Č j i tloveneki dnevnik n v Združenih državah Velja za vse leto $6,00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih.delavcev v Ameriki, largest Slovenian Daily iT! the United States. □ Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 189. — ŠTEV. 189. NEW YOKK, TUESDAY, AUGUST 13. 1929. — TOREK, 13. AVGUSTA 1929. VOLUME XXXVIL — LETNIK XXXVII. MOČAN POTRES PO IZTOČNIH AMERIŠKIH DRŽAVAH NAJMOČNEJŠI SUNKI SOBILIVZAPADNEM DELU DRŽ. NEW YORK Potres ni k sreči zahteval nobenega človeškega življenja, pa tudi povzročena škoda ni posebna. Najbolj močni potresni sunki so bili v Wyoming okraju, kjer so se rušili dimniki in se podirale strehe. NAJVEČJI ZRAKOPLOV NA SVETU Včeraj zjutraj kmalu po sedmi uri se je pojavil v petih iztočnih ameriških državah in v kanadski provinci Ontario precej močan potres, ki pa ni zahteval nobenega človeškega življenja. Tudi povzročena materijalna škoda ni posebna. Izhodišče potresa je bilo nekje v zapadnem delu države New Yorl$; ter je enakomerno širil na vse strani. Na vzhodu so ga čutili v Springfield, Mass., na zapadu pa v Ashtabula. Ohio. Na jugu je omajal nekatere točke v Pennsylva-niji, dočim so ga čutili na severu v Toronto, Ont. Iz Buffalo, N. Y., poročajo, da so bili potresni sunki precej močni, toda povzročena škoda ni velika. Najhujše je bilo še v Wyoming okraju, kjer jc potres podrl par dimnikov in streh. Zidana poslopja so dobila močne razpoke. Seizmograf na Kanisius vseučilišču v Buffalo je zaznamoval, da se je pojavil prvi sunek ob 7. uri in 24. minut ter je trajala dvanajst sekund. Ta prvi sunek je bil največji. V razdobju šestih minut so sledili nadaljni. Iz Attica, N. Y., poročajo, da je bila neka tovarna, v kateri je bilo zaposlenih tristo oseb, tako omajana, da se obratovanje ves teden ne bo moglo vršiti V dotičnem kraju je močno prizadeta tudi me-todistovska cerkev. Podobna poročila prihajajo iz Syracuse in vsega osrednjega dela države New York. To je Dornier Dox. v katerem je prostora za 100 potnikov ter za dvanajst mož posadke. Goni ga dvanajst motorjev, ki proizvajajo 6200 konjskih sil. Spodnja slika nam kaže pogled na šest dvo-stročnih motorjev, kojih vsak ima devet cilindrov. V kratkem bodo tvegali ž njim polet v Združene države. PRE0SN0VA NAPRAV V ELISABETHTONU Vse naprave za umetno svilo v Elisabethtonu so bile preosnovane, in liberalni upravni voditelji so prevzeli mesta Mothwurf a in njegovih tovarišev. SEJANJE SPOPADI NA IZ ZRAKA KITAJSKO - Farmer je prištedil 64 ti- RUSKI FRONTI soč dolarjev, ker se je posluževal novega nači- \ spopadih pri Mančuli na. — Z aeroplanom je Je hilo precej ran jenih in mogoče seme enako- mrtvih. — Sovjeti za-merno razpršiti po ce> htevajo nazaj iztočno lem polju. I kitajsko železnico. STAVK0KAZI ZAPUŠČAJO POKOPALIŠČE Ker so se za vršili spopadi med stavkokazi in stav-karji, so pričeli stavkokazi zapuščati brook-lynska pokopališča. PRIPRAVE ZA POLET S ZEPPELIN0M Dr. Eckener je moral odkloniti na stotine prošenj za vožnjo s Zepp^-linom. — Polet se bo p: *cel v sredo zjutraj. POLJSKA LEGIJA _PROSLAVLJA NOVI SAC, Galicija, 12. avgusta. Tradicijonalna obletna proslava Pilsudskijeve legije, ki je prišla na rusko Poljsko ob pričetku svetovne vojne, se je vršila letos v tem goratem kraju. Legija je dala Pil-sudskemu nekaj najboljših vojakov, in tam se je borila proti Rusom v decembru leta 1919. ZAD0LŽNA KONFERENCA 0DG0DENA Finančni komitej bo pričelo v sredo poslovati in bo skušal najti pot iz zagate ter spraviti Anglijo z njenega neizprosnega stališča. ELISABETHON, Tenn., 12. avg. Kompanijska unija Bembergovih naprav za umetno svilo je izginila. Popolnoma so jo uničili. S. R. Rhea. predsednik kompanijske u-nije, ki je bil zloglasen voditelj stavkokazov. je prosil za vstop v United Textile Workers Union. Njegova skebska unija, katero so te kom stavke rajonski bosi tako bogato podpirali z denarjem, se je popolnoma izjalovila. Številni prejšnji ulani se pridružujejo sedaj pravilni in resnični strokovni organizaciji. Rhea bi jim rad sledil ter zavojeval unijo odznotraj. Medtem pa so morali odstopiti upravni ravnatelj dr. Mothwurf. podpredsednik Matheus in dosti manjših voditeljev Bemberg naprav s svojih mest, kar je pome-njalo nekako koncesijo za delavce. W. G. Kummer, prejšnji nemški konzul na Portugalskem, je bil im-portiran kot začasni predsednik ter skuša doseči s taktom in diplomacijo, česar ni mogel doseči Morth-\vurf s svoimi pruskimi manirami. Dva tvorniška časopisa sta pričela priobčevati navdušene članke glede službe industrije in zastopstva delavstva. Kljub popolnemu izja-lovljenju kompanijske unije, so vendar vprizorili javen poskus, da zopet zgrade podobno unijo. Grobarji na Calvary pokopaliču v Brooklynu še vedno štrajkajo. Ker je prišlo vsledtega do številnih spopadov med stavkari in stavkokazi, so se pričeli stavkokazi bati in v soboto se jih 65 ni vrnilo na delo, čeprav je bila policija ojače-na za njih varstvo. Stavkokaz Nun-ziatc je bil pridržan v jetnišnici brez jamščine ter ga bodo v sredo v Ridgewoodu zaslišali zastran u-boja. Obdolžen je, da je umoril nekega stavkarja. Mrtvašnice na Calvady pokopališču so vse prenapolnjene. 300 krst je bilo že treba pokopati v skupen grob. Vodstvo pokopališča še vedno noče ugotiti zahtev u-m stavkar-jev. FRIEDRIHSHAFEN. Nemčija. 12. avgusta — V urade Zeppelinovih naprav je dospelo na stotine prošenj za vožnjo na "Graf Zeppelin", ko se je velikanska zračna križarka pripravljala na polet okolu svete, ki se bo pričel v sredo zjutraj. Prosilci so se obrnili na vodstvo Zeppelinovih naprav pismeno, a le oni. ki so bili ie prvotno pripravljeni, bodo zamogli potovati. Uradniki so izjavili danes, da so na Zeppelinu vsi prostori zasedeni. Dr. Hugo Eckener, veteranski poveljnik zračne ladje, je odločno zapovedal, da se ne sme nikogar več sprejeti. Kapitan Hans Schil-le. eden glavnih pomagačev dr. Eckenerja, je Izjavil danes poročevalcu United Press, da Je Eckener j zato zavrnil vse nove potnike, ker : TO WAND A, Pa., 12. avgusta. — hoče varčevati s težo In prostorom. William S. Vare, ki je prišel včeraj da bo lahko porabil ves prostor za semkaj Iz svojega poletnega doma KOLERA JE ZOPET EPIDEM1-ČNA V INDIJI LONDON, Anglija, 12. avgusta. Kolera ta strašna bolezen, je nastopila zopet v Indiji v epidemični obliki po preplavi jen ju reke Indus. Infekcijo so razširili tisoči ljudi, ki so se preselili iz okraja ob gorenjem Sindu. Neka družina je zav-žila večerjo in takoj nato je zbolelo devet oseb in šest jih je umrlo. Sedem desetin prebivalcev je zapustilo svoje domove v Šadoktu. Ta beg je tipičen za številne druge kraje. VARE SE BO BORIL ZA SVOJE MESTO V SENATU 14 MEHIŠKIH DRŽAV 0D0BRL0 NAČRT ZA ZVEZNO DELAV. POSTAVO MEICO CITY, Mehika, 12. avgusta. — Zakonodaje štirinajstih drŽav so odobrile predlog, da se iz-premeni zvezno ustavo tako. da se bo dovolilo sprejem zvezne delavske i času vsi postave od strani narodnega par lamenta. HAAG. Holandska, 12. avgusta. — Reparacijska konferenca je bila od-godena do srede, ker so delegatje opustili vsako upanje, da bi se mogli sporazumeti. Ta akcija je bila vprizorjena, da pridobe še dovolj časa ter uravnajo diference, ki so se pojavile vsled neizprosnega stališča Anglije napram Youngovemu načrtu ter letnim plačilom, katera mora Nemčija plačevati Angliji na temelju tega načrta. Komisija je zaslišala le nemškega ekonomskega ministra dr. Ju-liusa Curtiusa ter Signora Pirelli-ja. nakar se je konferenca odgo-dila. Francoski delav. minister Louis Loucher je dosegel na premeten način podaljšanje roka konference. Ob zaključku govorov Pirellija in Curtiusa je namreč izjavil, da bi bilo nemogoče završiti vse delo do pondeljka ter je predlagal od-godenje do srede. Angleški finančni minister Snowden je v to rade-volje pristal. Kummer je tudi že prispeval petsto dolarjev k trgovski zbornici z zakrinkano pretnjo. da lahgo Bemberg naprave same založe več kot dvainpetdeset milijonov dolarjev [ za svoj gradilni program če bo država skrbela za to. da bodo ostale delavske razmere štabilne. Že do-sedaj so izdali za nove zgradbe sko-ro sedemnajst milijonov dolarjev. V unijo pristopajo vsak dan novi člani, čeprav niso delavci v splošnem zadovoljni z uravnavo stavke. Več kot sedmesto delavcev od celotnih 4000 je že sedaj plačalo prispevke, a drugim tega ni mogoče storiti, ker so se vsi zelo zadolžili. SAN FRANCISCO. Ca . 