13
t^                      Mož z medvedom.
o je bil šum in vriš tistega večera. Vse se je drevilo vkupe, staro in mlado. Sosebno otroci si niso dali nobenega pokoja. In kako tudi? Hvvat je prišel z mehom in medvedom v vas. Piskal in piskal je na tisti napeti meh, da je zvabil vso vas vkupe, medved pa je plesal pred njim na zadnjih šapah, v prvih pa je držal debel kol, s katerim je napravil posebno otrokom ranogo sinehu in bojazni. Medved se ve da ni tako redka prikazen in marsikateri vaščan, posebno če je bil vojak ter je vže videl dosti sveta, rekel je bolj zaničJjivo: ,,ej, medved, koliko sem jih vže videl!" Vender se ni mogel vzdržati, da bi ne pogledal v hiši skozi okno tega raedveda, ki je tako izučen, da bi ga še marsikateri vaški poniglavžek ne prekosil. Kaj vse ni znal ta medved in otroei so imeli ž njirn velik dir in daj.   Ali samo od
vr   "~     ^^^  -  '      -        '""  '       J
daleč so mu upali nagajati, od blizu se ga ni drznil nihče dotakniti. Samo jeden je bil tako srael, da ga je s paličico potipal po hrbtu, in medved mu je napravil velik strah. Naglo se je obrnil, kolikor se sploh more medved naglo obruiti, in pokazal je smelemu dečku svoje grozne zobe, da se je ta malo ne utopil v strahu.   In to tudi ui kar si bodi!
Hrvat je prenočeval tisto noe v vasi. Zase je pač lehko dobil preno-čišča, ali medveda ni nihče rad vzprejemal pod streho. Kam bi ga tudi dejal, tega kosinatinca? Zver je le zver, če je tudi udomačena. Končno so vender le vtaknili medveda v Tropotčev avinjak, ker so oca Tropotec prodali jednega prašiča. Jednega pa so še imeli v drugem avinjaci, ki se je prav tiščal prvega.
Noč je pretekla mifno, da-si so oča Tropotec trikrat vstali po no6i in hiteli gledat, ako je medved še v svinjaci. Zjutraj zgodaj pa začne prašie cviliti in ropotati s koritnico. To je bilo vsak dau in Marijca, ki je navadno dajala prašičein piče, pripravila je tudi denea škaf repe.   Ali vselej, kadar je
14
hotek prinesti škaf h koritu, odprla je prej koritnico. Ker je pa bila vkupna koritnica za oba svinjaka, vzdigne se tudi pred medvedom oni zastor, ki mu pravirao koritniea. A kosmati gost hitro porabi priliko, ki se mu ponuja, ter zleze — tebi nič, meni nič — preko korita in na jedenkrat je bil prost. Malo težek je bil ta pot — pri koritu so bile razven jedne še vse razpredelnice — ali medvedu — hrust kakor je — bilo je treba samo malo nogo nategniti in razpredelnica je odletela. Ko se je skobacal preko korita, vrnila se je vže Marijca, doinača hči, s škafoin. TJgledavši medveda, izpusti pri tej priči poln škaf repe iz rok ter leti s strašnim krikom v izbo. A medved jo je mahal naravnost v Težo. Na mizi v veži je sedel dveleten Toneek, ki je, ugledavši medveda, začel kričati: ,,Mama, šička!"*) A medved se naredi jako dorna-čega. lz veže gre v kuhinjo, najbrže seje nadejal, da dobode kaj za zajutrek. V tem hipu pa prileti Hrvat iz izbe ter najde kosinatinca, ko je ravno položil svoji prednji šapi na ognjišče. Prime ga za dlako in hajdi v svinjak nazaj! Se le ko se je Hrvat povrnil v izbo ter zatvrdil domačim, da se jira ni treba ničesar bati, upali so si v vežo. Vender strah še ni nobenemu popolnem prešel, dokler se niso popolnoma prepvičali, da je Hrvat odvedel svojega medveda na cesto ter šel v drugo vas.
A Marijca je šc ves teden vselej plaho pogledovala na okrog, kadar je nesla prašiču žret.   Tak strati je napravil mož z raedvedom.                 b—c.
*) Prašička.                                        ^