizacijo ali 'društ¬ vo, naj si bo že te ali one vrste neka mlačnost in elani postanejo kmalu eden za drugim mlačni in tako pride društvo, ki je poprej imelo mnogo moči in sile v sebi, popolnoma do nekega žalostnega životarjenja in to samo za to, ker so sebili pojavili v njem malo¬ marni elani. Morebiti je eden iz¬ med elanov enkrat rekel navidez¬ no nedolžne besede : ,,-laz no grem na sejo. ali k tej prireditvi, saj bodo brez mene' tudi opravili”. Ou je izostal tako enkrat, kmalu je začel drugi tako misliti in tre¬ tji. in tako naprej;/posledica tega pa je, da postajajo sej>' od mese¬ ca do meseca manj zanimive in na Zadnje cteitarie le še par najžvestej šib članov, ki sc pa zastonj trudi¬ jo, da hi spravili življenje v stvar. Malomarnost, to je greli ki .->(■ vedno hudo maščuje nad vsakim društvom in seveda tildi nad člani; kajti društvo prične pešati ali hoditi po napačnih po¬ tih, ki ga prijajo namesto do vspe hov vedno globoke je proti propa dir. Ako stopi bedo v kalro dmš- tVo ali stranko, tedaj se zaveže da L ode obsta'1 zvest član in ob enem, da bo povsod dctova.l za prouvit in razširjanje društva ali-stranke, tn če hoče to svojo dolžnost iz¬ polniti, mora povsod, pri vsaki priložnosti misliti na to svojo dol žno-st, mora žrt vovati svoje- moči, vzpodbujati sam sebe- in druge tir tako- sam sebe narediti za vrednega elana. Kako žalosten pogled se muli mnogokrat člove¬ ku, ako najde kjer kar po več ta- kicli članov, ko tratijo-svoj čas z igitaijem ali praznim govorjenjem in se izgovarjajo še-po vrli, da jim čaš ne dopušča iti na sejo ali storiti to ali ono. Med tem pa oni elani, ki s<> navdušeni z.a proevit- društva ali stranke, čakajo mo¬ rebiti po cele ure sami s' dvorani Leta 1915. bode dokončano de¬ lo, ki je največje te vrste na sve¬ tu in'ki zahteva velikanske žrtve med delavci. To .je velikanski predor, po katerem bo pritekala mestu- New York voda iz kraja Ca 1 sbilis. ' Ta predor je skopan med hribi in dojlina-mi, pod morjem in rekami ter ima dolgost 17 milj. Predori, ki so bili do sedaj naj¬ več ji na svetu, kakor Sim.plonski, ki je dolig 112 milj, ali St., Got-t- harid 9 milj so sedaj proti temu p rit 1 i ko vei. Delo samo na sebi je tako velikansko, da ga prekaša samo še'panamski prekop. Poro¬ čevalci, ki so si ogledali to gigan tno delo, trdijo, da je težko do¬ biti izmed 10,000 osoli eno, Ivi bi si megla predstavljati ogromnost istega. Na mnogih krajih so ukv rali kar po več milj daleč prestre¬ liti skalovje. Predor meri pri v ho du 15 čevljev in se nekoliko izoži (proti koncu. Kako globoko pod zemljo ali morsko gladino leži, kažejo nas'. uje številke: V kra¬ ju Vonkers 200- čevljev, pod reko M i-h m 459 od vzh. 10G, .ceste pa do 'tl, cest-- 'Ji' 11 , pod morsko gla¬ dino 8tX) čevljev. Da so zamogii pričeti z delom, so izkop-ali 24 jam po 200 do 700 čevljev- globokih. Pri temu delu je zaposlenih 15,000 mož, iz¬ med katerih je bilo vsako leto -deset odstotkov nabit Hi. Nevarno¬ sti in trpljenje, kateremu so de¬ lavci tukaj izpostavljeni, se ne dado opisati. Naj temu zado¬ stujejo .posamezne številke, ki go¬ vore .jasno o tem. V letu 1911. je bilo ranjenih 2043 delavcev, od k oj ih jih je umrlo Gl. Lansko leto -pa se je to število zvišalo tako, da je bilo 3814 ranjenih, in 73 ■mrtvih. Koliko jih je, ki so zgu bili za vedno svoje zdravje in že .morebiti danes počivajo pod zernlljo, pač nikdo ne poroča. Le najmočnejši in najtrdnejši možje s-o zdržali to trplenje. Ti možje gledajo vsak dan smrti v oči. Med delom padajo njihovi tovariši one mogli na tla in eden za drugim morajo biti prineseni na površje, Od koder mora večina v bolnišni¬ co. Le malokateri je močan dovolj, da vstraj-a po cele dneve. Žalostni dogodki, od katerih le malo prodre v javnost, se odigra- ! Tajo v teli predorih. Tako so ne¬ koč delavci pograbili svojega že mrtvega tovariša ter ga stlačili v razpoko, skozi katero je vdrla votla. Delavci so po večini Ita¬ lijani, Ogri m črnci Delovodje Pa so Angleži in Amerikanei. Ta¬ ko umirajo ti junaki dela brez slave, nepoznani. Človeštvo se .jih komaj sopminja ; cesto niti to na. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ Gledališča z živimi slikami. Po uranom poročilu j,, v Zje- d»njenih državah založenih $80,- 900.000 v glediščih z živimi podo- immi. Ta gledišča je obliskalo preteč«o leto nad <>,300,000,000 o- ■scb. To pomeni povprečno toli¬ ko nikelnov. Seveda se je pri¬ čelo povsod gibanje da se prične¬ jo taka. gledališča rabita za izo¬ braževalne namene. Tako bi po¬ stala taka gledišča koristna za človeštvo. Sedaj pa mnogokrat samo podivjajo ljudstvo, zlasti so otioke. ».... PIKNI K, , »i-irptli Tiskovna Jtjfterega Družba “Bodočnost V NEDELJO 27. JULIJA T. L. v Bernin^e r ’s Parku SOUTH PIERCE ST. & 27th AVE. Natančnejši program no priobčen prihodnjič. • • fnlikn iii rBiZnov rstn g zBi- tevt 6 kikor'fena nobeai desedanji slovefiski pri,-e- dftvTv Milw«kee, ,ato na, ga nihče ne zcnudC Ta prireditev bo pokazala v koliko so milwau. ski Slovenci' vredni svojega lista. Ao-itirajte za piknik, prodajajte tikete in sto- rite vse, da bo piknik prireditev, na katero bo mil- wauska naselbina lahko ponosna. Vstopnina v park 10c. ODBOR, ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Varnost je prva. Ako izročite sv oj denar naši banki ste lahko prepričadi, da je varču. Pole« tega j»a tudi lahko dobite, ka¬ dar ga rabite. Glavni namen te ban¬ ke je varnost. 