12. avgusta. — Farmerji. ki so sejali s pomoto aeroplanov. so prištedili na tisoče in tisoče dolarjev. Na ta način so izvedli pravcato revolucijo v posetvi žita in znan je slučaj enega samega farmerja, ki je prihranil v enem letu $64.000. Sejali so izključno le riž. Glavne prednosti tega načina so naslednje: Sejanje iz aeroplana je popolnoma neodvisno od vremena; stem se omogoči ceneno sejanje v zem-lo. ki se nahaja pod vodo, ker da taka zemlja najboljši pridelek; z aeroplanom je mogoče seme enakomerno razdeliti. Eksperiment z aeroplanom se je završil na naslednji neobičajni način. Crocker-Hufmann družba, ki je lastnica tisočev in tisočev akrov ;jrcduktive rižne zemlje bi morala imeti to leto $64.000 izgube. Celo sekcijo 640 akrov so posejali prej kot ponavadi, in ko so se vrnile ptice selivke, je riž že .skalil. V aeroplan so naložili po petsto funtov riža ter ga začeli sejati na zemljo. Aeroplan je napravil preko polja 160 potovanj. Seme je skalilo v približno treh dneh. Lastniki so izjavili, da so s tem uspehom skrajno zadovoljni. Strelki znašajo za aker $1.30. kar je približno še enkrat toliko kot s pomočjo običajnih metod. Prednost sejanja z aeroplanom pa je tako velika, da ti posebno stroški ničesar ne pomenjajo. Če bo pridelek uspešen, bodo gotovo sprejeli vsepovsod ta način. TOKIO. Japonsko, 12 avgusta. -Poročevalev Nippon De m po časnikarske agenture je posial iz Man-člija poročilo, da sta bila dva ki-I tajska vojaka ubita in da jih je i billo več ranjenih v spopadih med kitajskimi in ruskimi prednjimi stražami v bližini Mančuliia. MOSKVA, Rusija. 12 avgusta ! Vojna nevarnost na Daljnem iztoku še ni konoana, kajti ruska ' vlada je ponovila svojo zahtevo, naj vrne Kitajska kitajsko iztočno železnico Rusiji In sicer v takem sta-j nju kakoršno je dobila. I Ta pogoj je minimum, na katerem so sovjeti pripravljeni otvori-ti pogajanja za miroljubno uravnavo mandžurskega spora. Sovjetski poslujoči komisar za zunanje zadeve Leo Kara khan ie rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da se ne vrše nikaka pogajanja, oficijelna ali neoficijelna. med sovjetskimi in kitajskimi u-radniiu. Komisar je precej jasno namignil, da mora Kitajska ugoditi pogojem, katere zahteva Rusija, posebno pa vrniti železnico, v nje-' nem prejšnjem stanju ter zopet vzeti v službo sovjetskega general-' nega managerja. V nasprotnem slučaju je vsaka konferenca izklju-j čena. Karakhan je pokazal tudi do-tičnemu poročevalcu celo vrsto do-sedaj še neobjavljenih brzojavk med Moskvo in Kitajsko, ki kaže-1 jo precej napeti položaj tekom zadnjih par dni. ROJAKI, NAROČAJTE SE S A "GLAS NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIH V AMERIKI, CALLES ZAPUSTIL PARIZ PARIZ, Francija, 12. avgusta. — Prejšnji mehiški predsednik Calles je danes odpotoval s svojim zdravnikom ter številnimi prijatelji v Royan. kjer bo ostal do konca meseca avgusta. BREZOVIČ POBEGNIL IZ JECE BEOGRAD, Jugoslavija, 12. avgusta. — Matija Brezovič. komunist, ki je bil pred kratkim poslan iz Moskve, da organizira teroristično kampanjo v Jugoslaviji, je pobegnil včeraj zvečer iz zagrebške jetniš-i nice. Brezovič je bil aretiran pred šti- DENARNA NAKAZILA j ■■M Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr- | | šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem J ceniku: v Jugoslavijo — Domneva se. da bodo v tem kurivo. m ADVERTISE v Atlantic City, da ostane tukaj več tednov, je izjavil, včeraj, da se bo iznova boril za svoj sedež v zvez-, rtem senatu, če bodo zdravniki in GLAS NARODA" ; drugi svetovalci to dovolili. Liani podvojili svoje napore. da najdejo potom privatnih dogovorov, rešitev kritičnega problema. Kljub temu pa je bilo opuščeno vsako upanje na uspeh konference, ko je angleška delegacija Gbjavila pismo, katero je poslal Ramsey MacDonaid Snowden u ter ga odločno podprl v njegovem stremljenju. rinajstimi dnevi po obleganju neke hiše v Samoboru v Jugoslaviji, tekom katerega so bili ustreljeni trije komunisti. Treba je privoljenja še štirih na-daljnlh držav ter se domneva, da bo mogoče doseči to še tekom tekočega tedna. OBLASTI NASTOPILE. DA KONČAJO IZGREDE _______ POONA, Indija. 12. avgusta. - koje namen je ustaviti sploh vsa-Zakonodajni svet bombayskega ke nemire y mestu predsedništva je sprejel včeraj postavo, koje namen je ustrahovati | Namen te odredbe je dati poli-prebivalstvo Bombaya in okolice, j ciji polnomoč. da odstrani iz mesta Še bolj drastično odredbo pa je vse zlobne elemente, ki so dosedaj »pripetila na tukajšnjem J predlagal član zbornice Montrah, i vznemirjali prebivalstvo. polju. Din. 600 ..........9 f.SO 1,000 ................| 18.40 1,600 ..............$ 46.76 6,000 ................$ 90.60 M 10,000 ................$180.00 v Italijo ]Jx 100 ................$ ».7« " »00 ......................$11.80 800 ..................$16.80 600 ....................$37.40 " 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo itplačUa v ameriikih dolarjih, opo-sarjamo, da smo vsled tporatuma $ naiim eveiam 9 štorom kraju v stanu mižati pristojbino ta taka izplačila od 3Jo na 1% Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. 60c; TRIJE AVIJATIKI SO SE SMRTNO PONESREČILI CLOVTS, N. M'., 12. avgusta. — Thomas Scully, manager Transcontinental Air Transport kompanije, j Fillip Berry, pomožni manager in poročnik Stephens so bili ybiti na mestu danes zjutraj, ko je trčil ob tla aeroplan, katerega je pilotiral j | Za izplačilo večjih cneekov kot g or »j navedeno, bodurt v dinarju lirah ali dolarjih dovoljujemo Še bol ji« pogoja. Pri Tolikih neka rilib priporočamo, da ee poprej i nam rporastuneU fled? načina oakade. " IZPLAČILA PO POftTI aO REDNO IZVRŠENA V )VKH DO THCH TSDNtfi NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER EA PRISTOJBINO 7*c. SAKSER STATE BANK poročnik Stephens. Nesreča se je j g OOBTLANDT STREET, letalnem Tslopkonst Baršl&g NEW YOU, H. 0390 -G L A S N A B ODA" NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13, 1929 "Glas Naroda" <1 I'll illl'IWWiHIIIPIMl MlllliMlllBI'l ill lil 'I IIIhW III II ilil Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation; Frank S&Juer, President Louis Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers; Zlti W. 18th Street, Borough of M&ntuUn, New York City, N. Y.| "GLAS NARODA" (Voloc of the People) Novice iz Slovenije. Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ................................$6.00 Za pol leta .—.....-.......................