Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 3. sept. 1939. Štev. 36. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skupni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din Pelaj na globočino! Ribili so apoštolje. Nikaj so ne vlovili. Na Gospodovo reč, naj ladjico na globočino odpe- lajo i tam začnejo ribiti, so bo- gali. I ta pokorščina je rodila bogati ribolov. Na globočini se bogato ribi. Na globočini, štero določi Gos- pod. Ribijo komunista a na plit- vini, na zemli, na mesi, na prahi, na penezaj, samo na minlivih rečaj. Zato pa zgrabiti nikaj višjega ne morejo. Düh, pravica, düša, stalno veselje, večna sré- ča, po šteroj teži vsako človeče srce, se najdejo samo v globo- čini. 1 ta globočina je Bog. Bog, neskončnost vsega, ka je pleme- nito, ka je osrečüjoče. Brez Bo- ga se ne more najti prave poti, prave istine i pravoga živlenja po njej. Brez Boga človek blodi. Blodi vu namenaj živlenja i blodi vu sredstvaj za dosego namena. Komuniste sem više omeno. Ščejo srečni biti? Ščejo,a samo na tom sveti i samo brez Boga i njegove pravice. I dosegnejo klanje, svaje, požige, krutosti i tem sorodne uspehe, šteri düha ešče bole obremenijo i ga v ešče vekši nemir i vekšo temo po- tisnejo. Lepo bodočnost ščemo do- segnoti svojemi narodi. Krasen cio i namen, pa Zednim tüdi dužnost. V te namen zdrüžüjemo mladino i jo vodimo edni v ed- nom, drügi v drügom drüštvi. I Uspeh? Samo tam ga najdemo, gde so voditelje odplavali z lad- jicov živlenja na globočino. Sa- mo v globokoj krščanskoj vzgoji. Gde voditelje nemajo drügoga orožja za Vodstvo mladine, kak gizdo svoje osebe i sovraštvo, zametavanje drügih, tam se visti- niti Kristušova reč: Slepci slepce vodijo. Voditelje mladine morajo biti veliki zavüpni prijatelje Pri- jatela i Lübitela mladine, Kristuša. Poniznoga Kristuša nemore mla- dini prikazati i v srce zasaditi gizdavi voditeo, ki išče samo svojo čast i ki misli, da se svet obrača okoli njega. Ne gršega na sveti, kak eden takši nap- njeni voditeo, kak edna takša napnjena voditelica, posebno, če si komaj znata nos zbrisati. Ki šče mladino voditi, mora zrelost svoje mladosti posvedočiti. Dvajseti jezero delavske mla- dine bo romalo za kratek čas v Rim k svetomi Oči. Vsi vzgojeni na globočini, po verskih istinaj, vzgojeni po voditelaj, ki ne iš- čejo sebe, ki lübijo s Kristušo- vim srcom vse lüdi, posebno pa njim zročeno mladino i tiste, ki so nevtepeno prinesli svojo mla- dost za vzgled mladini. Tej so najvekši prijatelje mladine. Ne krič, ne organizacija, ne nastop, ne predavanje, ne nikaj drügoga ne reši mladine, kak samo na globočini verskih istin stoječa vzgoja, ki je vtrdila i dozorela tüdi mladost voditelov. Če Slovenska mladina, zdrü- žena v drüštvaj kmečkih dečkov i deklin po Soboti kriči „Živela Rusijaˮ, je to dokaz, da do glo- bočine ne prišla ni ona, ni njeni voditelje. Eucharistična mora biti vzgoja mladine. Voditeo mora njej po- kazati s svojim zgledom, ka je Jezuš v Oltarskom Svestvi tisti jedini, ki jo reši zmotnjav naših časov i jedini, ki jo pripela do zemelske i večne sreče. Dečki i dekline vseh naših drüštev mo- rejo poznati, obiskavati, srčno lübiti Jezuša v oltarskom Svestvi i se ga s popolnim zavüpanjom okleniti. Če toga nemajo, je nji- hovo drüštvo svoj cio zagrešilo. Novi hrvatski ban. Za bana velike Hrvatske banovine je imenüvan dr. Šuba- šič, za podbana pa dr. Ivo Krbek. Mamo novo vlado. Narodna skupščina i senat sta razpüščeniva - Volitev den se poznej določi. - Horvati dobili hr- vatsko banovino. - Dozdajšnji zakoni od volitev, tiska, zborüvanj i drüštev razveljavleni. Za nove ministre so ime- nüvani i so prisegli kral. na- mestnikom za vernost: Dra- giša Cvetkovič, predsednik vlade, dr. Vladko Maček, podpreds. valade, dr. Lazar Markovič, pravosodni minis., Božidar Maksimovič, prosvet- ni, dr. Miha Krek, gradbeni dr. Džafer Kulenovič, šumski, Jevrem.Tomič, telovno vzgoj- ne Nikola Beslič, prometni, dr. Aleksander Cincar-Mar- kovič, zvünešnji, Milan Ne- dič, minister za vojsko i mor- narico, dr. Josip Torbar, poštni, dr. Juraj Sutej, finan- čna dr. Bariša Smoljan, brez listnice, dr. Ivan Andres, tr- govinski, dr. Srdjan Budisav- ljevič, za socijalno politiko, dr. Branko Čubrilovič, kme- tijska dr, Mihajlo Konstanti- novič, brez listnice, Stanoje Miheldžič, minister za not- rašnje zadeve. Dr. Cvetkovič i dr. Maček odliküvana. Za veseli spomin dosegnje- noga sporazuma sta dobila dr. Cvetkovič i dr. Maček red Beloga orla prve stopnje. Nemčija je podpisala v Moskvi napadalno pogodbo. Zvünešnji minister Nemčije, plemeniti Ribbentrop se je z le- talom odpelao v Moskvo i se naselo v bivšoj palači austrijsko- ga poslaništva. Palačo je bolj- ševiška vlada dala prav bogato vrediti. Z ministrom je potüvalo v Moskvo tüdi vekše število nem- ških višiših uradnikov i strokov- njakov. Tü v Moskvi sta Rib- bentrop i Stalin podpisala nena- padalno pogodbo. S tov pogodbov je fronta proti boljševikom oslabela, v njej so samo Italija, Japonska, Mad- jarska i Španija. Kaj pravite, g. urednik? Pred par dnevi sem prišel domov na počitnice. Na mizi sem zagledal zadnjo številko „No- vinˮ. Z veseljem sem jih vzel v roke in jih v naglici pregledal. Toda posebno pozornost je vzbu- dil pri meni članek pod rubriko „Kaj praviteˮ. Brat sem in brat in se nazadnje močno čudil. Ne- hote sem se vprašal, ali je to sploh mogoče. Nisem mogel ver- jeti, da se najde človek, ki mu je vez med izseljenci in domo- vino potom „Novinˮ „brez ko- risti. Močno me je zabolelo tako postopanje in sklenil sem, da potom „Novinˮ na istem mestu malo pokramljam z dotičnim go- spodom, ki so mu taki članki „brez koristiˮ. Ne poznam Vas, gospod, pa vkljub temu prosim za malo potrpljenja. Saj ne gre tukaj za osebno poznanstvo, ampak za načelno jasnost. Tudi me prav nič ne moti, da bolj ljübite „Do- movinoˮ, kot „Novineˮ; to je pač popolnoma privatna zadeva, v katero ne mislim posegali. Vsak pač ljubi svoje! Povem Vam tudi, da sem že od nekdaj velik nas- protnik vsakega brezsmiselnega napadanja. Toda drugo je, bra- niti svoja načela, posebno tak- rat, ko so po krivici napadena. Pravite, da je rubrika pod „Domačoj hišica v „Novinah„ brez koristi. Ne vem, zakaj? Ali veste, dragi gospod, da smo Prekmurci narod izseljencev, narod, ki je obsojen, da prodaja svojo kri tujcu v izžemanje? Ali ne veste, da smo razkropljeni po vsem svetu; da smo delavci na polju, v tovarnah, v rudnikih; delavci v Evropi, v Ameriki in povsod, kjer hodi človek? Ali ne veste, da smo narod, ki mu ni para na svetu v mišljenju, govo- rici in običajih? Prekmurci smo majhen narod, bolje: koš naro- da, toda vkljub temu hočemo živeti - mi Prekmurci - doma in povsod, živeti tako, kot so živeli naši Očetje in praočetje! In potem: ali ne veste, da bi drügod radi imeli nas Prek- murce za svoje, da store vse, da bi naše, razkropljene po vsem svetu, preslepili in jih pridobili zase? To je jasno, kot beli dan! In mi? Dajmo se zapeljati in se prodajmo! Vsedimo za bogato obtoženo mizo in prodajajmo sebe, svojo domovino, svoje pra- dede, svoje prepričanje in svojo vero! Kajne, dragi gospod, da se tudi Vam gabi tako početje. Toda povem Vam, da se bo to zgodilo takoj, ko bodo naši izseljenci zgubili stik z do- movino, ne samo stik z doma- čimi, še bolj stik z narodom, z vsem Prekmurjem. Poznate mla- do dušo, vse njene zablode? Potem tudi veste, kako hitro iz- gubi tak človek ob tujem blesku vso ljubezen do rodne grude. Potem tudi morate vedeti, da nam bo rešila naše v tujini edino močna, zelo močna vez z do- movino. In kako se naj ta vez ohra- nja? Ustno, morda s pismi? Ne! To je vse premalo. Treba je vse močnejše vezi, vezi, do katere ima dostop ves narod, ne pa samo izvoljenci. In to so pri nas edino „Novine!