3% plačujemo na hranilne vloge. Vloge Združenih Držav za poštno hranil nični fond West Allis State Bank 53rd Ave. and National, West Allis I Nekaj za vsacega. | Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vseh vrst, verižice, zapestnice, zaponke itd. Ve- | lika zaloga poročnih in drugih daril. Ako | ne veste kaj bi kupili vprašajte za svet. jij % ^ er sem se °dl°eil opustiti trgovino na Reed St, proda- % * jam vse po znižanih cenah. | ANTON GRANDLICH, I ♦J* 7 A | 374 Reed St.—Dve trgovini—5123 National Ave. % 1 *v»- *x* +i+ *+♦ **«*♦♦*♦, ^ »*, <■*< % K;ik človek je preti vsem bez- godaim v žil jen ju zavarovan z — neumnostjo. ♦ Naznanilo Slovencem ♦ _ ^ Kudui kupujete pohištvo, ne zadostuje za % Vas ’ da vestc ’ k .i« prodajajo, temveč ^ morate tudi vedeti, kje dobite pohištvo, ki ^ bo vredno Vašega denarja, isto ima ♦ravznrzati vse Vaše življenje Ker mi živimo v Vaši ♦ sredini ’ si ® fce .i em ° v svojo dolžnost, da Vas pestre- ♦ " era0 . , kak0r Vas 6 P ]oh kdo posreči in sicer s t v™ . T’ kl h ° Vaš in kras ♦ im * 1 * 01 r a ' kar pa fflavno naše ^ zmerno nizke cene. ♦ , NaŠe |, " dj '' lic jo "»»« «» sc zato Vam „i bati ♦ starega m obraeljenbga blaga. ; Pteie se v gotovini ali pa na lahke obroke. Prava trgovina za Slovence. ♦ m ❖ ❖ ^ R. pleck co ♦ 653—655 Clinton Street. Jugo slovansko Podporno Združenje "Slogi” Milwaukee, Wisconsin Glavni odbor: n * ^ ~ sS ^ Blagaj v. Frank Ban .v o, 5048 National ave., West Allis, Wis.; Nadzorni odbor: (predsednik) i 288 .Grove st.-, Mihvaukee, ‘Wis.; ’ Math Stiglit.z, 41o Florida st.. Milwaukee, Wi*. Anton Tominšek, 283 Reed st., Mihvaukee, WiS; . Martin Jelenc. 289 Mineral st ., Mihvaukee, Wis. ! . Frank Cirej, 458 National ave., Milwaukee, Wis. J^hn cvirk, 274 Grove st., Milwaukee, Wis. i, ^ John Herga 5035 Shema* st., W.Allis, Wis. ,-r ~ Porotni odbor; Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Milwaukeee, Wic - Josip Janežič, 423—53 ave., West Allis, Wis. Fr^ik Robida, 283 Reed st., Mihvaukee, Wis. Vrhovni zdravnik: Dr. P. Langland, Stumpf & Langhoff Bldg., Grov<» st. & National ave. Boje so vsaki četrti torek v mesecu. r < N r 'i . f URADNO GLASILO: ' ■ ... > » ^Bodočnost 322 Reed st., Room 6, Milwaukee "Wis. - dati nekak ognjen dež, ki je vse pod seboj požgal. Prebivalci so bežali v cerkev. Kmalu potem pa se zaslišalo strašno gromenje in eez bližiie va s i Bena vit es in Cuar- tei 1 je pričelo padati kamenje z neba, med katerimi so bili posa mezni kosi do dva funta težki. Ta pojav se bdele takoj znanstveno prdiskaval. Politična zavest ■Mogočni val vsestranskega, poli tienega napredka se je razlil po Združenjli državah. Razde jan jep upostošenje, povsod vedno hujše uničujoče sllalbo gospodarstvo je dospelo do vrhunca; Trusti in njih pomočniki v Vladnih krogih, izkoriščajo ljudstvo in uničujejo držav 0 tako javno in zlobno, da so se povsod zaslišali glasovi; ki kli¬ čejo na obrambo, ki zahtevajo ra¬ čun ter kličejo po spremembi, po rešitvi, lil res pričele so se preikave in lopoščine ter zločini so se denarnim mogotcem doka¬ zale; toda nihče jih ne kaznuje; kot stebri družbe'hodijo okrog, med tem ko sede v ječi taki, ki so si prisvojili kos kruha. Oni imajo denar, imajo moč. Zločinec je da¬ nes le oni, ki ga nima, ki je re¬ vež. Malo je še število onih, ki se vdeležnjejo tega političnega žil- vljenja; moč denarja jc še preve¬ lika napram pravim zastopnikom pravice. Posebni interesi' velikih družb in trufvtov delajo skupno na to, da izkoriščajo ljudstvo. Vse moči se združijo vedno za to da se ljud¬ stvo ohrani v pasji ponižnosti, da se pusti mirno izkoriščati. Zmote, krivi naivki se razširjajo med njim, eto ne spozna resnice in ne zahteva tega, kar mu pripada; sa¬ dove svojih žuljev. ■Kaj pa nam je potreba, da se zainorenio vsprešno boriti? Spo¬ znanja, povzdige lastne volje. Samo resno voljo, s spoznanjem pravega pota, ki pelja po pote zdrave, za ljuski blagor koristne politike. Brez spoznanja, brez noti a jdiega probujem ja vsaeega posameznega delavca se ne bode položaj spremenil in vse delo, ki je iprieeto, Ivo prišlo na krivo pot. Vsem lažem, vsemu zločinskemu početju mogotcev, vsem krivim naukom mora nasproti stopiti združeno ljudstvo z vso svojo mo¬ čjo, ki si jo je pridobilo s spoz¬ nanjem resnice. Da pa to dosežemo nam je po¬ raba več društvenega življenja, več zdrave agitacije. Ne samo ob času volitev, temveč skoz celo leto,, v vsakem času morajo druš¬ tva delovati za izobrazbo na poli¬ tičnem in gospodarskem polju. Usoda delavcev je odvisna od na¬ čina, kako bodo razumeli politi¬ ko in današnje navedbe. Da bodo to prav razumeli, je potreba vod¬ nega učenja, vodnih vaj. Kapita¬ listični listi, med temi tudi mar¬ sikateri slovenski, skušajo ljud¬ stvo’speljati pri volit vati na krivo pot, kar se jim tudi v mnogih slu