$3.00 Za četrt leta ................................$1.50 Za New York za celo leto........$7.00 Za pol leta ....................................$3J» Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za pol leta...................................$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA", 216 W. l$th Street, New York, N. Telephone: Chelsea 3878 Y. ■MMttBMOlMHKi iDbfn;, „•• "ixmjBEaaaemiM MOKRE ŠTEVILKE Družba proti piohibk-ijskcmu. amendmentu jo izdala j »ni u/ ilo. ki kaž<' takozvano prohihieijo v pravi luči. PonW-ilo i z re en o poudarja, kotlov, dočim je znašalo leta 1928 to število 2(51,611. Leta 1920 je bilo zaplenjenih 153.735 galon žganja, dočim je lani naraslo to število nad 32 milijonov galon . Isto porast je opažati pri materijalu, iz katerega iz" deujejo alkohol in žganje. Leta 1923 so zaplenili agent je nad osem milijonov galon majše, lani pa nad 26 milijonov galon. Številke so tičejo izrecno le blaga, ki so ga zaplenile zvezne oblasti. Številke o tozadevnih uspehih državnih obla&ti za-« nkrat še niso na razpolago. < i lede zaplembe žganja in kotlov prednjači jo južne države, ki so na papirju in v politiki suhe. Države ob Atlantiškeni oceanu in ob kanadski meji so dobro založene z izgotovljeno pijačo, dočim je po drugih državah domača industrija v cvetju. 1'mrljivost vsled alkoholizma iz leta 1920 stalno narašča. Leta 1920 je znašala komaj polovica odstotka, šest let kasneje pa že tri odstotke in pol. Lani je znašala nekoliko manj kot štiri odstotke. To so dejstva, katera tudi suhači u videva jo, iz njih pa nočejo izvajati potrebnih konsekvenc. — Le počakajte, — so govorili prva leta. — Naenkrat ni mogoče osušiti cele dežele. Naloga je preogromna, pleveli kanska. In narod je čakal ter si po svoje pomagal, dasiravno so napenjali suhači vse sile, da bi prisilili prebivalstvo k izpolnjevanji! določb osemnajstega amendment« in Vol" s tea dove postave. • * ■ Devet let prizadevanj in naporov jim pa razodeva žalostno bilanco. Celo ena najbolj zagrizenih suliaek, Mrs. Mabel Wille* brandt, ki je bila več let pomožna državna pravdnica ter .ji je bil kot taki poverjen enforcement prohibieije, je v člankih, ki jih objavlja v newyorskem "Timesu", priznala: — — Po mojem trdnem prepričanju je v Ameriki že vsaj dvajset milijonov ljudi, ki se brezpogojno pokore Volsteadovi postavi. Dvajset milijonov, to je le mala peščica, ako se pomisli, da ima Amecika nad stodvajset milijonov prebivalcev. Nenadna trart. Pred dnevi je bil v Kamniku po- 1 sestnik in opekarnar Ivan Ocepek iz Volčjega potoka po opravkih z vozom. Ker je bila silna vročina, je v gostilni. Prusnik popil vrč piva in se nezavesten zgrudil. Po odredbi zdravnice je bil takoj prepeljan v bolnico v Lubljano. Zopet najden utopljenec. Iz Save so potegnili truplo 27-let-nega Toneta Lavriča vulgo Kovar-ja iz Trboj. Nesrečni Tone Lavrič, ki je bil zaposlen pri "Jugočeški" v Kranju, se je mudil preden je utonil na obisku pri ženi viTrbo-jah, s katero je bil poroten šele 8 mesecev. Požiralec v Čečah pri Hrastniku. Orožniki marljivo zasledujejo po-žigalca, ki je zažgal kozolec posestnika Mihe Klanjška v Čečah pri Hrastniku. O požaru je bilo že poročano. Dognano je, da je požar zanetila hudobna roka. Požiga je sedaj osumljen 24-letni Jurij Mohorko, ki je takoj po izbruhu požara pobegnil neznano kam Iz četrtega nadstropja jc padel pri gradnji velikega poslopja v Trstu zidar Fr. Cividin iz Sv. Kriza. Le še malo živega sc prinesli v bolnico. Zaradi ležanja je morala umreti. Lojze iz Radovljice bo 3 tedne zaprt. Letos majnika meseca je kolesaril po Radovljici. Fant, ki je precej trde glave, še ni znal dobre voziti. Ko se je vsedel na kolo. je prišla mimo starka Marjana Am-brožičeva. F ant jo je z bicikljem dotekel, ker ni zvonil, se žena ni umaknila. Zadel jo je s prednjim kolesom, jo podrl na tla. da si je nalomila levo stegnico, kar je zaradi prisiljenega ležanja povzročilo vnetje pljuč in otrpljenje srca ter je nesrečna ženica čez 10 dni pc poškodbi umrla. Fant je trdil, da je dvakrat zav-pil nad Marijo: "Proč. proč!" da zvoniti tedaj še ni znal, ker se je šele učil kolesariti. Uršika, hči ranjke, pa je povedala, da Lojze ni niti zvonil, niti zavpil temveč je kar zavozil v njeno mater od zadaj, da je padla. Ko se je enkrat že pripetila nesreča, je šele pričel vpiti. "I, saj sem komaj sel na kolo. pa sem že zavozil v njen ^evelj", se je opravičeval obtoženec. "Decembra ste pa vrgli v Pred-trgu umetno žabico v hlev Franceta Pristava. Hlev je bil poln suhe stelje. 2aba je pričela pokati irr Zanimivosti iz Jugoslavije. Hm rr ik&'^^SS Požar na Murskem polju. Posestnik Kovačič na Šalincih na Murskem polju je bil popoldne s svojei pri delu na polju. Spravljali so snope in nikdo ni niti slutil. da je nastal med tem v domačem gospodarskem poslopju požar, ki je kmalu uničil ne samo gospodarsko, temveč tudi stanovanjsko poslopje s pohištvom senom in žitom vred. Vsa sosednja gasilska društva so prihitela na pomoč, prišli so tudi gasilci iz Ljutomera z motorno brizgalno. vendar pa so se morali gasilci omejiti na lokaliza-cijo požara. Rešiti je bilo mogoče samo živino in nekaj orodja. Posestnik ima zelo občutno škodo. Mrlič v ognju. V Svečini se je pripetila te dni nenavadna nesreča. Viničarju I. Cvetniku je umrl poldrugo leto star ctrok. Njegovo truplo je ležalo v i zaprti krsti na mrtvaškem odru, o- j krog pa so gorele sveče. Vsled vročine se je neka sveča nagnila, nakar so se vnele tančice ob krsti in je plamen posegel tudi po mrilču samem. Nastal bi lahko usoden požar, ki bi vpepelil vso viničarijo, da nista prišla slučajno mimo dva finančna stražnika, ki sta opazila kako se vali gost dim iz vinicarije izvirajoč iz mrtvaškega odra. Ogenj so potem kmalu pogasili in prepre- j čili tako večjo nesrečo. Krsta je bila na desni strani že zogljena, mrtvemu otročiču pa so zgorela noži-ce in desna stran glave. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker so domačini pustili mrliča med gorečimi svečami brez nadzorstva. V Dravi n tonil. V bližini Osijeka v Dravi je utonil trgovski pomočnik Josip Aman. Ko se je v družbi prijateljev kopal, je doplovila ladja "Harman". ki je povzročala močno valovanje vode. Aman se je zibal v valovih ter je nenadoma izginil v globoki vodi. Drava je truplo odnesla ir. ga doslej še niso našii. Strašna smrt v plamenu. Delavec Josip Krivic iz Kaste! Štafiriča je na svojem zemljišču v Donjih Ka.