73 Cesar Franc Jožef in ribičev sin.
Ko jenašpresvetlicesar 18;V2. leta potoval poOgvskem, povsodje bilaprejet % velikim vescljem in navdušenoatjo. Vsi tedanji Casopisi so to potovanje uaSega cesarja prav obširno popisovali. Mej drugimi stvarmi so časopisi tudi na-slednjo dogodbo pripovedovali:
Necega dne je solnce posebno vroče pripekalo. Cesar se je ravno po Duuavu peljal. Želel je iti v liližnjo kopali8če, da bi se kopal in malo obladil. Zato ukaže ladijo h kraju zapeljati. Blizu kopališča je bil pri-jaaen zulen log, v katerein so ptiCiee prijetno ši!ebetale.
Cesar prisedši iz kopališča, stopi v siromašno k6t>o, ki je blizu kopaliSča stala. V ko*5i ni bilo žive duSe, le mlad defiek — ribifiiv sin je stal v kotu io 8e jokal. Cpsar stopi k dečku in ga prijazno vpraša, kaj mii je, da 86 joka ? ,,Oh. gospod !u reče deče1, nmoj oče so šli dva dni cesarju naproti ifl mene 80 samega doind pustili; jaz tedaj Resarja videl ne bom Ia Tako rečL deček io se še bolj joka.
Zdaj reče cesar jednemu svojih spremljevalcev, da naj gre na ladijo in prinese šest novih tolarjev, kar se je taktij zgodilo. Ceaar podari tolarje dečku in mu ret^e: j,Na, vzemi v dar in se ne jokaj; tukaj pred seboj vidiš svojegft cesarja, katerega tvoj oče znabiti ne bodo videli." — Dcček od veselja na kolpni pade in cesarju uogo poljubi. Všei*: je bilo cesarju, da je bil ubožni deček tako vesel in se je tako lepo obnalal.                                                   I. t.