čajili posreči. Oni se prodajo kapi¬ talizmu ter mu pripel ja jo ljud¬ stvo v roke kot žrtev svojih inte¬ resov. Temu poneuiT.iijevanju Pa se le da odpomoei, a ko se d niš tvevuo žiljenje goji ter tako uči mase spoznavati resnico, ter delati za svojo boljšo .bodočnost. Veliko se razširi resnice in dobrih nau¬ kov po dobrih delavskih časopi¬ sih, a njih moč je vse pramejhna. da bi .se mogli vspešuo boriti pro¬ ti nasprotnik«. In v društvih se lahko to doseže cesar dobro časo¬ pisje ne zamere narediti v toliki meri samo. Debat«, razprave, Norveški kralj saipo še po imenu. Nlat Švedskem se vedno bolj ka¬ ze, da prav lahko žive brez kralja. Sedaj so v postavodji ravno na tem, da. odpravijo zaslužne križ¬ ce in svetinjee. Prihodnjič pa bo¬ de postavni predlog, kateri dolo¬ ča, da velja vsaka postava tudi brez kraljevega podpisa; zadostil je že ime prvega ministra. Tudi •govor, ki ga je do sedaj držal vsak 0 leto, ko so na novo »tvorili parlament, hočejo odpraviti. Kaj pa še ostane sedaj kralju po¬ leg imena ? shodi, pri katerih se pojasnjujejo politični položaji, bi se morali povsod bolj uvaževatip ter tako vstvarjati mogočno obrambo pro ti združeni moči kapitala. Kapitalizem ne . pozna idealov V drvenju za bogastvom, v slepem divjem samoljubju, je izgubil 1 ju bežen do človeštva, do pravice Pelo tako je zaslepljen, da ne spo zna v kako nevarnost drvi s svo jim delovanjem on sam in cela država, celi svet: ■Mnogo smo že do sedaj pribo rili, — to držati in vedno izb oj se¬ vati je pa dolžnost vsaeega delav¬ ca, vsaeega mislečega človeka. Samo tako nam je mogoče oni mogočni val političnega prebuje¬ nja: razširiti povsod, tako da si bo¬ de osvobodil eno postojanko za drugo. Ako se mi vsi vdeležimo izobra že vatnega dela, vsak po svoji moči in znanju, ako mi zaČnmmi delav¬ ske/ organizacije' bolj za resno .je¬ mati, potem ne bode prava ljud¬ ska republika' vetTdaleč. RAZNO Vestni umetniki. Kolike žrtve doprinesejo več¬ krat slikarji, da dosežejo večjo popolnost v svojih delih, kažejo sledeče prilike. Umetnik Mei- sonier je bil enkrat vprašan, kako je za mogel na svoji slavni sliki ,,Napoleon leta 1814” zasneženo 'pot. s sledovi koles tako živo in naravno naslikati. Na 1o je umet¬ nik pripovedoval, kako je dolgo čakal na dan, da bo prav močno snežilo. Ta dan je potem šel ven iz mesta. V hudem mrazu ja delal šest ur neprenehoma »ned tem, ko .je nalašč za to najeti voznik vo¬ zil stari voz sem in tja. Kmalu pa je voznik vsled mraza- zbežal tako, da je moral' slikar salu po¬ tem tudi to del 0 opravljati. Ko je imel sliko tako daleč gotovo, je imel'obe ušesi zmrznjeni. •Ko je Gencault delal na slavni sliki ,,'Potop ladije”, je- znašel, da ne more tako dobro in Zbrano delati, kakor bi bilo potreba. Za to si je pustil lase. čisto porezati s sklepom, da jih me pusti popreje dorasli, da bo podoba gotova. S tem je dosegel, da mu'nb'bilo po¬ treba obiskovati družbo; tako je postala njegova podoba '„Potop e/U njegovo’ mijboljsg-^hdb. „Dobri stari časi”. Peta 1(322. je v Londonu mla¬ da žena, katere mož je bil primo¬ ran, da .je šel k vojakom, vzela v neki trgovini kos platna. Ker pa je videla, da so to drugi opazili, .je isto takoj zopet položila na prejšnji prostor.. 1 Peljali so jo pred sodnike. Tam je dokazala, da je že dlje časa živela v strašni revščini s svojim otrokom in da je to storila le za to, da zamore preskrbeti otroku, jesti. Vzlic temu pa je bila po takratnih kru¬ tih postavah obsojena. Obesili so jo in Ziljo, tudi njenega otroka. Idah e, Profesor Aldrieh iz je raizkoval nekatera slana jeze¬ ra v Kaliforniji pred d verni leti, je. videl,/ kako so Indijanci poje¬ dli dan mi dan velikanske množi¬ ne ni uh, liti se nahajajo v teli kra¬ jih. Cb jezeru Mono je našel Indijance, ki so bili na neke vrste po tri palec dolge metulje ja¬ ko vrženi ter so jih neprestano lovili. Ko slo jili imeli že veliko množino skupaj, so jih v neki ma¬ sti slpekLi. To je razširjalo stra¬ šen čfolr, ki ga nobeden razen in¬ dija ncev ni mogel prenesti, Znano j,e tudi mnogo o Kitaj¬ cih. kateri posebno z veseljem vživajo kurja in račja jajca, v katerih so že na pol godna .pišče- ta; ali. pa tudi taka, ki so že na¬ pol gnjila. Tudi do gnilih rib imajo poseben tek. Porocneslike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 10x20 popolnoma zastonj vsakima po- poročenccma. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. Nemška armada povečana. Vzlic vsem bojem socialistov proti povečanju armade, je nem¬ ški državni zbor sprejel predlog; da se poveča armada z e šest' no¬ vih konjiških regimentov. Po nO- vi posl a vi bode povečana armada sedaj za 4.1)00 častnikov, 15,000 podčastnikov; skupno bode štela armada 870,000 mož več kakor do sedaj. bi nemški delavce in kmet. propadata pod neznosno te¬ žo davkov. Kako dolgo se bodo delavci in kmetje tako nespamet¬ ni in volili ljudi zbor, ki jim na¬ lagajo taka bfemena f Čuden pojav. Brzojavi iz špahdkcgo okraja Guadalajara' noro&ijo, da se je v bližini vasi A/leoeer naenkrat po¬ st raiš etn Vihar na jasnem ne javi ibu in. Umetno gibanje srca. 