ˮ„Novineˮ so tista vez, ki že desetletja rešuje našo kri po tujem in edino „Novinamˮ se imamo zahvaliti, da smo Prek- murci še to, kar smo. Če ne verjamete, berite pisma naših vo- jakov, ki jih je prejemal v letih grozote g. urednik „Novinˮ! Pravkar jih priobčuje. Upam, da ne dvomite nad njih pristnostjo. Rečem Vam, da bi morale „No- vineˮ radi našega izseljenstva postati izključno izseljeniško gla- silo. Še vse več prostora bi mo- rale dati temu našemu največje- mu problemu. In mislite, dragi gospod, da so ta poročila res brez ko- risti? Imam malo opravka z iz- seljenci, pa vkljub temu rad be- rem ta poročila. Saj iz njih diha toliko ljubezni do domovine, vere in domačega jezika! Povem Vam tudi, da je ta rubrika namenjena predvsem našim v tujini, ne pa našim v domovini. Domačih itak ni treba reševati. Kako pa čitajo naši v tujini te članke in ali jih sprejemajo s prezirom ali pa z ljubeznijo, mislim, da je Vam prav malo znano. Iz Vašega pisanja namreč sklepam, da imate prav malo opravka z izseljenci. In še to bi Vas rad vpra- šal: ali veste, kako tuji narodi skrbijo za svoje izseljence? Ali veste, koliko milijonov dajo letno za nje? Rečimo Nemci! Ali veste, da se Nemčija vkljub svoji krizi ni zbala vseh ogromnih stroškov in kupila svojim v tujini krasne radio-aparate, da lahko poslü- šajo domača predavanja, muziko in petje? In potem: ali veste, da imajo v Nemčiji točno zapisanega vsakega svojega izseljenca, kakš- nega prepričanja je in koliko bi bil v slučaju vojske pripravljen dati za obrambo domovine? In poleg tega: koliko žrtvujejo za izseljeniško časopisje! Pa vse samo za to, da rešijo svojo kri v tujini! Pa tudi drugi narodi ne zaostajajo za Nemci. Pri nas pa bi naj bila še samo ena stran preveč, brez koristi! Na koncu še samo eno vpra- šanje: ste Vi Prekmurec? Ceste, se čudim, odkod jemlete te svoje nazore (dišijo namreč po onih naukih, ki jim je svetovni nazor vse, človek pa nič); če pa niste, potem pa Vam rečem: püstite nas Prekmurce pri miru! Sami vemo najbolje, kaj je za nas in kaj ne. Tudi sami najbolje vemo, kateri časopis je za nas in za naše izseljence boljši, ali „No- vineˮ ali pa „Domovina.ˮ Vam pa, gospod urednik, Čestitam, da se tako vnéto bo- rite za naše izseljence. Posve- čajte jim čim večjo pažnjo, pa čeprav to ni nekaterim po volji. Če se sami ne bomo brigali za svoje, kdo se bo potem? „No- vineˮ morajo postati izključno izseljeniško glasilo, še bolj kot „Izseljeniški Vestnikˮ, ker onstran Mure izseljeniško vprašanje še daleč ni v isti fazi kot je pri nas. Akademik, G. Škafar Ivan, izseljenski dühov. v Nemčiji naznanja sledeče: 1. Njegov naslov je: Škafar Ivan, Stralsundjungfernstieg 2. Pommern, Deutschland. 2. S toga mesta bo hodo po nedelaj v razne fare v Pommerni, i po mogočnosti tüdi v Mec- klenburgt i Schleswig-Holsteint, gde bo meo bogoslužje. Delav- ce pravočasno obvesti, kda t kama pride. 3. Delavci se lejko v vsej zadevaj na njega obračajo. Sporazum z Hrvati je dosežen. Nj. kr. Vis. Knez namest- nik je sprijao 24. avgusta, v sküp- noj avdijenci predsednika kra- levske vlade g. Dragiša Cvetko- viča i g. dr. Vladka Mačka, pred- sednika HSS i SDK koalicije, šteriva sta njemi pri toj priliki obrazložila svoje predloge za vreditev hrvačkoga pitanja. Nj. kr. Vis. knez namestnik je v so- glasnosti s kralevskimi namest- niki sprijao predložene predloge v pogledi vreditve toga pitanja. Kitajski apoštolski vikar mil. g. Čeng v Sl. Krajini. Mil. g. Ceng, kitajski ap. vikar, pod šteroga oblastjov dela naš misijonar g. Kerec, so obis- kali Slov. Krajino. Bili so nad vse lepo sprejeti v našem kraji, v prvoj vrsti v Soboti. Tü jih je sprejela oblast pod vodstvom g. dr. Bratine, srez. načelnika i dühovščina pod vodstvom g. Krantz Jožefa, dekana i g. Voj- koviča, sobočkoga pleb., z lepim številom naroda. V Soboti so stanüvati v Martinišči i biti so gost g. srezkoga načelnika i šefa Borze dela g. Kerec Franca. Prevzvišeni so obiskati v Krogi Meblicovo drüžino, štere sin je v misijonskoj slüžbi v Junnanfui, kak tüdi Beltince, kde so biti gost mil. grofice Zichy Marije i Me- lince, Maršičovo hišo. Ta hiša je poslala sestro, ki dela na Ki- tajskom v njegovom vikarijati. Obiskali so še rojstno ves g. Kereca, misijonara, Prosečkoves, potem pa so pri Sv. Sebeščani slüžiti sv. mešo. V Prosečkoj vesi jih je pogostila rojstna hiša g. Kereca i šef Borze dela g. Kerec. Nazadnje so šče obiskali dekana g. Krantza i potom za- püstiti našo krajino. 2 NOVINE 3. septembra 1939. Nedela po Risalaj štirinajsta. Tisti čas pravo je Jezuš vu- čenikom svojim: Nišče ne more dvema gospodoma slüžiti: ar ali ednoga bode odürjavao, i toga drügoga lübo; ali de ednoga tr- po, i toga drügoga zavrže. Ne- mrete Bogi slüžiti, i mamnomi. Zato velim vam: ne skrbte se za düšo vašo, ka bote jeli; niti za telo vaše, ka te oblačili. Nejli je düša več od jestvine, i telo od oprave? zglednite se na ftice ne- beske; ar ne sejajo, niti ne žen- jajo, niti ne spravlajo vu škeg- nje; i Oča nebeski nje hrani. Nejli ste ví več od njih vredni? Što pa med vami misleči more pridati k visokosti svojoj eden laket? I za opravo ka se skrbite? gledajte polske lelije, kakda ras- tejo; ne delajo, niti ne predejo. Velim pa vam: ka je niti Salo- mon vu diki svojoj nej bio tak odenjeni, kak edna med etimi. Či pa polsko travo, štera dnes jeste, i vütro se v peč vrže, Bog tak opravla: o keliko bole vas, male vere? Ne bojte zato skrb- livi govoreči: ka bomo jeli, ali ka bomo pili, ali s kim bomo se odevali? ar eta vsa Poganje iš- čejo. Ar zna Oča vaš, ka eta vsa potrebüjete. Iščite zato prvo Kralestvo bože, i pravico nje- govo; i eta vsa se vam pridajo. (Mat. VI. 24-34.) * Nišče ne more dvema go- spodoma slüžiti, šterih vsakši kaj drügoga zapovedava. Bog vodi svoje slüžabniki gori, svet pa je vleče doli. Što je preveč vdan imetji toga sveta, je rob i kak rob slüži sveti. Što je pa ne rob, čiravno imanje ma, je leh- ko razdeli kak gospodar. Človek ali Bogi slüži, po- tem bo Boga lübo i hüdoga düha sovražo, ali pa slüži ma- moni, potem mamona ne bo lü- bo nego se ga bo samo držao, Boga pa ne bo sovražo, ar je skoro nemogoče, da bi človek sovražo najvekšo dobroto. To ne, pač pa bo samo zaničavao Boga. To zaničavanje pomeni, da ne bo meo pred Bogom pravoga straha, ar se takrekoč po njego- govoj dobroti čüti varnoga. Gospod nas vči, naj tak skrbimo za časne svoje potrebe, da lehko zraven ostanemo slü- žabniki boži, s popolnim zavü- panjom v božo previdnost. Ne kak to delajo neverniki nego ver- niki vedoči, da skrbi za nas pre- lübeznivi oča nebeski. Reč: „ne skrbiteˮ pomeni: Ne bodite preveč v strahi! Ne bodite si preveč v strahi zavolo bodočnosti: ka mo jeli, kak se bomo oblačili? Skrbeti že moremo, a Zednim naj za- vüpamo v božo previdnost. Na- sprotniki evangelija kat. cerkvi v oči mečejo, da vzgaja lüdi k lehko- miselnosti, ar vči: „Ne skrbite, ka bote jeli.” Sv. vera ne vzgaja vernikov k lehkomiselnosti, nego od vsakoga odločno zahteva spu- njavanje dužnosti i vse zove na delo. Sv. Pavel piše: „Što ne- šče delati, naj tüdi ne je!ˮ Na drügom mesti piše Tesaloniča- nom: „Vi znate, da pri vas ne- smo bili brez opravila, i od ni- koga smo ne sprejemali podar- jenoga krüha, ki smo si ga slü- žili z delom i trüdom, delajoči noč i den.