štelih zanetil oaenj pri čemur se mu je vnela obleka in je gorel kakor živa baklja Siromak ie v strašnih mukah umrl. Človek, ki se je razpel na križ. V vasi Vrsnik blizu Jeles je bil izvršen samomor, ki je interesan-ten po svojem motivu, kakor tudi po načinu izvršitve. vse sosede. Pismo je zaključil z besedami: To je moja usoda. Na vse mogoče načine sem se mučil, a vse zaman. Prosim, pokopljire me takoj, pokropite in blagoslovite, če je mogoče — — i Pustolovščine 10-letne Zagrebčanke j Zagrebška policija išče neko 16 | in polletno študentko Ljudmilo H. I redom iz Pulja. Mladostna pusto- \ lovka se ie mudila prejšnje mesece pri svoji tetki Mili Mariček na Dunaju, kjer je študirala. Po skie-pu šolskega leta je tetka poslala svojo varovanko v Zagreb k roditeljem. Mesto v Zagreb, pa jo je nadebudna študentka mahnila 2 nekim svojim dunajskim prijateljem v Split. Tu sta živela riekuj časa prav prijetno, se kopala in solnčila ter sprehajala po Splitu in okolici kakor v medenih tednih dokler se devojka ni naveličala Du-najčana in z nekim drugim deč- a 4CSC Peter Zgaga Kmet Bartol Bojanič star 40 let : kom pobegnila v Zagreb. Tu se j* jc bil že dalje časa duševno zme- j staršev izognila v velikem loku in den. kar je včasih sam občutil ' se nastanila pri Ljubljančanu Sle-ter se zaradi tega tudi mnogo ža- j barju v Krugah št. 28. Ko jo je ho-lostil. Večkrat si je skušal vzeti živ- (t-ela policija prijeti, je ponovno ne-Ijenje s strupom, a so mu to ved- znanokom izginila. Šlebar je izja- Zivela sta prijatelja Prvi je imel src-.o in je obogatel, drugi je bil pa revež vse večne čase. No. pa tudi prvi se ni dolgo ve-seslil svojega bogastva. Par nesrečnih skokov na borzi, pa je bilo amen. Po dveh letih «=ta se zopet srečala. Oba suha ko cerkvene miš;. — No, kako so kaj počutiš? — vpraša revež nekdanjega bogatina. — O. dobro, zakaj pa ne? Ko e zjutraj prebudim, pozvonim svojemu služabniku — Kaj? — se je čudil revež. -Aii imaš še služabnika? — Ne, — služabnika nimam več, — je odvrnil — ampak zvonec imam še. Edmole zvonec . em za spomin na ti.^te lepe o h ran i Poskusen samomor. 24. julija opoldne je našel službujoči policijski nadzornik v mestnem parku v travi ležečega 21-let-nega tovarniškega delavca Franca Stramšeka. ki je brez stalnega bivališča. pristojen je pa v Sp. Ru-dinjo pri Celju. Mladenič je imel levo roko vso krvavo in v zapestju obvezano z zasilno obvezo. Obenem je bila tudi vsa obleka oškroplje-na s svežo krvjo. Nadzornik je mladeniča takoj odvedel na policijsko stražnico, kjer so ga zaslišali. V kratkih besedah je mladi delavec izpovedal, da ima sicer bogat dom da pa ga njegova mačeha ne mara in da je hotel zaradi nesrečnih družinskih razmer na rodnem domu izvršiti samomor. Z žepnim nožem si je prerezal levico v zapestju. pozneje pa si je premislil in si je rano, ki ni bila ravno pregloboka. zasilno obvezal in tako ustavil kri. K ranjencu je bil poklicnn mestni fizik dr. Dereani, ki je odredil, goreti ter skakljati okoli in bilo je da so mladega obupanca oddali na nevarno, da bi se ne vžgalo", je de- j zdravljenje v celjsko bolnico, j al predsednik senata. Tiste žabice pa otroci povsod j Jobove vesti o mediimurskih in spuščajo, da pokajo", se je zagovar- prekmurskih vinogradnikov, jal obtoženec. "Za tako malenkost y Medjimurju razsaja zaradi več se ne bo stelja vnela". 1 tednov trajajoče vročine po vino- Izvid in mnenje izvedencev sta gradih 2ločesti oidium. kateremu navedla, da je imela Marijana Am-brožičeva, ki je bila že 75 let stara stene srca in zaklopnice sklerotič-ne, srce pa mastno in razširjeno. Občina je poročala, da je Lojze no dobrem glasu in da je slaboumen. no drugi preprečili. Enkrat, ko jc izpil večjo količino sode, so ga v bolnišnici komaj obdržali pri življenju. Te dni pa je nesrečni kmet odšel v vas Ljubuško, kjer živi starec Sadik Sadikovič, ki veljn. med ljudstvom za pravega čudotvorca. Bog-zna, kaj je nesrečni kmet zvedel pri starem vražarju, gotovo pa je da je ta obisk še poglobil njegovo tluševno zmedenost. Bojanič je prišel domov z namenom, da se ubije na originalen način. Odšel je na pokopališče, kjer se je ustavil pri velikem križu. Vrhu križa je pritrdil zanjko. na stranicah pa vrvi da lahko vtakne roko rkozi. Pred- vil policiji, da vedel za pustolovsko življenje svoje mladostne podnajemnice. Samomor slepega starta. j V Martincih pri Sremski Mitro-! vici so našli v čumnati obešenega 80 let starega Njegovana Brkiča. Stari Njegovan je že pred leti oslepel in je težko prenašal to svojo nesrečo. Že večkrat je svojim zr.an-: cem izjavil, da mu ie življenje po-i stalo neznosno breme. Nezgoda vojaškega letalca. Cena avtomobilom fe mam>a. • .-tolin bo pa dražji. Kot pravijo, bo mo^ e dobiti nove avtomobilčke že z.i dvesto dolarjev. . Le meni verjemi, prijatelj, .-'.e to bomo učakali, če nam B- zdravje in življenje da Šel boš na gazolinsko postajo in boš rekel, naj ti produuo de.-,*1 gu-lon gazolina. Aii imat'.- p<)jod< kjer še ni opažen katastrofalen pohod oidiuma in perono- čin ponesrečil delavec Franc Ila-vek. Pri kopanju gromaza se mu je spodrsnilo in nanj se je vsula velika giamcza ter živega pokopala. Ko sc ga odkopali ter ga rešili iz kamenitega groba, je bil Ilavek že mrtev. SLOVENSKO PODJETJE. Podjetna rojaka brata Mr. Stephen, in Mr. Louis Bizjak imata v Brooklynu, 276 Evergreen Ave., blizu DeKalb Ave., moderno urejeno delavnico za popravljanje avtomobilov ter izvršujeta vse v to stroko spadajoča dela po zmernih cenah. Vztrajna slovenska podjetnika rojakom prav toplo priporočamo. spore. Uboj v Sv. Križu pri Kostanjevici. Oglar Martin Jeriša iz Vinje vasi je ubil z desko od plota mladega Alojzija Kodriča, ki je pred kratkim prišel od vojakov. Jeriša je bil baje pijan ter je po fantu, ki ga je ponoči, ko sta se srečala, lepo pozdravil, začel udrihati z desko Nesrečni Alojzij Kodrič bi se bil v kratkem oženil. Bil je priden in priljubljen fant. Smrtna kosa. — Smrt je ugrabila v Ljubljani Slavico Deschmann. V Ljubljani je umrl France Baje, posestnik in upokojeni jetniški paz- Z MARLJIVIM STEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- naša j o 41% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. bil, obenem je pa izgubil tudi v;o vero v pravico in postavo. — Le kako je mogel sodnik tako razsoditi. — se je jezil. — Kar je bilo pohištva, je bilo vse moje, toda pohištvo je nji priodil. Otroka, ki je bil njen in ga je ona prinesla v zakon, je pa meni prisodi! Moral sem ga vzeti, če sem -a hotel ali ne. ^ Mlada ženica se je vrnila s poročnega potovania in je pripovedovala svojim prijateljicam: — Ah, krasno nebeško krasno .je bilo. In ko smo prišli v Italijo, j;' moj mož po vsej sili hotel, da si ogledava tudi Vezuv. Veste, Vezuv je velika gora. iz katere se noč in dan kadi. Prijateljice — pet prijateljic je bilo pri nji v sobi. — si jo začudeno poslušale. — Pa si se drznila na tako pol? — so jo vpraševale strahoma. — Nič lažjega kot to — je nadaljevala — toda počakajte, da bo prinesla mama kavo. Ob Kavi se bo dalo dosti lažje pripovedovati. — Ah. kar pripoveduj, — so jo silile. — No, pa naj bo. V Nap<-'.ju je moj mož najel zame osla. kajti pot je precej dolga in strma. Ker nisem ježe vajena, me je bilo le težko pregovoriti, da sem sedla na osla. No. in smo se odpravili vkreber. Medtem je pa vstopila nevestina mati, postavila šalice na mizo in začela verno poslušati svojo hčerko, ki je nadaljevala: — Najlepše pa pride. Naenkrat je začel osel strahovito brcati. Nekaj časa sem mu lepo prigovarjala, ker pa le ni hotel ubogati in mirovati, sem ga dvakrat sunila v rebra. Tedaj se je pa vmešala njena mati rekoč: — Tako je prav, da, tako se jih mora, dedce. Saj sem rekla: Oh, če ga bo naša dobila, naša mu bo že pokazala! Naša zna. Je bila v moji šoli. No. kaj me gledaš? Naprej povej. Kaj ne, da se je nato prav hitro unesel. .. -GLAS NARODA" NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 13, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in D. 8. A. utonilo v morju. A noč nastane v (»lih krajih skoraj nenadoma. Na prostem spati se za enkrat ne ljubi nobenemu. Takoj vrhu gore nad nami čepi mala vas in tjakaj jo Iz mladih let dr. Žer java. RADIVOJ PETERUN-PETRUŠK^ Človek si; torej ne brez greha, ker v ak človek ima svoje slabosti. To je znana stvar Z dobrimi dali izbrišeš svoje grehe, poravnaš svoj dolu pred vestjo in Bogom. Največ z ljubeznijo do bližnjega. Ker, kdor veliko ljubi, temu bo ve