'Dr. Boukon v Parizu je preda¬ val y francoski akademiji znanosti o neki, od njega po dolgih štu¬ dijah iznajdmi tekočini, katera inia' lastnost, da povzroči delovan¬ je’ čl o venkega. srca tudi še potem, ko je vzeto iz telesa. Akademija želi sedaj napraviti poizkuse, da doze ne, koliko je resnice na tem. (Kako se ta tekočina pripravi, se¬ daj še Dr. Bouhou ne izda. Brezžični telefon. Parižki list „Journal” naznan¬ ja, da se je francoskemu tehniku profesorju d’ Arzoval posrečilo i- znajti pripravo, ki omogoči telefo¬ niranje tudi na veliko daljavo. List ne pove nič natančnega o te.j iznajdbi, pač pa trdi, da je treba samo še na pripravi, ki odpošilja glasove, malenkost izgotoviti, kar bo že mesca, oktobra gotovo. Ako se to popolnoma posreči, kar se bo gotove p rt*j ali slej zgodilo, se bo¬ de pri telefonu pojavil velik pre¬ obrat. STRAŠNI ZLOČINI ŽENSK. V okraju Kottburg v pri Frank furtu na Nemškem je stala pred porotniki udova železniškega vslužbenea Kokeritz. Obtožena je bila da. je svojega ljubimca umo¬ rila, potem pa razrezala njegovo truplo ter posamezne dele njego¬ vega truipla sežgula razen srca katerega je v v masti .spekla in pojedla. Morilka je svoj-- čin priz¬ nala. Pri Koblenzu na, Nemškem je •udova nekega učitelja živela f svojimi štirimi nedoraslimi otro ci že dolgo časa v naj večji bedi. Mala penzija ni niti za njo samo zadostovala. Delati ni mogla, ker so bili otroci najbni in še po vrhu bolehni. To ,jo je tako daleč pritiraio. da je potem, ko je vide 'la, da bode počasi lakote umrla svojimi otročiči .postala zmedena in v tem stanju je utopila vse šti¬ ri otroke. Iz Gothe v Nemčiji se poroča da se je tam sprla neka žena •svojim možem. Bila sta zapos¬ lena na nekem veleposestvu, kjer sta živela zelo revno, kar je bilo povod k prepirom. V tem slučaju pa se je žena med pripirom tako razburila, da je sklenila, da kaz nuje moža. Ko je bi) on odso ten je vzela, svojega Sest tednov starega otroka, ga položila na kla do ter mu odsekala najpoprej no¬ ge in nazadnje pa glavo. Morilko so takoj prijeli. NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRA1NC 317 Florida St., MILWAUKEE, W1S Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene POSTOJTE! POZORI Radar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe ( Pridite kmeni in Bodete najbolje Postreženi 1 'Prodajam tudi vazne listke i La vse prektnorske četo Po najnižjih cenah - Tudi pošiljam denar V staro domovino najceneje Najhitreje in najtočneje! LOUIS BEWETZ 198 1. Ave., Miltvaukee, Wii- Tel. Soulh4680 Ant. Krainc priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam svojo dobro urejeno MESNICO Vedno sveže meso vseh vrst. Poskusite ga. na 251 O rov e St. ! Farme. Willard. Farme. „BAL- Bodi dkristošrčen proti svojemu otroku. Tvoj mali dveletni otrok še ne pozna strahu/. Igra se brez stih lin s budni,m psom, hodi brez skrili po temni sobi in ne ve,popolnoma, nič o strahu. Ti pa mu izženeš s tvojo nevednostjo njegovo lepo neboječnost in srca. Ti mu pretiš: „Čakaj, takoj te bodem zaprl v temno sobo ali klet kjer te bode vzel „črni mož”.’ In če greš po¬ tem kmalu v temno sobo, tedaj že vidiš, da ti tvoj otrok ne sledi več tako brez strahu, kakor je to storil poprej; temveč obstane poln strahu pred vrati-in čaka, ce pride .,črmi mož”. Potem pa se huduješ na strahopetnega otroka, ki ne obstane sam nikjer v temi. Toda, ti sam zaslužiš graje. Zato ne Straši nikdar otroka z duhovi in drugimi strahovi, temveč vzga¬ jaj ga k resnici, srčnosti in samo¬ zavest ji. Žuželke kot hrana. Razni raziskovalci, ki so prišli pri svojem potovanju med divje narode, vedo poročati zanimive podrobnosti o hrani raznih ro¬ dov. Tako je za črnce v Afriki naj- večja sladščiea neke vrste goseni¬ ca, ki se nahaja na steblih slad- korjevega trsa. V kraju Assuaa jedo’ prebivalci riž. ki je pomešan z' malimi kobri, kakor pri nas kruh z rozimnni. V Birmi/ pa mu pridenejo rodečih mravelj. Divja strd pomešana z-mrtvimi linče la¬ mi, je prava sladščiea za nekatere narode. Indijanci v Meksiki zbirajo jajca neke žiižeijke po i- menu Not o lice, ta za hrano. In divjaki, živeči ob amazonski reki, imajo-za 'hrano nič manj kakor petero vrst. mravelj. Modoc in Pitt-River Indijanci pečejo iz muh kruli, kateri je pri njih tako priljubljen, da si ga napečejo za celo zimo. ter ga razumejo tudi tako hraniti, da kmalu potem je pričel' pa-1 ostane nepoškodovan. PIKNIK DRUŠTVA KAN”. •V nedeljo, dne 20. julija, prire¬ di tukajšnje podporno društvo „■Balkan,” skupno z ženskim druš Ivom „Zavedne sestre” izlet v prijazni JohnsoiUs Grove, kjer se že nekaj let vrše raznih nlo- venslah in h rvatskih društev. Prostor za piknik leži v sredini senčnatih dreves ter nudi obisko¬ valcem mnogo užitka. Zato so za¬ bave tam vedno zelo prijetne in. obiskovalcem se takoj vidi, kako nipljiva na, nje sveži gozdni zrak. Proti večeru se zazibljejo pari v veselem plesu, ki traja vedno po¬ zno v noč. Društvo bode skrbe¬ lo na vso moč da' se bode gostom nudilo dovolj zabave. Petja, ple¬ sa i t. d. bo tudi to pot dovolj. Društvi vabita vse rojake, da se vdeleže tega izleta. Park leži na IIawley Roa/d, na kotaču 51 ave. IVelš