ˮ Živlenje je več kak jed i telo več kak oblačilo. Tisti, ki nam je dao vekše (živlenje), nam bo dao tüdi menše. Če nam On živlenja ne bi šteo zdržavati, nam ga ne bi niti dao. Bog je stvoro telo tak, da potrebüje hrane i obleke, zato mora človeki dati. „Poglejte ftice pod nebom! Ne sejajo i ne žnjejo i vaš Oča nebeskih je žive.ˮ Ptice nemajo razuma, da bi skrbele za bodočnost i človek, ki bi je prvič gledao v ostroj zimi, bi mislo, da morajo vse poginoti i zmrznoti. A Bog je poskrbeo za nje. Pokazao jim je pot na jug, drügim je dao v je- sen hrane za zimo. Kak je čü- dovita boža previdnost v naravi, pri nerazumnih stvarej. Koliko bole se sme vüpati, da boža previdnost ne bo zapüstila tistih, ki jim je Bog „oča". Se zna, tüdi človek se naj poslüžüje svojih düševnih pa te- lovnih moči, vej se jih poslüžüje tüdi žival, da si ohrani živlenje. A če pridejo neprilike, pridejo bolezni, pa človek ne najde dela, naj ne opvüpava. Bog bo pos- krbeo, kak skrbi za vso naravo na čüdoviti način. 20-letnica prvoga slovenskoga tabora v Beltincih. Pred 20 leti meseca augu- sta taki po oslobodjenji se je vr- šo velikanski slovenski tábor v Beltinci. Vsi slovensko čüteči dr- žavlani so se zbrali na tom ta- bori i dali düška svojemi veselji za sloboščino. Ne bi to „burenˮ tábor, kak nepoznane piše v Slov. Gospodari dnes tjeden, ne- go mirna i Veličastna narodna ma- nifestacija, kakše Slovenska Kra- jina pred njov ne vidila. Spomin na to narodno sla- vje je občina Beltinci s tem ob- hajala, da se je v njej zbrala v nedelo 27. augusta v krščanskih drüštvaj zbrana mladina, ki je z lepim sporedom nastopila po- poldne po večernicaj na občin- skom travniki pri kapeli Rožno- venske Matere Bože. Mladinske slavnosti se je vdeležila vnožina naroda z od- ličnim! gosti. Med temi so bili sreski načelnik, Miloš Grabrijan, dr. Klar, nar. poslanec, dekan Jerič, Patrona beltinske fare gro- fica Zichy, dühovništvo, akade- miki, Vučitelstvo, dijaštvo z do- mačov inteligencov v lepom šte- vili. Zastopana sta bila oba sreza. Najprle je pozdravo Njeg. Vel. krala Petra II. Glavač Ivan, občinski tajnik, predsednik FO. z Beltinec i godba je zaigrala narodno himno. Zatem je poz- dravo vse navzoče i reč dao g. Neržima Albini, glavnomi tajniki ZFO z Ljubljane, ki je lepo us- pelo prireditev odpro s sledeči- mi pozdravnimi rečmi: Spoštovani navzoči, bratje in sestre ! Čast mi je, da kot za- stopnik Zveze fantovskih odse- kov prisostvujem tej veličastni prireditvi in narodni manifesta- ciji. — Kakor se je zbral narod pred 20 leti v tem kraju in je enodušno izjavil svojo voljo, da hoče živeti z ostalimi Slovenci v svobodni Jugoslaviji, tak ste se danes zopet zbrali, da daste iz- raz svojemu čuvstvu hvaležnosti do svobodne države in do vseh tistih, ki so pripravljali in se bo- rili za Vašo osvoboditev. Beltinci so bili vedno zelo močna in zavedna Slovenska trd- njava. Saj so tu živeli prvobori- telji Slovenstva: Žižek, Kolar, Kühar in drugi, ki so s svojim požrtvovalnim delom prinesli ve- lik delež k osvobodilni borbi. Znano je, da je pokojni g. žup- nik Kühar bil eden tistih, na ka- tere se je opiral prelat Slavič pri zbiranju podatkov o Prek- murju, ko se je v Parizu boril za svobodo te zemlje. Kakor so Beltinci imeli od- lično vlogo v narodnostim in verskem Življenju te krajine v preteklosti, tako pričakuje Slove- nija tudi za naprej, da bo ta kraj in z njim vsa Slovenska Krajina deloval tako tudi v bo- doče. Kdo naj bo nosilec teh idej in tega dela, če ne mladina, Zato se obračam va vas fantje in dekleta in želim, da bi pos- vetili svoje mlade moči istim idealom kakor so jih imeli Vaši predniki in veliki borci za svo- bodo te zemlje. Kaj Vas bo bodrilo pri tem delu? Prva je zavest, da niste več sami, temveč, da stoji z Va- mi z ramo ob rami mladina vse Slovenije, ki je organizirana v naših odsekih in krožkih. Ta mladina dela za iste ideale kot Vi: to je vnema za katoliško vero, za slovenski narod in za državo Jugoslavijo. Druga zavest, ki naj Vas bodri pri delu je ta, da mi — Slovenska katoliška mladina — gremo naprej in da je bodočnost naša. Pozivam vas, da vsi tisti, ki ste organizirani v naših drüš- tvih, neumorno delate in vstra- jate na začrtani poti. Pri tem vam naj ne bo žal ne naporov in ne trudov. Vse druge pa, ki z ne- zaupanjem dosedaj še stoje ob strani pa vabim, da se pridrüžijo našim fantom in dekletom v nji- hovih organizacijah. Prosim zlasti starše, da ne branijo mladini sodelovanje pri odseku ali krož- ku, temveč jih tja pošiljajte, saj imate tukaj jamstvo, da se bodo Vaši sinovi in hčere vzgojili v pravem duhu. S temi mislimi Vas, kot zastopnik predsedstva Zveze fan- tovskih odsekov v njegovem in v imenu 420 včlanjenih odsekov, najprisrčneje pozdravljam in kli- čem: Bog živi! Nato so dobili reč urednik Novin, banski svetnik, ki so sle- deče povedali: Dragi slovenski narod ! Na- ložene mi je, naj govorim od zgodovine našega oslobodjenja. Sloboda, velika reč, sega gor do tistoga, ki je večno sloboden, od nikoga odvisen, do Boga. On lübi slobodo, zato je poslao svo- jega Sina na zemlo, da svojo deco, človeči rod reši robstva krivice, robstva hüdobije. Gda ga je rešo, je z veseljom naznáno svojo zmago v svojem listi do nas, v sv. Pismi: da mamo „slo- bodo sinov božih.ˮ I kelikokrat je krivica skovala verige robstva njegovoj deci na zemli, telikokrat je zbüdo voditele i njim je vle- jao v srce lübezen. Lübezen ne- sebično, lübezen, ki ne iskala penez, ne časti, nego samo i je- dino dar plemeniti sloboščine svojega lüdstva. I ta lübezen je odprla i drüga nešteta srcá po- magačov na isto lübezen i ta je te strla verige robstva i narod je zadihao boži zrak slobode. Če listamo zgodovino, najdemo to istino neštetokrat posvedočeno. Gda so Izraelci trpeli groz- no robstvo v Egipti, gda so njim celo že deco klali i gda so zi- dali piramide, štere več jezer let ne mogla zrüšiti nikša sila, te se je slobode Bog zgledno na nje i pravo Mozesi: vido sam stisko svojega lüdstva, pošilam tebe i brata Arona, rešita svoje lüdstvo robstva i pripelajta je v slobodo. I rešila sta je. I ta boža sloboda ide od stoletta do stoletja naprej. Gda je „bič boži" Atila šteo podjarmiti narod Italije, njemi je proti stao sv. Gregor veliki papa, ino ltalija je ostala slobodna. Gda so verski i narodni sovraž- niki Francozov, Angleži, tem vzeli slobodo, je Bog zbüdo na- vadno kmečko deklo sv. Ivano Orleansko, ki je sovražnika pre- magala, krala v Reims pripelala na kronanje i gda je ona vmi- rala na grmadi, je te ogen za- sveto v slobodo Francije. Pa nájveč trpečemi irskomi narodi je poslao Bog dobroga katoli- čanca, odvetnika O’ Conela, ki je narod mučeniški odpelao na pot sloboščine. Pa če gledamo na najnovejše zgodovino človeš- tva, koga je poslao Bog, da v dve i polletnom boji krvavečo Španijo reši najhüjšega robstva komunizma? Praktičnoga, po- božnoga katoličanca. generala Franca. Ista boža dobrota je büdita voditele našega miloga sloven- skoga naroda na onostran Müre, pa tüdi v našoj Slovenskoj Kra- jini. Gda te narod nikaj drügo ne meo, kak samo krivice, štere so njemi naklali drügi na rame, te se ga je smilo Bog i njemi poslao: Küzmiče, Kosiče, Borov- njake, Ivanoczije, Žižke, Baše, Kühare, Jeriče — Vnogi zmed teh so sinovje vaše fare — i njim je odpro srce na široko do na- šega lüdstva. V lübezni do njega smo se borili nesebično z vno- gimi pomagači, posebno iz slavne beltinske fare. Vaši možje, vaše žene, vaši mladenci, vaše mladenke so nas podpirale v borbi za slobodo Slovenske Krajine z celim srcom z velikov düšov, z čistov, gore- čov lübeznostjov. Pred 20 leti je rüm lübezni leto po Slovenskoj Krajini. Müra je šepetala od lü- bezni, logovje so šümeli od