liko odpuščeno, pravi Kristus. Pa ne mislite, da vas hočem učiti, j To ni pridiga, to je le uvod v to kar vam hočem povedati. A pove J dal vam bom o ljudeh, o par do- j brih ljudeh, ki sem jih srečal ne j svojem potovanju po svetu. .. Ko sem prvič zbežal v Črno j goro in se nazadnje ves prezebel in lačen zatekel na tamonšji avstrijski konzulat in na konzulove prigovarjanje peljal nazaj v Kotor, sem se v poštnem vozu seznanil ? Črnogorcema: z dr. Savličem, poznejšim ministrom pravde, in z nečakom kralja Nikole, mladim vojvodo Stevom Petrovičem-Njegu-šem, tedanjim heidelberškim študentom Prigovarjala sta mi, naj sc vrnem in ker tega nisem hotel storiti, obljubila svojo pomoč, če bom moral vnovič zbežati. To obljubo sta drugo leto izpolnila, mi preskrbela črnogorski potni list, zbrala precejšnjo vsoto denarja in mi dala polno priporočilnih pisem na pot v Carigrad in v Rusijo. DOBRI LJUDJE. volje so in eden me pobavi k sebi nočevat. Prideva domov, povečer-java. Meni postelje gospodinja kar Spomini na dr. Žerjavova mlajša vzta na pobočju Grada je bil lep in najmlajša leta vsebujejo marši-! razgled na ljubljansko polie in mahnemo. To je mohamedanska | fcatero anačUl|attf iz katere odse_ planine. Te so ga tako privlačile arabska vas Beturettahta. Naspro-f va u ^ ona vrlina> ^ se je po njej da se je ob počitnicah iz ljudske ti nam prideta dva mladeniča in ^^ čase dalo ^^ Q bodočnosti.! vspel v spremstvu domačega nas peljeta naravnost v vas, kjer Rnčujoče vrstice vsebujejo nekaj | učitelja na Triglav. Tisie čase se vsi nas ze čaka velika množica ljudi. skromnih spominov na mlajša leta mislili, da bo bol. majhne, čokate Zvedeli so. da so tujci Rusi, od ka-j dr 2erjava _ to ^ spomini doma. postave: ni bil močnega ustroja M terih očetov je bila njih država čega ueitelja njegovega brata. Se- bledica z rahlo rdečico je vzbujala tolikokrat premagana in oropani veda je časovna oddaljenost od- sum neke notranje bolezni Vzlic Kavkaza in drugih najlepših po-j V2ela spominu marsikako zanimi- temu je bil za svojih deset let I krajin. Kaj bo z nami? Peljejo nas vo in zriači]no nod rohnet .vendar boren pešec. Pot na Triglav je šla iz Dovjega čez Kot na Kredarico. gi strani obležal težko ranjen. Ker je bil moj avtomobil nesposoben za prevoz, sem naprosil šoferja, ki je slučajno privozil mimo, da je ranjenca odpeljal v bolnišnico. Nato sem se sam prijavil policiji, ki je uvedla preiskavo. n „ - vo in značilno podrobnost.«vendar boren pešec. Pot na Tr Po V skalo VSeKanih Stopnican pri- nrncrmnn dvorišče i« zanetilo . ' 1 - i prostrano ot, orise e m zanetijo bodQ tudi tc drobtinicc dobrodošle dem gori. Ko stopim v sobo me de- , Sredi njega vellk ogenj. In pridejo lavci začudeno pogledajo: 'Odkod v kuhinji na klopi, sama pa gresta ste pa prišli semkaj?" pat v sosednjo sobo. Nimata pa pripovedujem jim o svojem čud- miru. Slišim, kako hodi starka po nem potovanju iz Rusije do sem in sobi sem ter tja ter venomer godr- kar verjeti ne morejo. Povečerja- - nja in govori. Čez eno ure se pa od- mo imenitno. Zjutraj mi dajo na žene in mladeniči in starci in o-troci in prineso s seboj blazine in odeje in kruh in mleko in čaj in kavo in sladkor in razne hladilne napitke, vse. kar premorejo njih hiše. In napravijo gostijo, kakršne Gregerjev oče je bil sodnik. Najprej je služboval v Litiji, kjer se je poročil s hčerjo lastnice tamošnje kavarne. Od tam je bil prestavljen v Lož, kjer so se mu rodili vsi o-troci. dve dekleti in trije fantje. pro vrata in na pragu stoji "mu- pot velik kos sira in surovega ma- še ni videla njih vaSt ^ gOSte tuj- Nato pa je služboval v Tržiču na drueo iutro na vrh. m nazaj čez Velo polje. Na potu odtod ju je Jela huda nevihta in do kože premočena a ta dospela \ Staro Fužino. kjer sta morala prenoči*., ca se je obleka posušila Vso dolgo pot do Bohinjskega jezera čez Bled do NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužmm srcem naznanjamo sorodnikom pnjatelje:n m znancem žalostno vest. da je nen.ila smrt pretrgala nit življenja moji predragi sopiagt. czrron-.a materi MARIJI CELAREC ;e 3! julija 1929 i Umrla ■den.sk! muc : R< ?ena je Sa peni pri Vrhniki žik" na pol oblečen in pravi: — "Prijatelj-popotni. Vidiš, moja star ka mi ne da miru, ker sem te pripeljal v hišo, ne da bi te poznal, kdo in odkod si. Boji se. nam ne bi kaj naredil. Menda naju ne misliš zaklati!?...." "Nič se me ne bojta. Ako hočeta grem lahko drugam spat." "Ah, Bog ne daj, kar ostani. Pa odpusti nama, veš, vse polno nepridipravov je tod okrog, pa se starka boji." "Nata tukaj potni lift in nahrbtnik in palico in vse, kar imam, mi bosta pa jutri zjutraj vrnila, ko vstanemo!" Zjutraj, ko se začne svita ti, je že gospodinja na nogah. "Le leži še, saj se ti nikamor ne mudi!" mi prigovarja. Zakuri v peči in napeče polno skledo maslenih blinov, jih polije s smetano in jih postavi pred me na mizo: "No jej. da boš laže hodil1" Gospodar mi pa naliva vodko 'žganje) kozarček za kozarčkom: "Na. pij na zdravje, da poj- sla — saj to je pri nas poceni in eden me spremi na bližnjo ze-' lezniško postajo Hundalen: Srečno pot! .... * i Pozna jesen je in meni se mudi nazaj na Ukrajino v južno Rusijo, na hutor, kjer bo treba začeti spet s poukom otrok. A sem šele ce, drage goste. In pojejo jim narodne pesmi, igrajo na piščali, bob-najo na bobenčke in plešejo njim v čast in zabavo. In ko vidijo, da so gostje trudni, jim posteljejo Gorenjskem. Bil je zaveden narodnjak, saj je že v burnih časih leta 1343. vstopil kot mlad vseučiliščnlk v gardo ali akademsko legijo in svojemu mladostnemu narodnemu Lesc je vedno tekal naprej, kadur prišla pred 03 Iea Bi]l ni možato korakal. Še boljšega pešca se je izkazal štirih piavn društev: Mo.-t )St, št. 119 S N. > stin stara 45 julija 1324 na V Ameriko je ic članica Jccinako- J.. dr. sv. kraj ognja. In vso noč pokladata navdušenju je ostal zvest vse živ-dva mladeniča vejice na ogenj, da Ijenje. odganja dim komarje. In puste jih malo pod Moskvo v mestu Orel. Če | spati> dokler 1ih soince ne zbudi V kotorski garnizijski ječi, kjer sem presedel osem mesecev, se je deš bolj vesel na dolgo pot!". zavzel zame sam jetničar, štabni prof os Anton Biščan, zagorski Hrvat, sicer strog, toda prava poštena i slevanska duša. Vzel me je k sebi v pisarno, kjer sem mu pomagal, in ko so me na večer zaprli v samotno celico, so večkrat zarožljali ključi, vrata so se odprla in pro-fosova roka mi je pomolila vrč dobrega 'almatmca in kos belega kruha s sirom ali pečenko. Na potu v Rusijo sem ižvel de^j časa v Carigradu, ker mi je bilo to velikansko, čisto jutrevo mesto svojo krasno lego ob morskem prelivu Bosporu in s svojimi sultanovimi palačami in vrtovi in s stotinami minaretov zelo po godu. Spal sem v Galati na ravni strehi nekega židovskega "hotela", toda začelo mi je primanjkovati denarja. Zato sem se splazil zadnjo noč pred od- Včasi bi potnik rad malo hitreje naprej prišel. Pa kupi vozni listek in se p^lje z vlakom od mesta do mesta. laz pa ki nimam denarja, počakam zvečer pri kakšni postaji na tovorni vlak in se se že premika, skočim hitro na stopnišče praznega vagona ter se peljem do sledeče postaje, dvajset kilometrov daleč, in preden se vlak ustavi, tičim že kje v grmovju. Na Estonskem, na neki postaji, me pa enkrat ujamejo in nadsprevodnik me pelje k postajenačelniku, da napiše zapisnik in me preda žandarmeriji. Boš videl, kaj se pravi skakati ponoči brez dovoljenja na tovorne