st. \Yest Allis kara vozi prav do parka. Dobi se na Grand ave. vsakih 15 m jun'. John Er mene JAVW[ NOTAR. Opravlja vsa v ta posa! spada¬ joča opntvila točno in zanesljivo, 2884JROVI} ST, IG. KUŠLJAN 229 Ist Ave. LOVENSKA GOSTILNA ajboljše domače vino, žganje in smodke — Prenočišča za pot¬ ite. J AC. BINZEL Trgovec na debelo z vini Iti likerji se priporoča Slovencem 307 Reed St. Milwaukee, Wis. Slovenska javna notarja in advokata Vlach & Groelle 23 METROPOLITAN BLOCK Mihvaukee, Wis. zastopata na sodišču v t seli sluča¬ jih. Zla«ti veliko pozornosti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ be in nasilne smrti v času dela. Vsak odvetniški svet zastonj. Pri¬ dite v itajiu urad. ali pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. TELEFON: GRAND 359. ♦ ❖ ♦ ♦ ♦ % t t ♦ ♦ ♦ ♦ t Številni dosedanji naseljenci na Willardu so dokazali, da so farme v tem krajn najboljše, kar se jih prodaja Slovencem. Zakaj potem kupovati drugje, kjer je zemlja slabša in kraj brez ugodnosti za naseljenca. Vse potrebno o Willardu izveste pri Adria Colonization Co. 322 Reed St., riilvvankee, Wis. IG. KI SLI \\, upravnik. ♦ ♦ & "f v v t ♦I* 281 Reed St. Cene zmerne Milvvanken, Wis. t . V TVAI vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta zmožnost se veča z našo starostjo, ko postanemo bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po¬ polno delavno sposobnost, to je v starosti štirideset ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabejši in naša proizvajalna sila pojema, vsled česar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli na stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v ZU irmclKlI Street State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street in Drega Avemie. ♦♦♦♦♦♦ Prijatelj Dušan (Nadaljevanje in kouegl )] Nekje daleč $>« (ftORMViilj n,a va <* si fantje. l£ njihr pesmi sva ra- aurnela edino besedo: , jjubezeu”, k,i 'tiarna jo je prinašal yater X ijjolueau zvokiui, Nasmiha va la sva se in molčala. Tako (blažena svat bila, in i be^od parna ni treba- lol Pa aakrat me je obvladala silna žalost in obupi Od Vetra donešeua mi beseda , , .ljubezen”, me je spomnila, na mojo brezupna ljub a. v in tožil sem Masno to sva jo gorje. A ona je naslonila svojo glavico na moje prsi potopila glo boko svoje zvezdnate oči v moje mirne vprašala 'priprosto ž njenim sladkim glasom, ki je bil laska¬ joč, kakor šepet morja; „Ivako moreš reči, da ne postanem nik¬ dar tvoja? Moj si, .moj na veke!'’ Tu na njenem dražestnem obrazu se je pojavila rdečica, lahna- ka¬ kor prva zora, ko je izgovorila prvič besedico „ti”. — Nisem se mogel več obvladati! Sklonil sem se k njej, privzdignil njeno gla¬ vico in najine ustne so se srečale prvrikrat in več nisva mislila ne o življenju, ne. 0 smrti, vedela sva samo to, da sva neumrljiva in da nebo ni izmišljotina. Pozabi la sva na ves svet in šele ponosni klici ostale družbe, ki naju je je¬ la pogrešati, poklical so naju v •kruto sedanjost, razdražili so najine ustne. Priklopila sva se ostali družbi in delali smo načrte o novih, izle¬ tih, ko se povrnem čez osem ted¬ nov iz vojaških vaj. Kmalu potem smo prišli v mesto. Posloviti se nisem mogel' srčneje od Nuške, ker je tbila navzoča -vsa' družba, a ko mi jc podala v slovo roko in, mi rekla .- „Dp veselega svidenja čez 8 tednov, g, nadporočnik!” sem. videl, kako jr jo iprikipcla iz njenih vlažnih,. sanjavih oči solza. 'Sklonil sem se in ji poljubil v ne¬ mi oolesti roko. Drugi dan smo odkorakali v ogrske pustinje. , Ne bom ti opisoval življenja in vrvenja v vojaškem taboru, »me¬ niju ti sadno, da smo bili že pet dolgih tednov na) poti in sem še naštel celili dolgih 20 dni, ki so še ’,iue ločili od moje Nuške. ŠBilo je ravno koncem petega tedna proti večeru, k» smo se vstavili v majhnem trgu sredi ogrskih planjav, da so odpočije¬ mo čez nedeljo. Izmučeni in izde¬ lani smo Ibili vsi in veselili smo se tega, odpočitim, veselili tembolj, ke r smo se imeli suiti tukaj s to¬ variši dragonci iz naše garnizije,;, ki sp šele pred tednom dni zapu¬ stili domače mesto in nas tukaj čakali. — Vsak je pričakoval od doma kakšnih novic in id čuda, da smo hiteli vsi častniki takoj, ko stno opravili svojo službo, pro¬ ti improvizirani vojaški kazini. Jaz sem se priklopil seveda takoj, mlademu dragonskemu poročni ‘ku, — sorodniku Niušinem — da poizvem na zvit način kaj od svoje nviljenke. — Ni rnibalo ni- kakili zvijač, sam mi je začel pra vki po pr veni pozdravu, da je nje •gova sestričina Nuša nevarno bolna in bo gotovo že pokopana, ko se vrnemo. Zavrtelo se mi je v,.glavi, ko sem slišal to grozno novico in da se nisem prijel aro kam a, za mizo bi padel, takoj me je »mamila ta strašna vest. Ko sem se zopet zaVedel, .sem skočil kakor blazen k poročniku, stresel g.a za ramena ih ,ga obsipal s vpra sanji, da je ta ves začuden in osu- pel zmajeval z glavo. Končno sem vendar iz njega zvedel, da se je Nuša pred 5 tedni v eni noči na našem izletu prehladila, da jo je takoj doma popadla mrzlica, morala je v postelj, a drugi dau je začela bruhati kri, — zbolela je za sušico. Dolga sem molčal naposled pa