lü- bezni, ftičice so žvrgolele lübe- zen, lübezen je dihalo mlado i staro. V toj lübezni se je rodila sloboščina Slovenske Krajine. I ti draga mladina, ki dnes tü na stopaš, si deca tistih, ki so no- sili pred 20 leti to veliko, Čisto lübezen do svojega slovenskoga naroda v svojem srci. Zgledni se na nje, ravnaj se po njih! Lübi! Lübi nesebično, z velikim srcom svoj rod, svoj dom. V lübezni rasi ti zaželem i zakričim: Živela Slovenska mladina! Živeo sloven- ski narod! Živela Jugoslavija! Zatem je narodni poslanec g. dr. Klar z navdüšenimi rečmi pozdravo mladino i jo proso, naj bo tistoga düha, kak je bio naš narod pred 20 leti na veličastnom prvom slovenskom tabori v Bel- tincih. — Po govoraj se je začeo nastop mládine, šteri se je popol- noma posrečo. Edna vaja je bila lepša od drüge, najlepša bogo- janske vrste. Pri tekmah mla- denk je zmagala Sobota, pri tek- maj mladcov pa Beltinci, nazad- nje Bogojina, pri tekmaj članov so prvo zmago odnesli dijaki. Genlivo i dovršeno so nastopile Sobočanke i Črensovčarke z va- jami, štere je sprevajala pesem: Tam čez jezero, Oj Doberdob itd. Zadnja točka, nastopi mlad- cov z zastavami je napravila nepozaben vtis na gledale, kak da bi gledali srednjeveške nav- düšen križare, ki so pripravleni svoje živlenje žrtvüvati za oslo- boditev Gospodove domovine. Mesto pijančüvanja, plesa i drü- gik škodlivih veselic, naj se mla- dina bavi rajši z takšimi prire- ditvami. Te so hasnovite za raz- voj zdravja telovnoga i düšo branijo nevarnih prilik. Gda je prireditev minola, je mil. grofica Zichy Marija slo- venski povedala predsedniki FO. g. Glavači sledeče reči: „Česti- tam, lepo je bilo.ˮ Isto pravimo tüdi mi. „V eni izmed najepših francoskih cerkva.ˮ Tako piše album 15 foto- grafij cerkve Svetega Martina v Etampes. In to po vsej pravici. Pa o tem bom pozeje več povedal. Bil sem pozvan za poroko dveh Tišinčarov, za soboto 19. augusta. Okoli osme ure sem že bil na mestu. Kako bom našel cerkev? Vidim gospoda, ki je ravno stopal iz kavarne, pa ga vprašam. Na nesrečo je bil šofer taksija in me je seveda takoj povabil na vozilo, seveda ne zastonj; no, saj tudi taki ljudje morajo živeti! Med potjo mi je šofer raz- lagal, da je Etampes prava „dol- ga vas, ki se v glavnem razteza ob glavni cesti v dolžini približ- no 5 km s kolodvor in Martinova cerkev sta približno na dveh nas- protnih koncih. Le malo je krat- kih stranskih ulic. Šofer se ni zlagal. Precej časa sva vozila, da sva prišla do omenjene cerkve, kije slavna že radi tega, ker ima precej nagnjen zvonik (vendar malo manj, kakor še bolj znana cer- kev v Pizi v Italiji, a Seveda bolj, kakor naša Jürjanska cer- kev na Goričkem). Bodoča zakonca sta skoraj istočasno prišla v cerkev, zato zdaj nisem imel prilike za Ogle- düvanje, ampak sem takoj Šel h g. župniku, prijaznemu Bretoncu, ki mi je takoj z veseljem dal potrebna dovoljenja. Ministriral mi je sam mladoženec. Po zajtrku smo se dalje časa razgovarjali tako, da je kar kmalu bilo poldne in se je tre- balo iti pripravlja! za poroko. Ta čas sem jaz izrabil, da sem si temeljito ogledat cerkev. Se- veda sem tudi fotografiji zna- meniti zvonik, krasni glavni vhod in še od strani, kako mirolübno se drüži .novo in staro": mo- derna električna napeljava na starinski steni, ki jo bršljan ovija in tu in tam plevel poganja. Znotraj prijetno presenetijo velike prave školjke za blagos- lovleno vodo. Na vratih je na- pis, da bodo Marijino kapelo za glavnim oltarjem kmalu prenav- ljali „sous la Direction deš Beaux- Arts, pod vodstvom strokov- njakov. Ne daleč od vrat je tudi barvano okno: častnik Mar- tin na iskrem belcu pokriva s polovico plašča reveža; dva dru- ga častnika in celo žival sama ga pozorno ogledüjejo. Krasna je tudi zastava .pa- tronage de Saint Martin": bogato vezeno ročno delo. Prej omenje- na Marijina kapela (v kateri sem tudi maševal) je res čüdovito lepa in zasluži, da se jo obnovi: fini Marijin kip na oltarju, arhi- tektura okoli Umetniška in bo- gata, barvana okna z dogodki iz Marijinoga življenja izredno živa. V cerkvi je poleg drugih tudi podoba francoske svetnice Klotilde, svetega Huberta, Patro- na lovcev in svetega Frančiška, kako se s pticami igra. K opremi cerkve spada sedaj tudi na plat- no slikan božični prizor, ki je novejšega datuma in čüdovito lep: tik spredaj pastirski ogenj, čigar plamen in dim se vije na- ravnost proti nebu (kakor prijet- na Abelova daritev) toliko, da se ne dotakne zvezde miru, pod katero plava angel z blagoslav- ljajočimi rokami, v par potezah izborno izražen. Na drugi strani v ospredju dve vitki palmi kot nekako dopolnilo okvirja za gla- vno podobo: Marija z Jezusom sedi pred revno hišičo ali šoto- rom, poleg pa stoji sražar Jožef; nekoliko vstran Seveda osliček, ki se brezskrbno pasé; v sinji dalji točni obriši dveh mogočnih piramid. Celotna slika bi torej nekako predstavljala božično noč v Egipti sveto Drüžino na begu. — Iz primerne razdalje je slika nepopisno lepa. Na županstvu so imeli sko- raj pol ure zamüde. Zanimivo, da je tu poročal županov Po- močnik, predsednik svobodno- zidarske lože, kakor sem od go- spodinje naših izseljencev izve- del. — Poroki v cerkvice pri- sostvoval tudi francoski g. žup- nik, ki je v začetku zapel Vem Creator, na koncu pa MagnificaL Pred večerjo oziroma gos- tijo smo se sprehajali po krasni ókolici, zlasti pokopališče na majhnem bregu je bilo zelo lepo; Seveda smo tu pomolili tudi za naše pokojne. Na gostiji v gostilni v po- sebni sobi sem se francoski zah- valil patronski vdovi, njeni hčeri ter sinovoma, da so tako dobri z našimi izseljenci. Moj vlak v Pariz je odhajal pred enajsto ponoči, zato sem se pravočasno poslovil in potem dolgo razmiš- ljal o svatih, ki so vsi iz tišin- ske fare in tako otroško zaupni napram duhovniku: kako mogo- čen je vpliv dobrih župnikov... Camplin. Belgrad, 26. avg. AA. Smat- rajoč, da je Jugoslavija najboljši porok neodvisnosti in napredka Srbov, Hrvatov in Slovencev in z namenom, da se čim bolj za- nesljivo in popolno obvarjejo javne koristi, sta se predsednik kr. vlade Dragiša Cvetkovič ter predsednik HSS in KDK dr. Vlad- ko Maček lotila reševanja hrvat- skoga vprašanja ter se po dalj- ših posvetih sporazumela v sle- dečem : 1. Treba je sestaviti skupno vlado. Tá vlada bo po pristanku merodajnih činilcev in na pod- lagi čl. 116 ustave izvršila usta- novitev hrvatske banovine, pre- nesla od države nanjo odgovar- jajočo pristojnost in izdala poli- tične zakone. Vlada bo v soglasju z merodajnimi činilci pripravila vse, kar je potrebno za preure- ditev državne zajednice. 2. Savska banovina in pri- morska banovina kakor tudi okraj Dubrovnik, Sid, Ilok, Brčko, Gradačac, Derventa, Travnik in Fojnica se bodo spojili v eno enoto, ki se bo imenovala Hrvat- ska banovina. Dokončni obseg hrvatske banovine se bo določil o priliki preureditve države. Pri tem se bodo upoštevale gospo- darske, socialne, zemljepisne in politične okolnosti. Pri tej priliki se bodo izločili iz gorih imeno- vanih okrajev, ki so pripojeni hrvatski banovini, občine in vasi, ki nimajo hrvatske večine. 3. Z novimi enotami, kakor tudi V državi bo zagotovljena enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor tudi enak po- stopek glede njihove udeležbe pri izvrševanju javne službe. Prav tako bo zagotovljena enakoprav- nost sprejetih in priznanih vero- izpovedi. Z ustavo se bodo za- jamčile enake osnovne držav- ljanske in politične pravice. 