vlake!" Ko sva že čisto blizu vrat, po me izpusti: "Le beži za enkrat, pa glej, da te več ne dobim v roke!".... Na severnem Švedskem in Nor-hodom v Rusijo na neki turški vrt veškem ni skoraj nikakih cest, o-in legel tam meni nič, tebi nič, kar .pod drevje na klop. Ne vem koliko poj dem peš, bom komaj o božiču doli. Korajza velja. Spravim se v osebni vlak. ki odhaja proti Kur-sku, in ko je že sprevodnik, Id pregleduje listke, v sosednjem ku-peju, se hitro splazim pod klop tretjega razreda, sopotniki pa sedijo bolj široko in me zakrijejo s svojimi nogami kolikor mogoče. Toda danes je sprevodnik na-taknjen. Malo preje je ujel že enega "zajca" (zastonjkarja) in zdaj posveti s svetil j ko pod vsako klop. Tudi mene dobi. "Alo, ven izpod klopi, pa hitro!" Ves nesrečen zlezem ven in sto- i pim preden j. In me gleda ves presenečen. •Oh, gospod! Vso črno obleko st2 Potem jih še enkrat pogoste s čajem in mlekom, jih spremijo iz vasi, jim pokažejo pot v Emavs in jim žele srečo: Naj vas varuje Allah!.... Ko so otroci dorasli in postali godni za šolo, je kupil v svrho lažjega šolanja majhno hišo s posestvom v Ljubljani na Strmi poti. kamor se je preselila gospa z otroci. Tu je Gregor preživel vsa mlada leta, dokler ga ni poklic ponesel v svet. prihodnje počitnice, ko sta z istim Roku. j s. K. J . Slovenskega sa- domačim učiteljem naredila poto- m0,tcjncgr- podp. društva in angle- vanje okrog Julijskih Alp. Takoj društva Little Fort. No. 153 izpočetka se pripetil dogodljaj. H North American Union, je bil kaj značilne zanj. Domači u- Pogreb se je vršil 3. avgusta na čitelj je bil na počitnicah na Savi krastiem North Shore pokopališču, pri Jesenicah. Domenjeno je bilo. katerega si je pokojniea še v živ- To je le nekaj zgodb o dobrih Oče je obiskoval svojo družino, ko- ljudeh, ki sem jih srečal na potu likor so mu dopuščale stanovske svojega mladega življenja. A srečal dolžnosti. Bil je simpatičen gospod na potu svojega mladega življenja, s sivimi lasmi in brki, skoraj ve- A srečal sem takih ljudij tekom dno s smodko v roki. Miren, tih. petdesetih let na svojem potovanju jako redkih besed. Tudi doma mu po svetu precej. Spomini nanje' je bila zelo ljuba njegova knjižni- da pride.* Gregorček za listo potovanje gotovi dan z vlakom 11a Jesenice. Ker ga ni bilo, se je domači učitelj odpeljal v Ljubljano. Tam pa je doznal, da je Gergorček domenjeni vlak zamudil, a se z naslednjim odpeljal. Prvi vlak 11a Gorenjsko je šel ponoči in domači 11-čitelj je Gregorja v pozni noči na- ljeju sama izbrala. Naša najiskrenejša hvala vsem, ki jo jo obiskali ol) mrtvaškem odru in jo spremili na pokopališče v tako oyromem številu. Iskrena hvala sosentri Annie Mahnič, predsednici društva št. 119 S. N. P. J. za ganljiv nagrobni govor na pokopališuu, katerega je šel zunaj hiše. za katero je vedel govorila v imenu vseh društev, in v katero bi bil lahko šel. Pa vse Hvala tajnici društva št." 119 S. N. me tolažijo v nezgodah in bodre v težavnih težkih dneh razočaranja in obupa. 10-LETNICA HODNIKOV. Meseca julija 1829. pred 100 leti. so zgradili v Parizu prvi hodnik za ca, iz katere je najrajši čital De-moicrita v nemškem prevodu. Gospa je bila izredno skrbna gospodinja in je v tistih težavnih, ker ločenih razmerah posvetila vse življenje in vso nemalo vnemo gospodinjstvu in vzgoji tolikanj Ijub- neprilike so bile pozabljene dru^i dan pri Peričniku, pii Belopeških jezerih in v soteski Žlice pri Trbižu. Odtod je šla pot čez Ljub?ij in Bovec v Kobarid. Pri Tolminu sta krenila od Idrijci proti Idriji. Precej pred Spodnjo Idrijo jc domačemu učitelj stopila žila v mečih Bila je nenavadno: ... . ....... , . . , , . . . , i iz sklepov in na kmeekom vozu sta mci11 111 vimi omnibusi. ki so jih 01I1 malo mehkega srca. ki jo je pretresla , , _ , . rinhro 7 - , , - - , - dospela v Spodnjo Idrijo m potem ^; prej izročili prometu in so ze po-i vsaka krivica, tudi ki se ni tikala, 4 , . TT . ... ' - » » » 1 ^ r r nntrvvo Ii carr RrroHorc^wn »t-* noH.\_ popolnoma prazen kupe drugega razreda in reče: "Tukaj sedite, pridem takoj nazaj. Gotovo še niste večerjali?!" Res pride kmalu nazaj, sede k meni, potsavi čajnik in dva kozarca na mizico ter kruha in velik kos klobase. Večerjava in se pogovarjava. Postaja za postajo hiti mimo. Zjutraj sem že v mestu Kur-sku.... Na Kavkazu. Po divje romantični dolini rekel Baksan se bližam znožju Elbrusa <5600 m). Ker hočem dohiteti nemške veleturiste Monakovčane: Pfana, Distela in Leuchsa in se povzpeti z njimi na vrh velikana, hitim kolikor mogo-krog in okrog, kamor seže oko, pa j -e Toda ^^ opoldansko soln_ močvirna ravnina, kjer se zvijajo ce tako pripefca da p^em ves časa som spal. ko me zbudi tiha le domačinom znane stezice, ali Paj truden senčnato mesto Iežem človeška hoja v moji bližini. Od- v gorah zopet nepristopno skalov- t y trayo kraj safcle (koče) prem oci in vidim, kako gre od me- je, in tedaj se drži potnik najraje v nek. gorgki va£. y teh krajih ne visoka postava Turka s turba-, železniške proge, kjer ima vsaj tr- -.ye diyja kavkažka plemena, ve. uom na glavi Bil je najbrže gospo- da tla pod seboj in železne mosto-, činQma ^ mohamedanci dar sam. Shsal je bil škripanje Ide- ve čez deroče reke. Grem iz Kirune Rmalu zadremljem. K0 se čez ne- pi pod menoj, pa Je prišel pogledat, v Narvik in sm že na najvišji toč- _asa zb zagledam kraj se- ce mso kaksn. tatovi. Videl je me- ki pri postaji Riksgraensen <520)! be y ^ latvico k mleka _n ne spečega, pa sem se mu zasmilil na švedsko: norveški meji Pa se kog koruznega kruha Tisti mah se in pustil me je ,ne da bi me zbu- spuščam po serpentinah .in skozi: pQkaže izza Qgla gtarec ^ mi pf._ nebroj predorov v dolino. Noč re si umazali. Zakaj ste zlezli notri? j pe-ce Braniti jih je moral nred pr_ j ijenih otrok. Kar sram me je za vas. Meni bi povedali, pa bi bilo vse ^ ^^ ^ ....... ........................... Mirtit*. ce 7P ifoif 1J"~J ^ "" t ,"7 .*" . ""7, " potovala čez Hotederščico in Godo- menoj pojdite, se oo ze nasei kuk množic število prometnih nesreč. I nje, m marsikdo je imel priliko prostorček tudi za Vas! j Zanimivo je. da niso bili meščani i spoznati in občutiti njeno sočutje in Pelje me v sosednji voz, odpre j nikakor navdušeni za reformo. V j usmiljenost. tedanjih dnevnikih čitamo: "Pri- j Z neverjetno ljubeznijo je bila siliti nas hočejo, da bi korakali v: navezana na svoje otroke. Vendar; vrsti drug za dragim kakor kaz- j je njen posebni miljenec bil Gregor' njenci aii vojaki in da bi ničesar ne Kadar je bil Gregor slabe volje, se videli razen hrbtov onih, so spre- j je to opazile vsepovsod v hiši. Do-! daj. Nikoli in nikjer na svetu se še mače učitelje so imeli samo za ene- vič v Logatec, da zeleznice. L»asi ni kdo ve kaj govori, je imel Gregor to pot še več povedati kakor o potu na Triglav, ali pa v Bled j. iar_ Mr in Mr Vintgarju. dr., kar sta ti tudi o- it>r?it :n sestri gledala. V mladih letih so ga \*e nomer privabljale planine in ljubil jih je do smrti. Jos. P. ni dogodilo slično neznosno kršenje osebnih pravic". Vendar pa se oblasti niso dale zbegati in nadalj-ni mestni razvoj jim je dal prav. ga sina. ki pa je bil v tistih letih zaradi posledice prestane vročinske, bolezni bolj čudak kakor slabe gla-j Ampak najbolj nadarjen med ve di! Na potu iz Odese v Krim. Np velikem čolnu se peljem zvečer iz Hersoria Čez "Dnjeper široki" trg Aleški. V čolnu sedi še par ruskih bliža. Ves umazan prilezem