ga vprašal, s čudovi¬ to trdnim glasom: »Kaj mislite namreč kako dolgo - ", Zapu stil me je moj doslej trdni glas in in globoko ihtenje mi je dvigalo prsi. Poročnik je žalostno zyja jul z 'glova, češ; „Vsi. sloveči zdravniki, ki so bili k njej klica ni, obupali, ne morejo ji popio či. Pred tednom dni, ko smo odhajali z doma, prisodili so ji k .večjemu 6 do 10 dni življenja. Pograbil in opasal sem salbl in se opotekel proti durmi. Nisem se nikjer poslovil in ne da bi prosil za dopust, drvel sem proti kolodvora, navdajala me je le na in edina misel: njo. svojo Nu šo še moram videti enkrat, in ua me stane tudi življenje. Pritekel sem na kolodvor, a prihodnji vlak je imel odrti šele čez eno uro. Stopil sem v čakalnico in tekal kakor .blazen gor in dol, pu¬ lil si lase iti proklinjal usodo, ki •mi hoče ugralbiiti najdražje na svetu, dekle, ki je bila edini sol¬ em žarek mojega življenja. Z vsako miniufto je rastla moja napo trjpežljivost, in komaj sem doča¬ kal odi tod vlaka. Kraji so kar švigali mimo že¬ leznega velikana, tako je drpal, a Vendar sem mislil, da je trajalo polveenosti, k 0 sean dospel drugo dopoldne v domače mesto. Vlak še ni ustavil, ko sem že skočil na peron in dirjal proti izhodu. Namignil sem izvoščku, sedel v Voz in bil pp par dolgih minutah pred Nušinim stanovanjem. Kar tekel sem po stopnicah v prvo nadstropje, in na moje nestrp¬ ne} zvonenje mi je prišel odpirat sthri hišni sluiga.. Mož me je poz¬ nal in me spoštljivo pozdravil, a jaz se nisem zanj niti zmenil, drvel sem kar naprej v salon in proti Nušini sobi, ki sem jo poz¬ nal iz Nuškinefga pripovedovan¬ ja. Ko sem stopil, ležala je vznak v postelji, njeni sveti lasje so bili razpleteni in se vlili v pramenih po vzglavju, a njena bela lica so bila mrzlico rudeča in krog usten ji je igral lahen, truden usmev. Lepa je bila ko boginja! Njen obraz je zažarel veselja in oči so se ji zasvetile, ko me je zagledala. Nisem se mogel več obvladati in z vskliom; „Nuša, ijiilba, ljuba moja Nuška”, sem bil z enim skokom ob njeni po¬ stelji, na kolenih in ji začel divje, strastno poljulbjati roke, a ona me je gladila po čelu in laseh in še srečno smehljala. Njenemu o- more biti greh, ker ljubezen, sa¬ mo ljubezen me vede v to, kar storim! Ljubezen pa: je večna, za¬ to je močnejša kakor smrt! To stoji pisano že v svetem pismu. Tebe pa rotim in prosim pri spominu na mlaji no dolgoletno pri¬ jateljstvo, in brezskribna leta soln- čne mladosti, katero sva skupaj preživela, pri spominu na tisto veliko, idealno, sveto in neskon¬ čno ljubezen, ki je i sanja tvoje mladosti, temelj tvojega življen¬ ja in vzrok tega mojega koraka, in pri (krasoti te: neminljive, nebih sežne ljubezni te rotim, izpolni mi slednjo 'prošnjo, izposluj pri Nušinem očetu dovljenjc, da bom pokopan kraj nje, kraj svoje mil- etu, ki je gledal strme in ves za¬ it d en ta, njemu docela nov in neznan izbruh najimih čuvstev, je azodela Nuška najino ljubezen in ga ganljivo prosila privoljenja mt.jini zaroki. Oče, ki je mor- la upal. rešiti s tem Nuški živ Ijenje, je takoj privolil in naju s solzami v očeh blagoslovil. Prej čil in-energičen starec, se je po staral v teh par tednih za več let 'Nuša mi je začela nato pripo- eidovati, kako dolgo ji je bilo po meni teh par tednov, kar me ni ■videla, in kako je ves ta čas zun ¬ aj umislila na mene. Začela je zidati zlate gradove bodočnosti, da, delala je že celo na črt najine. :n. bodočega, stanovanja, pri če¬ mer je vprašala vsak čas zraven stoječega očeta za kak na svet. Sploh se je vedla tako živo, kot bi ‘bila pojpolnoma zdrava. Ko som,,Videl ljubljeno Nušo tako či¬ lo in. živahno, sem se že hudoval' na ti Lem nad onim poročnikom, ki lite je tako močno prestrašil. 'Zamaknjen sem poslušal njen zvonki glais, žarel blaženosti in pritiskal njene ročice vedno izuo- va k ustim in srcu, in niti opazil nisem, da je postajal njen glas vedpo tišji in tišji —- kar je Nuša naenkrat vsklitenila, se v postelji dvignila, iz prsi ji je prišel nov iz ust. se ji vlil gorak in pb-jlen tok krvi,'njene roke so se opj‘ijeIe krčevito mojih, padla je znak : — in neizprosna emrt je imela žrtev —• — Nisem hotel in mogel verjeti, kar se je dogodilo tako trenutko¬ ma pred mojimi očmi, klical sem Nuško, z najslajšimi imeni, obsi¬ pal njena ustna, oči in čelo's pol a življenje se »Nuši ni vrnilo. Šele ko sem čutil njene ledene roke v svojih in videl njene »ste¬ li brnele oči, šele takrat sem poj¬ mi!, da .je to vse kruta resnica, a ne sanja. Zdirjal sem brez slove¬ sa iz, hiše, hitel na plan in blodil ves dan in vso noč po gozdih in samoti brez jedi in pijače, ruval si v jdivjem obupu lase in prekli¬ njal smrt. Danes sem prišel brez sablje, z raztrgano obleko, a duševno popolnoma miren v svoje stano¬ vanje. Enkrat sem še hotel iti pogledat svojo miljenko, videti njen rajskomili olbraz, enkrat sem še hotel poljubiti njena ustna potem pa sem skleni snromljat jo na njeni poti, slediti ji tja kamor je šla ona, saj je naj¬ slajša smrt umreti z onim, ki ga ljubimo. [Lil sem že na potu k njej, kar sem zaslišal iz stolpa cerkev za¬ molklo zvonenje — avomilo je