4. V pristojnost hrvatske banovine se bodo prenesli posli kmetijstva, trgovine in industrije, gozdov in rudnikov, gradb, soci- alne politike in narodnega zdra- vja, telesne vzgoje, pravosodja, prosvete in notranje uprave. Vsi ostali posli ostanejo v pristoj- nosti organov državne oblasti na vsem državnem ozemlju. Prav tako ostanejo v pristojnosti dr- žavne oblasti tudi posli, ki so po- sebnega pomena, za splošne in- terese države, kakor n. pr. skrb za državno varnost, pobijanje protidržavne in rušilne propagan- de, izvrševanje policijske poro- čevalske službe, osiguranje jav- nega reda in miru. Za izdajanje državljanstva je pristojna bano- vina razen za izdajanje držav- ljanstva v izjemnih primerih ter za odvzemanje državljanstva. — Rudarska zakonodaja in rudarska podjetja. Pri izdajanju rudarskih koncesij, ki zanimajo tudi na- rodno obrambo, bo postopala banovina v sporazumu z vojaško upravo. Če ne bi prišlo do spo- razuma, odloča ministrski svet. — Gradnja in vzdrževanje držav- 3 septembra 1939 NOVINE 3 Kak se glasi sporazum s Hrvati. Ustanovi se „ banovina hrvátskaˮ iz primorske in savske banovina ter iz delov zetske, drinske in donavske banovine. nih prometnih sredstev in ostalih državnih objektov. — Verske za- deve. — Mednarodni pravni pro met S tem, da se pravna pomoč v izvenspornih stvareh vrši di- rektno preko sodišč; zunanja tr- govina kakor tudi trgovina med banovinami in ostalimi deli dr- žave (edinstvo carinskega in trgo- vinskega področja); zakonodaja o merah in utežih, o zaščiti in- dustrijske lastnine, o poslih za- sebnega zavarovanja in zavaro- valnimi družbami; menično pravo, čekovno pravo, trgovsko pravo, konkurzno pravo, obligacijsko pravo, pomorsko pravo in avtor- sko pravo — predpisovanje kazni za prestopke proti predpisom o predmetih državne lastnine — postavljanje na zakonski način osnovnih načel prosvetne politi- ke, kakor tudi osnovni načel o krajevnih samoupravah — sploš- na načela vojaškega prava. Za- radi zagotovitve narodne obram- be. se bo zajamčil vojaški upravi potreben vpliv na poprišču pro- izvodnje in prometa. Vlada se bo lotila prenosa pristojnosti z države na hrvatsko banovino takoj po ustanovitvi te banovine. Da bi mogla uspešno izvrševati posle v svoji pristojnosti, se mo- ra hrvaški banovini zagotoviti potrebna finančna samostojnost. Končne kompetence Hrvatske ba- novine se bodo določile ob pri- liki preureditve države. 5. Zakonodajna oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršujeta kralj in sabor skupno. Sabor sestavljajo zastop- niki, ki jih ljudstvo voli s sploš- nim enakim neposrednim in taj- nim glasovanjem s predstavni- štvom manjšin. Upravno oblast v stvareh iz pristojnosti Hrvatske banovine izvršuje kralj preko bana. Bana Hrvatske banovine imenuje in izvršuje kralj. Ban je odgovoren kralju in saboru. Vsak pismeni akt kraljevske oblasti v poslih Hrvatske banovine pod- pisuje ban in nosi zanj odgo- vornost. Sodno oblast v Hrvatski banovini izvšujejo sodišča. Nji- hove razsodbe in rešitve se. iz- rekajo in izvršujejo v imenu kralja na podlagi zakona. Državi se zagotavlja nadzorstvo nad iz- vršitvijo ustave in državnih za- konov od strani banovinskih ob- lasti. Za rešitev sporov glede pristojnosti države in banovine in za ohranitev ustavnosti zako- nov se bo ustanovilo ustavno sodišče. 6. Obseg pristojnosti in po- ložaj Hrvatske banovine bo za- jamčen s posebno ustavno od- redbo, ki se ne bo mogla spre- meniti brez pristanka te banovine. 7. Vlada bo izdala nove predpise o tisku, o združenjih, zborovanjih in dogovorih, o vo- litvah narodnih poslancev, kakor tudi o drugih stvareh, v kolikor je to potrebno za izvedbo na- rodnega sporazuma. Dragiša Cvetkovič, s. r. dr. Vladko Maček, s. r. Nagovor sv. Oče pape Pija XII. na svet, da se ohrani Evropa, štero sta stvorila vera i plemenitost krščanstva. Težka vöra palik bije za veliko človečo drüžino. Zato pozivam vse, na šterih v tom hipi počivle breme telike odgovorno- sti, da poslüšajo glas Kristušov, v šteroga zavüpajo milijoni i mi- lijoni v časi, v šterom more samo njegova reč prevladati nad stra- stmi toga sveta. K vam, vodite- lom narodov, politikom i voja- kom, pisatelom i časnikarom, k vsem, ki majo vpliv na člove- čega düha i njegovoga dela, se obračamo, oboroženi samo z rečjov istine, štera je visoko nad vsemi javnimi zahtevami, na- goni i prizadevanji. V imeni sa- moga Boga pozivamo vladare i narode k miri, kda se nazlük vsem opominom čiduže bole po- vekšava straj pred krvavov med- narodnov svajov i kda je nape- tost dühov dosegnola takši višek, ka se vidi, ka se ponovi straho- vita bojna nevarnost v ednom me- gnenji. K njim se obračamo, da bi pozabljajoč vse obdužitve, grožnje i vzroke medsebojnoga nezavüpanja, napravili zadnji po- isküs, da rešijo obstoječa neso- glasja z ednim sredstvom, štero je dostojno za krščanske narode, to je s splošnim zavüpnim raz- govorom i sporazumom. Narode pa pozivamo, da vzpodbüjajo svoje vladare, naj se poprimejo toga posküsa z mirom i resno- bov, pa z orožjom pameti, ne pa železa, zakaj samo razum more vpostaviti pravičnost i države, štere neso zgrajene na pravici, nemajo blagoslova božega. Po- litika, štera se je oslobodila jakosti, se maščüje sama nad tistimi, šteri se dajo od nje vo- diti. Nevarnost grozi neposredno, pa ne je šče kesno. Če se na- pravi mir, ne bo nikaj zgüble- noga, če se začne bojna, pa vse prepadne. Če bodo državniki pošteno posküsili, ka se razmijo i se bo- do začnoli med sebov razgova- rati z dobrov volov, poštüvajoč pravice eden drügoga, se bodo zavedli, da se pošteni razgovori nemrejo skončati inači, kak s častnim uspehom. I če zapovejo glasovom strasti, naj vtihnejo i püstili razumi, da zavlada, bodo v istini velki i bodo prihranili svojim narodom prelevanje brat- ske krvi, svojoj domovini pa propast. Naj poslüšajo naš glas močni, da ne bodo postanoli ed- nok mali po krivičnosti, naj nas poslüšajo mogočniki, če želejo, ka njüva moč ne bo postala vni- čavanje, nego, da bo v korist narodom i v zaščito mirü, reda i dela. Zavedamo se, da z nami soglašajo vsi, šteri so poštenoga srca, vsi, šteri so lačni pravice, vsi, šteri trpijo. Z nami so srca vseh mater, vseh očov, šteri bi mogli zapüstiti svojo drüžino, vseh siromakov, šteri delajo, ka bi popravili svoj položaj, vsi nedužni, šterim grozi najhüjše, ka si moremo misliti. Z nami je düša te stare Euro- pe, štero sta napravila vera i ple- menitost krščanstva, z nami je vse človeštvo, ki čaka pravice, krüha i slobode, ne pa železa, ki mori i vničavle, z nami je Kristuš, šteri je bratovsko lübezen proglaso za fundamentalno božo zapoved, za bistvo krščanske vere i za edino vretino blagoslova posameznikov i vsakoga naroda. Mladinska prireditev v Bogojini V nedelo 3. septembra je Angelska nedela i proščenje v Bogojini. Te den po večernicaj ob 3. vöri je nastop mladine FO i DK. Prisrčno Vableni vsi ! Iste pravice, kak hrvat- ska banovina, dobijo tüdi drüge banovine. Izišla je odredba, štera do- loča ustanovitev hrvatske bano- vine i da mogočnost, ka tüdi drüge banovine dobijo iste pra- vice. Delo za mir. Poleg sv. Oče delajo za mir Belgija, Canada, Francija, Angli- ja i tüdi Italija. Hitler je odbio pismo predsednika francoske vlade, Deladiera. Angleški pred- log še ne prišo v Berlin v časi, kda to pišemo. Japonska vlada odstopila. Zavolo toga, ka je Nemčija sklenola nenapadalno pogodbo z Rusijov, je odstopila japonska vlada. Casar je generali Abeji povero sestavo nove vlade. Ja- ponska se bliža Angliji. NA JUGOSLOVANSKIH ŽE- LEZNICAH imajo obiskovalci Lju- bljanskega velesejma brezplačen pov- ratek. Na postajni blagajni kupijo po- leg cele vozne karte še rumeno želez- niško izkaznico za din 2. Ko