zopet zi dolgega predora in zapazim na steni nad globokim prepadom, odkoder prihaja votlo bobnenje razjar-• mužlkov". Razgovorlmo se. Dobre jenega gorskega potoka, čuvajnico. ■ VI II 8 ■ ■ Si Pošljite nam i i in mi II vam bomo pošiljali 2 meseca i| "Glas Naroda" |j in prepričani smo, da boste potem N stalni naročnik. - K jazno pokima in pokaže na mleko, naj jem.... | Iz Aleksandropola mesta v Za-kavkazju* grem čez štiri tisoč metrov visoki vrh Allagez (Božje oko) v Ečmiadzin, stolico armenskega ' duhovnega poglavarja-katolikosa. Pod vrhom pridem na široko planino, kjer opazim črne šotore divjih Kurdov, znanih tudi Mohorja-nom po opisu grozovitega klanja Armencev, ravno tako pa tudi iz balkanskih osvobodilnih vojn. Ogniti se jim ni mogoče, ker so me že prav gotovo opazili. Najboljše je, da grem kar k njim. Ko sem že blizu, mi pride naproti star Kurd, me pozdravi in me pelje v šotor. Kaj bo, si mislim? Tam mi pogrne kožuh in veli, naj sedem, razgrne pepel, zamesi testo, napravi male kruhke, jih položi na čist prostor, odkoder je ogre-bel žerjavico, jih pokrije s piskrom, obda z žerjavico in kmalu so pečeni. Tudi mleka mi prinese. O-presniki in mleko mi greeto v slast kakor najboljša jed in kmalu pozabim na strah. Med temi "groznimi ubijalci", se počutim kakor doma. Šotor se je napolnil ž njimi, ki me radovedno ogledujejo. Ker se ne moremo pogovoriti, jim samo z rokami pokažem, da grem na vrh gore, oni pa prijateljski svare, češ, da je gori sam hudič — šaj-tan in volkovi!.... ZBIRKA PRISPEVKOV ZA ZIDANJE ZVONIKA V MALOVŠAH, I ki so jo zložili blagi dobrotniki v i Severni Ameriki, in ki sem jo da- J nes po poiti nakazano po Sakser : State Bank, New York, od skrbne- ! ga g. Frank C i g o j a resnično t prejel v znesku Lir 1456. Imena velikodušnih darovalcev: j G. Frank Cigoj. Malovše 57. S10; g. Anton Kerkoč, Malovše 73. $10; Franc Krkcč, Malovše 73. S10; g. Rafael Rebek, Gojače. S5; ga. Karolina Milost, Črniče. $5: g. Jo-han ,Lozar, Gojače. $5: g. Alojz Kerkoč, Gojače, $5; ga. Kristina Keižič, Malovše, $5; g. Ciril Fišer, Černice. $3; g. Anton Vertovec, Gojače, $3: g. Angelo Čermelj. Gojače, $2: g. Adolf Kerkoč, Malovše. $2: g. Franc Rebek, Gojače, $2; g. Franc Cigoj, Malovše 55. $2; g. FraiiC Besednjak, Gojače, $2; ga. Frarvtfaka Remec, Gojače, $1; g. Štefan Podgarnik. Črniče, $1; g. Anton Fevče, Vrtovin, SI; ga. Ana Brankovič, Šcmpas, $1; ga. Ana Skači, $1; g. Alojz Cigoj, Gojače, $3. Skupaj $79.«0. Vsem posameznim darovalcem se za ta plemeniti dar v moje' In vsega Malovškega ljudstva imenu prav iskreno zahvaljujem. Vašega itisanega izkaza Vam podpisanega ne vračam, ampak sem rajše prepisal imena darovalcev, ker mislim tisti izkaz primerno zaprt'v plehnato škatljico dati vzidati v zvonik tam v višini cerkvene strehe, da bo pričal, kje se je začelo zidati s pomočjo naših Ame-rikancev. Za poslano velikodušno pomoč, ki je prišla ravno o pravem času, da ni bilo treba dela za letos vstaviti, Vam vsem še enkrat najpri- j šrčnejša zahvala. Zdaj bomo prišli j gotovo do zvonov. Za špico se pa še naprej zelo lepo priporočamo. Hvaležno vdani Atejzij Novak, dekan čraiški.! FILMSKI IGRALEC — VOZAČ SMRTI. Iz Berlina poročajo: — Na cesti vsemi je bil Gregor. V šoli je bil Glienicke-Koepenik se je pripetila med prvimi. Vendar se niti v tisti težka avtomobilska nesreča, ki je ljudskošolskih letih ni doma nikoli zahtevala dve smrtni žrtevi. Avtomobil je bil last znanega filmskega igralca Ivana Petroviča. Petrovič sam opisuje nesrečo takole: "Avtomobil sem šofiral sam. Na nekem ovinku, tik za železniškim dosti učil šolskih predmetov. Vse je imel v mezincu.... On se je vedno] učil naprej, in sicer predmetov svojih bratov in sester, ki so bili že v srednjih šolah. Že v ljudski šoli ga je posebno zanimala zgodo-1 križiščem, stoji čuvajnica, ki po-vina in zemljepisje. Poznal je let-! polnoma zapira vsak razgled. Neko- nice in kralje, meje države, gore, reke, mesta itd. in dostikrat je pre- liko pred to avtomobilom čuvajneo se je pred nenadoma pojavilo Nadalje so darovali: g. Fr. Čer-nigoj, Malovše. $5; g. Alois Baučar. Na potu iz Lide v Emavs zaidem j Malovše, $5; g. John Faganel. Sem-s sedmimi palestinskimi romarji pas, $1; g. Tony Sakslda, $1.50; g. -— Rusi med strmo gorovje. Soince | Alois Kandus, Wertovin. $1; g. Ign. se je nagnilo k zapadu in slednjič I Ltsjak, $1. Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. . MREIEMSCIBI CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK j skušal ostale domače in njihovo . motorno kolo in zavozilo v avtomo-zanje v teh stvareh. Katerega leta j bil. Trk je bil tako silen da je so-se je zgodilo to in tisto, kakšne so voza<2a motornega kolesa vrgle s meje te države na severu, kje teče sedeža čez avtomobil in je na«firu-ta reka, z neštetimi takimi vpraša-nji nas je preizkušal brez knjige! in brez zemljevida, kateremu je bil! že v ljudski šoli jako vajen. Ko se se nekoč starejši bratje in sestre pričeli učiti stenografije, se je naravno tudi on pridružil in se tako mimogrede priučil slovenskega in nemškega brzopisa z debatno pisavo vred. Že v tistih ljudskošolskih letih je brad bral poučno štivo in je iz očetove knjižnice pobral večkrat celega, več zvezkov obsegajo-čega Demokrita in neko obširno svetovno zgodovino. Vse to mu je bilo lahko, ker so otroci že izza prvih let obvladali nemščino. Kako nadarjen bil, je razvidno tudi iz tega, da je že v ljudošolskih letih zelo dobro igral klavir dva in štiri-ročno. Posebno igrav ni bil videti. V drušbo drugih otrok zunaj šole ni zahajal. Že v otroških letih se je seznanil tudi z šahom in imenitno se mu je zdelo, kadar je užugal do-! niačega učitelja. Nu, tudi tarokira-j ti je znal, za resnico (za orehe) in j za šalo. j Včasi se ga je na lepem lotila : melanholija. Na obrazu se mu je ; poznalo. Takrat ni izpregovoril besedice, samo kuj al se je za vse. Navadno je vzel knjigo, pa se je u-maknil v samoten kot ali pa jo je mahnil na vrt. Tudi najslajše besede skrbne matere ga niso razvedrile In vsaka obljuba sicer tako priljubljenega malinovca je bila zaman. Malce je udaril z nogo ob tla, podrsnil s komolcem po mizi, izrekel nekak; mhm! Kadar je kdo silil vanj, pa odšel v samoto. Silno ga je zanimala narava in njeno življenje. S precej obsežnega P. J. 2a v.so požrtvovalnost in skrb, da se je pogreb vršil v najlepšem redu. Iskrena hvala vsem društvom. ki so se kerporativno udeležila pogreba, ter položila krasne vence :ia krsto pokojnice: dr. št. 119 S. N. P. J . dr. št. 94 J S K. J.. Slovensko sam. podp. društvo, dr. it. 14 S. N. P J dr. št. 5G3 S. N. P. J.. Spoils Club S. N. P. J. Iskrena hvala sorodnikom, družinam in prijateljem z;\ krasne vence in cvetlice: Mr. m Mrs. Joe Mrzlikar. Mr. in Mrs. Cecilija Ko-Frances Pooka j, upolrcjnicc, Little Falls. N. Y. >. Mr. in Mir. Frank Preveč. Girard, G.. Mr. in Mrs. Fr. Bizjak. Crivitz, Wis.. Mr. in Mrs. Jakob O'olak. West Alii::.. Wis.. Mr. Bartel-Treven. Detroit. Mich.. Miss Jane Mrzlikar, Little Falls. N. Y., Miss Julija Bizjak. Crivitz. Wis., Mr. Frank Bizjak. Milwaukee, Wis.. Mr. in Mrs. Math Oblak, Mr. in Mrs. Frank Na^cd."1. Lincoln St., Mr. in Mr. Frank Mack, Mr. in Mrs. John Mack. Mr. in Mr.