iiioji Nuši. »Kaj bi odlašal”, sem si mislil, takoj se odpravim na ono pot, od koder ni več pov¬ ratka, na ono pot, ki jo je morala iti Nuška-— Tako se bode torej končalo vse, kar šem imenoval srečo i- Miren sem, popolnoma miren, ko ti to pišem in iz ravnostim mi¬ rom v duši si bom pritisnil na če¬ lo smrtonosni samokresi — To ne Kar jc mojega, izročam' tebi, razdeli med, reveže 1 Os tat ni zdrav in srečen, sreč¬ nejši kot sem bil jaz, to je posled¬ nja želja Tvojega Dušana”. * * • (Solze so mi zalile oči, ko sem prečital ta pismo. Takoj drugi dan sem se odpravil izpolnit zad¬ nje Dušanove želje, poiskati Nu- šinega očeta. Lil je to častitljiv, sivolas 'gospod, ves opadel in potrt od bridkega udarca, ki ga je zadel. Ko sem mu razložil pri jatelstvo prošnjo, prečital pismo in zanj prosil, dal' mi je ves gin¬ jen takoj dovoljenje. Tako je Dušanu želja, ki mu je ostala neizpolnjena v življenju, izpolnjena, po smrti! Tam na mestnem pokopališču naše stolice sta drug tik drugega dva vzbocena kolenca, angelj mi¬ ru razprostira nad njima svoja krila in veje cipres ju senčijo. Notri globoko pod hladno gru¬ do pa, počiva, prijatelj Dušan kraj ljubljenega bitja, — združen s svojo Nušo”. ♦ * + Ko sem končal, sem. imel ginje 'posti rosne oči, a, vendar mi je bilo nekako lahko, da sem si olaj¬ šal’srce — Mrak je že nastal v sobi. Oba z’ ženke sva molčala. VAŽNO ZA ZDRAVJE. bodo duhovi, ki 'so v jezera čutili razžaljene. Ona pa se je (smejala .praznemu strahu! ih je škleuM, da hoče lju¬ di ozdraviti njih strahu. Nevar¬ nosti ni bilo, • ker je bilo jezero izolo mino. Ko so pri¬ šli do sredi ne, tedaj je, zejtipila z vso močjo tako, da, je .odmevalo daleč 'ina okoli po pečinah. Indi¬ janci so bi l i zelo pobiti zaradi te¬ ga. Brez besede, s temnimi obrazi, so veslali kolikor je bilo 'mogoče naglo proti kraju, doki je drča‘1 kakor veter po vodni gladini; njim je;bilo vse na,tem, da, pride¬ jo kakor hitro je mogoče iz jezera in iz bližine duhov. Ona pa se je čudila, da še niso verovali. Kako pa se je čudila ponižano, kol so ji rekli ti otroci narave, ko so prisili iia aiiHio in. so videli, da so na varnem, z veiikini za¬ ničevanjem; „Veliki duh je us¬ miljen. On, pač ve, da bela žena ne more držati jezika ”. Vrednost počitka. Nihče ne more doilgo ča ! sa) de¬ lati, ne da bi si v^etLod časa do časa nekoliko počitka. Neobhodiio potrebno je, da se da utrujenim mišicam in živcem prilika, da si odlpOniorejo. Nekoliko počitka mo ramo dati tudi našim prebgvljal- nflim organom. Najboljši počitek je postenje. A ko čutite, da so Vaši prebavIjalni organi preveč zdelani, vzemite najprvo. Triner- jevo Ameriško grenko \ ino, da jih .izčistite ter da' jih ojačite. Po¬ tem jim dajte popoten počitek in presemečemi bodete, tako hitro bodete ozdraveli. Triuerjevo zdra vilno ameriško grenko vino je vsakdanjih v slučajih nerodnosti v želodcu in čevah zanesljivo zdra vilo. Zlasti kadar se pri tem pokažejo znaki slabega 'apetita, zUbaSappsti, in telesne oslabelosti ali nerazpoložeuja po obedu. Do¬ biva se po lekiarnJajh. Jos. Triner, 13-33—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111., Za zunaj e bolečine ne morete dobitki boljšega) 'zdra¬ vila, kakor jc Triuerjevo mazilo. Slovencem v Milwaukee in na West Allis-u priporočam svoj salun. Kadar pridete na \Vest Allis, obiščite me: bodete vselej dobro postreženi. Louis Lončarič 5226 National Ave., West Allis. Ne pozabite tudi, da še vedno prodajam loteiu hiše, kakor do sedaj. Obrnite se vselej zaupno do mene v teh zadevah. Isce se 100 rojakov slabo plačanega kateri se hočejo otresti zdravju škodljivega in dela v tovarni 'ter postati samostojen in neodvisen gospodar La lastni farmi z malini denarjem poleg lepega in Pvctočega mesta OMVITZ VViseonsiu, kjer. jc zdravo podnebje in dobra' pitna vo¬ da in kjer je že kupilo mnogo Vaših rojakov, ki so vsi prav zado¬ voljni. Bodite še Vi njiliov sosed! Ne kupite tam, .Iger še ni farmarjev, ki bi .bili kos povedati, če je zemlja res dobra. Neka-' teri zemljiški prodajalci Vatu ponujajo za nameček stroje ali kaj'' drugega, a ko kupite zemljo od njih; pa vedite, da morate fa-iia- lneeek plačati drago s svojim denarjem s tem. da kupite žemljo’’ dosti dražje,kakor bi jo dobili drugače ter daste Je prodajalcu'Ver* e ji- dobiček. Dri meni kupite zemljo naravnost, od lastnika, vsled česar je dobite ceneje, kakor pri kaki kompanji. Jaz prodam ze¬ mljo sam 0 taistemu, ki si prej ogleda na lastne oči Li. sam izbere, kar sc mn dopadc.. A ker stane samo 8 do 3fl t-bvfjl rje v. Zelo lahko odplačevanje. Vsakemu kupcu se povrnejo vsi vozni sl roški. Pišite še danes v slovenskem jeziku po knjižico Tu’ za Hodali¬ ča pojasnila, na mojega zastopnika N. PIKLOR 1526 West 21 St. Ihicago, 111. Theo. Kersten, lastnik. Mnogo ljudi se najde, .katerim je vsaka kretnja že trpljenje. Bo ji jo se nagle hoje, ravno tako ka¬ kor dela, kjer bi se morali malo j hitreje gibati. Posebno trpe za to boleznijo lpestui prebivalci... Več¬ krat se vidi ljudi kateri se straš¬ no bojijo hoditi par milj daleč. Nad takimi se narava vedno kru¬ to maščuje. Prvi znak pri 1 j u- leh, ki