dobe Po- trdilo o obisku velesejma, imajo s to izkaznico in staro vozno karto brez- plačen povratek. Potovati v Ljubljano morejo od 28. avgusta do 11. sept, vračajo pa se lahko od 2. do 16. sept. OD 2. DO 11. SEPTEMBRA L JUBLJANSKI VELESEJEM VELIKA KMETIJSKA RAZSTAVA Semenogojstvo, zelenjad, sadje, cvetje, čebele in med, mleko in mlečni proizvodi, vino, koze, ovce, perutnina, kunci, golobi, ribe, gobe, zdravilna ze- lišča, kmetijski stroji. — Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt. * Lepo zabavišče — velik variete. Tekma harmonikarjev 10. septembra. „ Nagradno žrebanje. Številna lepa darila za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah. Glasi iz Slovenske Krajine. Vpokojitev g. davčnoga inšpektora i šefa v Lendavi. G. Cimmerman Franc, inšpektor i šef davčne uprave stopi na la- stno prošnjo v zaslüženi pokoj. Pri toj važnoj živlenjskoj stopnji Želemo g. inšpektori i njegovoj spoštovanoj drüžini, da duga leta v blaženstvi vživa zaslüženi po- koj. Teško davčno slüžbo je vršo g. inšpektor vestno po predpisih zakona i gde je ti mogo po zako- ni, je pomagao lejšati trde predpi- se. Vsa hvala za včinjene dobrote z srčnoj željov: na duga leta! Vmor v Trnji. V nedelo, 27. augusta, večer ob 10. je ne- znani hüdodelnik k smrti strelo skoz okno Horvat Martina Kova- čovoga ženo Trezo, r. Horvat. Hüdodelnik je najprle zdevao dol z okna rože, potem pa ednok strelo skoz okno i lejko zadeo na posteli ležečo žensko, Troje de- ce je spalo ešče v istoj sobi, mož je spao v kleti i strela ne čüo. Pokojna je po streti zvala deco: pomagajte mi, Šla z sobe, gotovo moža büdit, a je prišla samo do preklita, tü je vküpspadnola i skrvavela. Morilec je mogo znati domače razmere, je splošno os- vedočenje v Trnji. Što bi bio te, se bo že odkrilo, deklina pokojne ga je vidila po škegnji bežati po zvršenoj hüdobiji. V našoj krajini skoro nepoznani slučaj je to vmor- stvo i svedoči, da se svetovna hüdobija zagrizla že v najbole skrite koté naših vesnic. Naši na gasilskom kon- gresi. V Ljubljani se je vršo tri- dnevni gasilski kongres za celo državo i dovršo na Velko mešo, 15. augusta. Našiva dva sreza sta bila častno zastopaniva, sobočki je poslao 50 gasilcov, lendavski pa celo 90 pod vodstvom g. Lut- har Štefana, šol, upravitela z Čren- sovec. Lendavskoga sreza gasilci so nastopiti tüdi pri telovadbi na stadioni. Jako zanimiva je bila gas. razstava, štera je na risbi pokazala stanje gasilcov po po- krajinaj. Slov. Krajina je častno zastopana v tom drüštvi, ki skrbi za pomoč bližnjemi v nesreči. Sv. mešo so slüžiti i predgo držati na Kongresnom trgi gasilcom prezv, ljubljanski knezoškof g. dr. Rožman Gregor. Martjanci. Na posredovanje poslanca g. Bajleca smo dobiti na našo šolo od banovine pod- poro 5.000 din. Prav tak je do- bilo naše prosv. drüštvo podporo 2.000 din na posredovanje g. po- slanca. Za obe lepivi podpori se g. poslanci zahvalimo, kak tüdi ba- novini, štera nam ide na roko! Na novo pertočko cerkev sta darüvala zakonca Jožef Bežan i Marija Šoštarec 19. augusta 85 frankov. Za profesora namestnika na sobočkoj gimnaziji je ime- nüvani g. Jakob Karol, akadem- ski slikar iz Lipovec. Čestitamo k že davno zaslüženomi imenü- vanji. Sestanek v Franciji: 10. septembra v Orleans v katedrali; za sküpni obed se javite na na- slov: Jožef Gutman, chez Mr Aub- ry á Gldy, par Chevtlly (Loiret). Mgr. Dr. Cukala piše g. Camplini: „Prav posebej me je razveselil Vaš pozdrav in pozdravi sopodpisanih roja- kov in rojakinj iz Francije od proslave Brezmadežne. Prav srčno zahvalo jim sporočite, spominjam se jih v molitvah in jim želim vsem srečno vrnitev v domovino.ˮ Vpisovanje za šol. leto 1930-40 se bo vršilo na drž. mešč. šoli v D. Lendavi v dneh 1., 2. i 4. sept. t. 1. Za vpisovanje si morajo starši preskr- beti brezpogojno tele listine: prijavo za vpis, pravilno kolkovano davčno potrdilo, šol. izpričevalo i učenci za I. razred še rojstni i krstni list. Vsa na- daljnja pojasnila se dobe pri upravi- teljstvu, odnosno so razvidna iz uradne objave na šolski deski. Starši, vpišite vaše otroke v meščansko šolo ! Nemčija zaprla meje proti Ju- goslaviji. Nemčija je zaprla vse meje proti Jugoslaviji, v Maribor ne pride nieden vlak, od Beljaka do Jesenic pa samo dva osebniva vlaka. Na tabori bojevnikov v Ljub- ljani bomo dne 3. sept. t. 1. vsemi sveti povedali, da smo tüdi Slovenci, čeprav malo številni, vendar odločno proti bojni. Toda priti morate vsi rodo- lübi na tabor, da bo glas kim mogoč- nejši. — Bojevniki. Priprave v Franciji. V Franciji so prepovedani vsi komunistični listi, Pariz se mora sprazniti, vojska je pripráv- lena, del angleške vojske je že v Franciji. Hrvatski ministri v Beogradi. Dr. Maček i ostali hrvatski ministri so se z dr. Cvetkovičom pripelati v Beograd, gde jih je več jezerna vnožina z cvetjom obsipala i navdüšeno pozdravila zavolo dosegnjenoga sporazuma. Angleško-polska vojaška zveza podpisana. Angleški zvün. minister i polski veleposlanik sta podpisala po- godbo o Vzajemnoj pomoči, štera je bila sklenjena med Vel. Britanijov i Polskov. V pogodbi so naštete dužnosti, kda more priti štera stran pogodbenikov na pomoč drügoj. 4 NOVINE 3.septembra 1939. Virag Marta, Domalne de Marimont. Prečastiti g. urednik! Najprle se vam etak oglasim: Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Ma- rija naša mati naj vas čuva i varje vsega hüdoga i angeo čuvar naj vas vodi po pravoj poti. G. ured- nik, lepo se vam zahvalim na rednom pošilanji listov. Naj vas Bog ohrani šče vnogo let, da nam bote vrejüvali naše liste, šteri so nam na velko veselje. Komaj čakamo, da je dobimo i čtemo. Sprimite g. urednik, lepe pozdrave od cele naše drüžine. Pozdravlamo vso rodbino, sosi- de i celo ves Žižke. Raščan Franc, á Seramvll- lers par Cambral. Prečastiti g. urednik! Hvalen bojdi Jezuš Kri- stuš i mati Marija, naša lüba Gospa, naj bode vsikdar pri vas v domačem kraji i pri nas eti v tüjini. S temi rečmi vas pozdrav- lam iz tüjine, preč. g. urednik, Želem vam lübo zdravje od Go- spodnoga Boga, od presvetoga imena Jezušovoga i sladkoga imena Marijinoga, da bi nam mogli vrejüvati naše krščanske liste, štere tak veseli čakam od vas. Komaj čakam vsako soboto ali nedelo, da je dobim v roke i si prečtem, ka je novoga v lübom domačem kraji. Prav srč- no se vam zahvalim na rednom pošilanji listov. Bog vam bodi plačnik za vse vaše trüde, štere mate z nami izseljenci. Sprimite še eden lepi Pozdrav od mene, g. urednik. Pozdravlam celo Slo- vensko Krajino, posebno rojstno ves Brezovico. Slovenske sestre, Paris — Meudon. List „Novineˮ je že lani prinesel, dopis, da se nahajamo v predmestju Pariza, v Meudonu na lepem gričku v zavodu „Or- phelinat St. Phillippeˮ slovenske sestre. Za vse slovenke, ki sta- nujete v Parizu in njega okolici, je to ena najepših točk, če si hočete dobiti svežega zraka in razvedrila. V mesecu maju in juniju nas je obiskala že parkrat mala skupina slovenskih deklet, ob kateri priliki smo se počutile prav domače. Zapele smo lepe Slovenske pesmi, narodne in cerkvene. Taki zasebni sestanki nam tudi laho služijo v to, da se vadimo v petju za večje se- stanke. Če se peljate v „Metroˮ, pojdite do „Javelˮ, tam presto- pi na vlak, ki vozi iz Invalides do Versailles, ter na postaji Meudon Val Fieury izstopite. Zavijte na desno navzgor in v 10 minutah boste že uživali kra- sen razgled po Parizu in kjer boste našle svoje rojakinje, ki bomo zelo vesele vašega prihoda. Pismo izseljenke g. Camplini, izseljenskomi düh. v Franciji. Jullka Lesar, Chatean d’ Avully. Spoštüvani mi g. dühov- nik! Tako vam naznnim, da, mi je ni bilo mogočno dojti na ver- ski sestanek v Lisieux, jer sem se baš približala v soboto na večer 24. k mojemu gospodu, ker sem bila na odmoru v Ju- goslaviji. Ali se vas mogoče spomnim na kojoj drügoj prilož- nosti z mojimi drugancami. Ja- vim vam, da jaz ne dobivam Novin, niti mi nije naznanjeno nikad ništa. Iskreno me veseli, da se me sječate na toj maloj kartici. Ni ja neču zaboraviti na- vas, večkrat se vas spomnim u maloj molitvici Zdravo Marijo, ker tako je lijepa. Naznanim vam, da sem bila u Saint Perut á la tour de Saint Joseph in fa- rno jesu častne sestre Petites Loeurs des Ponoretes in tamo sam našla moje stalno mjesto. Mjeseca septembra po milosti i volji božjoj preuzmem odjelo častnih sestara. U Saint Perut bila je jako velika svečanost i to bal u sa- mostanu časnih sestara. Bilo je na stotine i stotine naroda i to- lažilo oko 70 svečenika i 14 bis- kupa. Svaki dan bilo je tu 26 do 28 sv. misa i čülo se mnogo propovijedi. Ta lijepa svečanost vršila se na čast sv. Josipu. Kli- čem vam i vas prisrčno prosim, če bi vam bilo mogoče, da mi potražite dobro drugaricu, ker sam prva iz Jugoslavije kod tih siromašnih sestara. I ja se uvjek molim sv. Josipu, da mi pošalje više drugarica za djelo božje. Ostanem pridna i Bogu verna mladenka. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Hanc Ivan, K. u K. F. j. B. No 19. Oktobra 24. dneva leta 1915. Eto moje malo pismo naj se vam etak glasi dragi moji vsi poprek, ki ste vu lüboj fari če- rensoskoj: Hvalen bojdi Jezuš Kristuš i Marija. Tak tüdi z mo- jega žalostnega srca lepo po- zdravim celo faro mojo rojeno ino vsem želem lübo zdravje pa mir boži od lüboga Boga i od blažene Divice Marije pomoč. Zdaj pa nadele z etim mojim malim pismom zemen mojo ža- lostno slovo od moje fare čeren- soske, vu šteroj sam jaz prebivao v mojij mladij letaj. Zdaj me pa skuze pobijejo nikelkokrat za moj rojeni kraj. Zato z mojega tužnoga srca ide do vsej vas eta moja slova. Z Bogom, z Bogom vsi farniki i vsi prijatelje pa vsa rodbína. Tak tüdi z Bogom ostan- te vsi sosidje. Zdaj vas povržem že drügokrat, idem vu strašen ogen na rusko pole, ge strašno štüki pokajo pa nas sirmaško lüstvo na nikoj spravlajo. Zato se tüdi z lepov prošnjov obrnem do prečiste blažene Divice Ma- rije, naj nam ona bo Pomočnica vu vsem trplenji našem. Tak na- dele dragi moji vsi dobri prija- telje, tüdi vas lepo prosim z mo- jega slaboga srca, molte Boga za nas vojake, bar vsaki den edno Zdravo Marijo, da nam bo siro- makom pomagala na bojišči, na- ša dobra sladka mati Marija. Pa tüdi se zmislite dragi farniki na tiste vojake, ki so na bojišči mogli smrt prijeti pa zapistiti doma lüblene žene pa drogno dečico. Kak si že gučijo dečica mala, ajteka nega. Jočejo se že zdaj, ka pa šče bo. Ti lübleni Jezušek, sladki naš Zveličiteo, podeli nam že skoro ete bláženi mir, šteroga že jako žmetno Ča- kamo vsi. Tak tüdi lepo pozdra- vim z mojega prežalostnoga srca vu našoj fari vse naše lüblene dühovnike, pa njim lübleno zdra- vje želem pa miloščo božo od sladkoga Srca Jezušovoga. Tak z Bogom ostanite vsi farniki z lüblenim Jezušom. Amen. Draškovič Ferenc, pešak, Pilsen. Hvalen bojdi Jezuš Kristuš. S temi bo- žimi rečmi pozdravlamo vse naše dü- hovne pastere pa vam želejmo zdrav- je, ka bi ešče duga leta mogli širiti bože rečij po Marijinom listi i vu tej našij slovenskij Novinaj, vu šterij ma- mo mij Slovenci najvekši trošt. Eti slovo zememo mij Slovenci, šteri smo vküp zbrani. Na to taljansko bojišče idemo oktobra 19-ga vö s Pilsena. Z Bogom ostanite rodltelje, žene 'i naša draga deca, štera nas že tak jako do- mo čakate i vsa rodbína i celi naš slovenski kraj. Pa tüdi vas prosimo, molite za nas Boga, ka ednokrat na- zaj vküp pridemo, kama tak jako že- lemo, Mi se pa zročimo presvetomi Srci Jezušovomi i bi Devici Mariji, kralici svétoga čisla, ka nas pripela zdrave ino žive nazaj k našim drágim, s toga nesmilenoga bojnoga pola, či smo pa nej vredni nazaj priti, sprimi nas dragi Jezuš k sebi v nebo, ge se nam ne bo trbelo več mantrati. Zdaj vas pa ešče prosimo, dragi naši Slo- venci, živite tak, kak vas naši dühovni pastérje včijo, ka nam prnese dragi Jezuš te dugo čakani blaženi mir, šte- roga že saka düša želej ino čaka. Ešče ednok slovo zememo od našij dühov- nikov ino od vsej našij slovenski far, Molite za nas dragi naši starišje, že- ne i deca. Z Bogom ostanite Vij v tom slovenskom kraji, mi pa na taljanskom fronti. Amen. Pogovor na železnici. Vozo sam se na železnici i prišo slučajno v kupé, v šterom se je vozila vogrska drüžina iz Budapešta. Letne počitnice je prebila v Opatiji i prevozila ja- dransko morje kre Dalmacije. Krasna je vaša Dalmacija i dober nje narod. Vozili smo se s tovornimi parniki, da vidimo vsako pristanišče i obiščemo vsa važnejša mesta Dalmacije. V ve- čih mesti so spomini na našo državo. Ste bili v Trogiri i vidili plašč, v šterom je bio kronan Bela krao? Vidili. A biseri so vkradjeni ž njega. Nerazumlivo nam je, da se te drage starine ne čuvajo bole. Daš človeki nekaj drobiža, pa ti vse pokaže. Ne je zadosta čuvano. Mislimo zato, da se do- ber narod ne boji roparov. Bili ste v Dubrovniki? Ne. Pa tam je največkinčov. Celo svétoga Štefana, krala čelüst sam tam vido. Dela se zato, da naša Vlada odküpi te kinče, če de to mogoče. Krasne spomine je to po- tüvanje po morji pokazalo nam. Prišli smo celo do Albanije. No, pa kak je tam? Narod je nezadovolen. Tr- ditve časopisov, da je tam zado- voljna, so ne istinske. Slaba je bila politika Mad- jarske v starih časaj. Od vas omenjeno zvezo je gerent Horthy že davno priporačao v svojem govori v Pečühi. Zakaj ne se je posrečila? Prav mate, naša politika je bila slaba. Voči se nam meče, ka smo lejko zahvalni, ka smo nazaj do- bili del Slovaške i Ukrajino. Lücko je lejko deliti, svoje naj da, ki šče biti velikodüšen. Mi smo tisto dobili nazaj, ka je negdaj naše bilo. Skoz Slovenije potüjemo, neizmerno lepa je vaša pokrajina i dober je vaš narod. Kak visoka je tü kultura. Dobroj vzgoji se ma narod zahvaliti za napredek. Verska vzgoja zdrüžena z nesebičnim delovanjom na gospodarskom i jpoli je narod zdignolo. Najprle ga je trbelo z škripcov kapita- lizma rešiti, zatem izobrazbi. Dü- hovščina je nastavila posojilnice, gde je narod dobo za 8% po- sojilo, prle je pa plačüvao celo do 40% včasih v bankaj. Poz- nam dühovnika, ki je stomilijon dinarov prihrano z svojov Zadru- gov narodi, i sam za svoje vnoge trüde i brige nikdar ni pare plače ne vzeo. Za posojilnicami so pri- šli prosvetni domi. Nega vekše fare v Sloveniji, v šteroj ne bi stao prosvetni dom. Pri nas na Madjarskom smo ešče samo pri začetki. Pa teško ide naprej, ar z mladinov ne mogoče sodelovati. Visoko nosi glavo, stare zametavle, misli, da ona zna vse, stari nikaj i tak samo kvari. Povem vam en zgled. Sam nadinženir. Podrejenomi mladomi inženiri sem naročo de- lo. Dobo je načrt, po šterom naj dela. Oblübo je, da bo. Nadzor- nik mi javla, da ne dela po na- črti, nego po svojoj glavi. Gda ga opomene po dvakrat že, naj dela po danom načrti, se zlaže i pravi, da sem njemi jaz tak naročo. Idem k njemi i ga na red jemlem i pitam, zakaj se ne drži načrta. Odgovori mi: Uvel- javiti sam se šteo, zato delam po svojoj glavi. Če se ščete uvel- javiti, njemi pravim, te se mo- rete ravnati po danih predpisaj. To priporača mladoga človeka. Jaz tem nadütežom navadno s smehom odgovorim, kda se hvalijo, kelko znajo: Samo to mate? Mi to tűdi mamo, pa še drügo tüdi. Vi pa samo to. Mi- slite si, celo v svetišče je prišla ta mladinska gizda. Obiskao