se boje gibanja s telesom ki bi jih znalo utrditi, se pozna na licu pd slabi barvi, po mrtvili zaspanih potezah, da se njih kri preleno'jrretaka po žilah. Tak človek je vedno tudi podvržen v veliko večji meri boleznim, ker te o ue more tako pravilno delovati in ves, organizem zastane, -vsled česair se h ritna ue prebavlja za¬ dostno. V teni oziru zagreše pač ženske največ; zato se vidi toliko upadlih lic z zaspanimi, nekako mrtvimi potezami, katere še le večurno masiranje nekoliko oži¬ vi. O koristi gibanja, posebno pa še hoje, je dal po dolgoletnih štu¬ dijah in praktičnih skušnjah Dr. Feliks Meyer v kopališču Kissiu- ;en, jako lepe. nauke. Pri daljšem potovanju še poveča delovanje srca, pljuč, in kit tako, da se kmalu začne prikazovati uspeh; človek postane živahnejši in tudi teža telesa, se kmalu poteča. O- menjeni zdravnik je to poizkusil pri bolehnih otrocih. Vspeh' je bil zelo povelj en. Kar ni dose¬ gel poprej z zdravljenjem v naj¬ boljših kopališčih, je dosegel s tein. Po 8 do 10 milj na dan so potovali otroci. Po nekaj te¬ denskemu zdravljenju na ta na¬ čin so postali poprej slabotni o- trpci močni in zdravi. Srce in pljuča so delovala pravilno; jed jim je pričela dišati in^s tem je bilo dosežno popolno zdravje. S- povečanim gibanjem postane člo¬ vek mnogo bolj živahen ter dobi veselje do dela, ter postaja vedno čvrstejši. Frank Lebek je bil na tem, da ' , . umre, Bolan je bil nad sodom mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kjub temu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ gel ni uiti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. L = nbil je že 15 funtov. Jesti m mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati ševe- da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 456 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med 2. in 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Izurjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slike st teift druge prilika. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. %a*zafctsvo napravim slike tudi v vsakovrstnih krasnih barvah. iudi druge slike ter jih povečujem v vsaki velikosti, de je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči n« pr. ua vojplice, svatbe, botrine itd. 2aka> hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po¬ streže! ■«*- Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o- bilen poset , -g FRANK SKOK 438 52-nd Ave., West Allis, Wis. (Ravno zraven slovenske cerkve.) Pozor rojaki. Zaradi spremenit ve prostora sem primoran razprodati vso svojo zalogo po n&jnižjih cenah. Kdor izmed rojakov Želi poceni kupiti čevlje, moško zgornje In spodnje, perilo, moške in otročje obleke, naj m oglasi v moji pro- dajalni na 301 Clinton »tr«et Frattk IMeli REINHOLD KROLL \’eV;tg g O*> r iaa z vaakevretniaii VIN ITI N ^LIKERJI Distile9(4v«kmanih viski-jev GreettjOell ter Deor Creek 415 Greenfiel4 Ave. Telephone South 3230-J Nevarno jezero Ko je Angležinja, Lady S., po¬ tovala po .iCamadi v krajih, kjer še žive prosti indijanski rodovi, je (našla že daleč zunaj na meji neko jieteero, ki je bilo od vseh strani 'obdano od divjih pečin. Vizelal je več Indijancev in se pustila peljati po jezera. Ljudje so se neradivdiali njeni zahtevi,ter so z vi.dninn stralboin voditi čoln proti sredina) jezera. Večkrat pa so jo oplominjalli, da naj se zadrži popolnoma, mirno, ker drugače se Borchardt Bros. KJLOJAj&NICA, ZALOGA OB¬ LEK IN DRUGE MOŠKE OPRA¬ VE, Cen« zm«r Ue, blago trpežno fo postrežb« točna. 4 347—0 49 GRDVE STREET. v p/ažno uprašanjefa ] U n m V °pravf« M0 najbolje in najceneje £1 Konzularne Srovc sl tMlilwaukee,\Vis. vojaške zadeve Obuvala vseh vrst po n&jnižjih oenahg za moške od $1,60 do $4.06 za zenske od $1.00 do $3.50 za otroke od 50c do $2.50 Hai namen je vas vselej zada« voljtti. Ahrens & Vahl a65-gGrwe Street, POZOR! ROJAKI! Sledeče tri pijače *©-pristne i a-mpo rtirane la ix«telan* 1» okrepčanje človega in njegovega sdravja. Te so; Kranjski Brinjevec, ^' Slivovic, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katero prodaja A HORVAT, JOL1ET, 1LL. Pozori Oostilnlčarili Shr&nit&d»®j naslo^dn po cenik, ker bo v VaAo koriatl Ako k^Laiaodilom prii«ait®Jonar, Vam dam več popusta, kakor jaz aenpravim, laedar prodajam in koiektvzi. ker si prihranim zamudo pf«aSnj* in pata* troske. Dobiček jo tonaj Vas! Moja VvKkka je prva haedinaslanaBska samostojna tvrdka, ki im- a«rttn Jtganje direktno iz Prodajam tudi ceneje, ker nimam •»noskov B-draRimi agenti. A. HORWAT, GOO N. CHICAGO ST^ JOL1ET, 1LL. Milw«.uškim siovaroero priporočamo Kaspar vno Banko. Prejema de»*f na hranilne vloge in dai< 3,obresti. Vse vlop pod driiulN nadzorstvom! Pošiljamo den»r v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zaka.1 ne Vi?! Prodajamo Parobrodne listke za vse najboljše prekmorske črte po kompanijskih cenah. Slo ven. Narod. Podporna Jednota vrši svoj denarni promet z Kaspar Državno Banko. Pišite na nas v slovenskem jeziku. Kdor hoče biti pošteno poztrežen, naj se ebrne do Kaspar Državne Banke! KASPAR STATE BANK 1900 Blue Isiand Ave., Chicago, Ul- m*..«»-» v.*.. - _