sam en samostan pa me je g. gvar- dijan stavlao, naj ostanem pri njih en tjeden, pa se osvedočim, kak gizdava, domišlava je nji- hova mladina. Zahvalo sam se z smehom: verjem, i sem odišeo. Vlak se zamiče proti mojoj postaji, gde morem izstopiti i vzemem svojo prtlago. Pomagajo mi jo znositi i se zahvalijo za ha- snovite pogovore, šteri so preg- nali dugi čas i skrajšali njihovo dugo vožnjo v Budapešt. VELIKO KMETIJSKO RAZ- STAVO bomo imeli od 2. do 11. sept. na Ljubljanskem velesejmu. Pri organizaciji te pomembne prireditve Sodelujejo naši najodličnejši veščaki vseh kmetijskih panog. Razstavljena bo goveja živina. Rejci malih živali bodo pokazali, kaj zmore smotrna reja. To bo prva banovinska razstava rejcev malih živali. V posebnih, nalašč za to napravljenih, velikih kasonih bomo vi- deli vse vrste ribnaših voda; obenem bo podan razvoj, pregled in pomen ribogojstva v našem gospodarstvu, ka- ko narava skrbi za naše zdravje, nas bo poučila razstava zdravilnih rastlin. Prí nas je vsepovsod zdravilnih rastlin: na travnikih, livadah, v gozdovi, v mejah, po dolinah in planinah. Zdra- vilne rastline z naše zemlje cenijo v inozemstvu še prav posebno. Razstava gob bo novost, kakršne še ni bilo na vsem Balkanu. Razstavljene pa ne bo- do le užitne gobe, ki rastejo po naših krajih, temveč tudi vse strupene, sum- ljive in neužitne, ki količkaj slišijo užitnim, da se nabiralci izognejo ne- varni zamenjavam. Semenogojstvu je treba posvečati posebno pažnjo. Raz- stava bo podala tudi v tem pogledu smernice, ki vodijo k najlepšim uspe- hom. Prikazano bo čebelarstvo, mle- karstvo, zelenjadarstvo, sadjarstvo, vrt- narstvo s posebnim ozirom na gojitev cvetja in vinarstvo s pokušanjem vin. Seveda bodo na velesejmu tudi indu- strijsko-obrtni izdelki in pa razstava najnovejših poljedelskih strojev in oro- dja. Obiskovalci imajo na železnici brezplačen povratek od 2. do 16. sept. če poleg cele vozne karte do Ljubljane kupijo na postajni blagajni še rumeno železniško izkaznico za din 2. Pošta. Trplan Štefan, Večeslavci 77. Za lani ste bili dužni 10 din. To pa zato, ka se je od lanske naročnine 50 din računalo 10 din za 1937. 1.; telko ste bili še najmre dužni. — Vinkovič Marta, Bratonci. Obrni se na Borzo dela i srezko načelstvo, da maš do- voljenje za potüvanje, mesto se potem že dobi. — Virag Marta, Domalne de Marimont. Letošnja naročnina pla- čana. — Fantovske odsekom. Mladec je dober član svoje drüžine. Ob cerkvi nas temeljiteje pri- pravlja na življenje in nas usposablja zanj naša družina, ta najmanjša, naj- lepša in najsvetejša celica človeške družbe. Ona nas usposablja za nese- bično samozatajevanje, ona vzbuja v nas življenski pogum, ona nas vodi k | razumevanju sočloveka, k vestnemu spolnjevanju vsakdanjih majhnlh dolž- nosti, ona nam ohranja versko življe- nje. A to so temelji lepote in moči ne le družinskega življenja, ampak v prav tako veliki meti temelji lepote in živ- ljenske moči slehernega posameznika. Na svojo bodočnost bomo torej toliko bolj pripravljeni, kolikor bolj se bomo oklepali svojih družin, kolikor zvesteje jim bomo služili in kolikor močneje bo- mo upoštevali življenje v družini. Kako potreben nam je danes življenski pogum, da ne omagamo v težavah, ki jih prinaša življenje s seboj. Naše drüžine vcepljajo v naša mlada srca ta življenjski pogum. Ko opazuješ očeta in in mater, kako se borita zdaj s to, zdaj z ono gospodarsko težavo, zdaj z boleznijo tega ali onega otroka, zopet s to ali ono Krivico, in ko vidiš, kako se borita molče in junaško, nik- dar ne tožita, nikdar ne omahujeta, temveč zmagujeta, ali ne raste ob po- gledu na ta življenski pogum tudi v nas pogum za življenje ? Ali ne raste tudi v nas vera v zmago nad vsemi težavami življenja? Drugi temelj sreče v javnem Življenju je nesebičnost. In kdo nas najuspešneje vodi k nesebičnosti ? Zopet življenje drüžine. Tu opazujemo vsak dan, kako se trudita oče in mati od zore do mraka, in kako se vsa iz- črpana še ponoči vedno pehata z no- vim delom. In to le za svojega otroka, kateremu hočeta pripraviti boljšo bo- dočnost. In če je bolezen v hiši ! Kako skrbi mati in čüje cele noči pri postelji otrokovi! Nič ne šteje precutih noči, nič ne šteje svojih žrtev, samo za zdravje svojega otroka misli. Da, dragi Mladci, kje bi se mogli lepše učiti, kaj je nesebičnost? Življenje v družini je šola nesebičnega žrtvovanja in tudi v tem oziru najboljša šola za življenje. Le kolikor se boš ti znal enkrat nese- bično žrtvovali za srečo drugih, v to- liko boš užival pravo* življensko srečo. Današnji čas je tako trd, ker je človek brez razumevanja svojega bliž- njega in brez prave ljubezni do njega. Tudi v tem oziru je družina najboljša šola. Tu živijo skupno življenje ljudje najrazličnejših starosti, z najrazličnej- šimi želami, načrti in težavami. Če hočejo, da jim to skupno življenje ne postane pretežko, morajo skušati drug drugega razumeti, se odpovedati last- nim željam in svoje podrejati skupnim potrebam. Dan za dnem nas življenje v družini sili k takim odpovedim in nas s tem prav dobro pripravlja na našo bodočnost, ki bo toliko mirneja, čim bolj bomo znali razumeti svojega bliž- njega.To je tretji temelj naše bodočnosti. Življenje v družini obstoji iz sto in sto tisoč majhnih skrbi, in če le človek te majhne dolžnosti vestno iz- vršuje, dela življenje v družini lepo in prijetno. Tu se naučiš paziti tudi na malenkosti. In le kdor se je v družini tega naučil, bo tudi v javnem Življenju imel oko za tisoče malenkosti, na ka- terih je zgrajen red družbe in sreča človeka. — Javno življenje je surovo in ubija vse lepo in vzvišeno, zato ubija tudi vero, ki je nekaj najnežnej- šega, najlepšega, najzvišenejšega. Tiho življenje v družini ohranja vse lepo. Zato je družina čuvarica in ohranje- valka verskega življenja. Naša mati je ohranjevala Boga na prestolu družin- skega življenja. Ona je že v srcu než- nega otroka prižgala lučko vere in za- netila iskra ljubezni do Boga, ko je svojemu otroku govorila o Kristusi!, njegovem trpljenju in ljubezni do nas. S koliko ljubeznijo je naša mati čuvala in negovala to versko življenje v nas in nam ga je hotela vcepiti v dušo ta- ko močno, da ne bi nikdar. opešalo. Saj se je naša mati vedno zavedala, da je njej sami bilo versko življenje v težkih dneh največja uteha, tolažba in moč, zato je srčno želela dati isto uteho, tolažbo in moč svojemu otroku na pot življenja. Mladci ! Družina in življenje v družini je torej za nas in za bodočnost našega naroda velikega pomena. Če starši v družini vršijo svojo dolžnost, potem bodo svojega otroka pripravili na življenje tako dobro, kot ga nihče drugi na svetu ne more. Zato pa no- simo v svojih srcih vedno najgloblje spoštovanje do družinskega življenja. Z vso neizprosno odločnostjo nasto- pimo proti onim zločincem v človeški družbi, ki hočejo poniževati in sramo- titi lepoto, vzvišenost in svetost tega življenja. Vzljubimo svoj drüžinski krog! Radi živimo ob svojem očetu in ma- teri, ob svojih bratih in sestrah. Vra- čajmo z ljubeznijo in globoko hvalež- nostjo vse, kar so storili dobrega za nas. Ne bi bilo prav, če bi za vsako- gar imeli prijazno besedo prej kot za domače. Ne bi bilo lepo, če bi se v vsaki družbi počütili bolj domače kot doma. Greh bi bil to, mogoče najtežji greh, ker bi nehvaležno grešili nad naj- večjo ljubeznijo. Zato nam bodi lepo življenje v družini in skrb zanjo prva skrb, zanjo prva in največja dolžnosti Novine izhajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo. Za tiskamo Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.