-. Frank Slusa. Mrs. Jennie Kucler. Mr. in Mrs. John Slabe, Mr. in Mrs. Frank Podboj. Mr. in Mrs. Jack Hodnik, Mrs. Frances Hodnik, Mrs. Mary Celešnik. Mrs. Frances Župec, Mr. in Mrs. Joseph Zelene, Mr. in Mrs. Paul Pekla i. Mr. in Mrs. Ignac Jereb. Mr. in Mrs. Frank Nagode, Mc-Alister Ave., Mr. in Mrs. August Gregorka, Mr. in Mrs. John Bencina. Mr. in Mrs. Anton Prime. Mr. in Mrs. Anton Pirc, Mr. in Mrs. ■ John Istenič. Mr. in Mrs. Joseph j Mesec, Mr. in Mrs. Blaž Mahnič. ' Mr. in Mrs. Frank Opeka, Mr. Frank Petkovšek, 10th St., Mr. in Mrs. ' Štefan Dolenc, Mr. in Mi's. John ' Gantar. Mr. in Mrs. Jack Kaučnik. Mr. in Mrs. Jack Jašovec, Mr. in Mrs. Jack Novak, Mrs. Jennie Be-' ztk. Mr. In Mrs. John Zelenik, Mr. in Mrs. Theo. Meyer, Miss Ana Ko-i renin, Mrs. L. Jackson, Mrs. Fr. i McManaman. Miss Nellie Dobni-. kar. Miss Frances Dobnikar, Mr. Tony Šustaršič, ml., Mr. Tony Kr-žič, ml., Mr. Frank Korenčan, Mr. Victor Korenčan, uslužbenci Zadružne prodajalne, direktorij Zadružne prodajalne, delavci Sager Lock Press Room Ako je katero ime pomotoma izpuščeno. naj dotičnik oprosti. Najiskrenejša hvala vsem. Najlepša hvala tudi vsem, ki so dali na razpolago brezplačno svoje avtomobile za pogreb. Avtomobilov je bilo čez devetdeset. Tebi, predraga, nepozabljena soproga in mati, pa želimo: počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda! Naš spomin na Te ostane vedno v naših srcih. Žalujoči ostali: Anton Celarec, soprog. Anton, John, Joseph, sinovi. Mary, Jennie, Ametija. hčere. Joseh Mrsllkar, brat, Cecilija Kolar in Frances PeČkaj, sestri. * vsi trije v Little Falls, N. Y. V stari domovini, še živeči stali«, en brat in dve sestri. Waukegan, 111., 1929. tiaramemomw dne 5. augusta t "O I A I NARODA" NEW YORK. TUESDAY, AUGUST 13. 1929 » x.. «w The LARGEST SLOVENE DAILY f* D. 8. A. Mlada ljubezen ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. (Nadaljevanje.) Dolgo časa se je potikal po gori. Če se je čutil izmučenim, je sedel na kamen ter si podprl čelo z roko. Noč je bila hladna. Ker ni imel nobenega površnika, je čutil, kako ga stresa mraz. Pa kaj je njemu mraz. kaj i2mučenje? Ni se vrnil v duplino, i2 strahu, da bo tam srečal Jakoblno. Celo uro je preživel na poti plazov, v tajnem upanju, da se ga bo Gargos usmilil ter ga radrobil s kako skalo. Počasi so se dvigale zvezde na nočnem nebu. Pri pritlikavi smreki jc prepeval čriček. O, te smreke! Silver jih je zopet spoznal. Z njih suhimi vejami je prižigal pred kratkim kresove na vrhu Gargosa. Olv če bi mogel priklicati nazaj oni čas, v katerem se je čutil tako nesrečnim! Takrat je lahko upal, da mu bo Jakobina vrnjena po štirih letih. Sedaj pa se ji je moral za vedno odreči! Oh, in vendar je čutil njen poljub, njen sladki poljub na svojih ustnicah. Ali naj ga nekega dne uživa kdo drugi? Ta misel ga je zabodla globoko v srce. in stokajoč od bolesti, se je dvignil, da odide proti duplini. Hotel je zopet videti Jakobino! Da. mora jo zopet videti, jo imeti ter jo za vedno imenovati svojo! Kaj ga briga Roumigas? Kaj ga briga Emil? Prvi bo naznanil drugega, in Montguilhelm bo umrl na šafotu! Kakšen pomen ima konečno to? Jakobina ga bo kljub vsemu ljubila, to ve zagotovo. Ali bi jo on sam ljubil, če bi bila sestra kaznjenca? Da, vse ji moram povedati! Zopet jo moram videti! V diru je odhitel proti duplini. Nogi pa ga slednjič nista hoteli več nesti in obstal je. Abej pa ne bo več hotel. — je razpredel naprej svoje misli. — Nikdar ne bo družina Bordes dovolila, da bi se Jakobina poročila z bratom morilca! In tudi, 6e bi Jakobina zahtevala nositi ime Montguilhelm, ali bi imel dovolj poguma oareči ji to? Da. Preveč jo ljubim, da bi jo pustil postati nesrečno! Ne smem dovoliti, da bi postala moja žena! Tudi če bi bila njena ljubezen sedaj dosti močna, da bi premagala zločin mojega brata, ali bi ne mogla postati nekega dne manjša ter se izpremeniti v sovraštvo? Ona bi imela pravico sovražiti moža, ki je dal njenim otrokom one-čaSčeno ime. Ne. Jakobina, midva se ne smeva več ljubiti? Tudi ti boš težko trpela vsled tega. Bolečine pa bodo s časom ponehale. kot vse drugo na svetu. Hitrejše kot misliš to, boš pozabila svojega ljubimca iz dupline. Kak časten mladenič, iz poštene družine, katerega smeš ljubiti, ne da bi zardela, te bo srečal in postala boš nje-pova žena in če boš nekega dne izvedela, zakaj ter je Silver zapustil na zaročni dan, boš rekla: — Prav je storil! On je odkritosrčen fant! DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo vase Članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Zločini v notranji Braziliji. Mogul je malo mestece na skrajnem severu države Minas Geraes, ki ima veliko in sijajno preteklost. V njegovi okolici so našli enega največjih briljantov, ki so bili najdeni v novem svetu; še danes izkopljejo tu in tam kak dijamant. Življenje je tam dolgočasno in brez spremembe. Zdi se, kakor bi bili vsi prebivalci obsojeni na prognan-stvo in da se samo radi tega nahajajo tam. Zgodi se, da pretečejo meseci, ko ne dobe iz zunanjega -— sveta nobene vesti; in zopet prete- NAPRODAJ V čejo meseci, ko iz Mogula ni nika-' strašnim zločinom .se je zločinec ROPARJI UBILI VELE-FINANČNIKA Na progi Berlin — Vratislava so našli blizu postaje Guben truplo znanega poljskega velefinančnika in bivšega vseučiliškega profesorja dr. Stanislava N. Pinkusa, ki je zadnja leta s svojo družino živel v Berlinu. Zadnji del glave je bil popolnoma zdrobljen; razen tega je bilo na glavi več poškodb z ostrim orožjem. Pri mrtvecu so našli le nekaj fenigov denarja; listnica, ura in aktovka manjkajo. Po vsem tem sklepajo, da je bil dr. Pinkus napaden in oropan na vlaku, mrtvo truplo so pa storilci vrgli z vlaka. — Dr. Pinkus je bil zelo zanimiva osebnost. Na nemških univerzah si je pridobil več doktoratov, nakar je dobil stolico za kemijo na univerzi v Manchestru. Po večletnem delovanju na tem mestu je dal znanstvenemu delu slovo in se posvetil kupčijskim poslom, pri čemer so mu zveze na Angleškem zelo koristile. Posredoval je zlasti za Poljsko — kjer ima dva brata, katerih eden spada med najodličnejše poljske odvetnike — več velikih ino-> Kretanje Parnikov — Shipping News — — 14. avgusta: prt-»idem Roosevelt. Cherbourg. lira-men 15. avgusta: Frame. Havre Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Karlarube. Bremen Mauretanta, Cherbourg 16. avgusta: Homeric, Cherbourg Arabic, Cherbourg, Ant*er^en VoleniJam, Boulogne »ur Mer, Rot- lerdam Augustus, Napolt. Genova 17. avgusta: Hamburg, Cherbourg Hamburg leviathan. Cherboutg 20. avgusta: He de France. Havre 21 avgusta: Stuttgart. Boulogne sur Mer. Bremen Aquitan»a, Cherbourg Gi-orge Washington, Cherbourg Kremen zemskih posojil. Razen tega je v skesal in pobegnil v policijsko straž nico, kjer je vse priznal. Bil je cer-kvenik. ki je zastrupil svojega župnika. Dva dni poprej je cerkvenik pri vhodu v cerkev napadel neko ženo, ki mu ni hotela dati milodar. Ko ga je župnik radi tega trdo prijel, je sklenil, da se bo maščeval.! In res je drugo jutro masno vino zastrupil s strihninim. Ko je nato tako napolglasno govoril pred seboj kot napol blazen, . , . , , . ... , , .. _ . , \ kega glasu. Ampak, kadar pridejo ter prelival vroče solze, je zapazil za Coronadom prvi svit jutranje zo- 7 , '.. ! poročila, so taka, da jih je dovolj re. Pri tem je moral misliti na druge jutranje zore, pri katerih je bilo Jakobini tako težko izviti se iz njegovih rok. — Ne morem več misliti na to! — je rekel ter se stresel. Vsled tega je nadaljeval svojo pot, brez namena in cilja. Brez premisleka je hodil po skalnatih obronkih, srečen, da je bil pogosto tako izmučen, da je v telesni muki pozabil na duševne muke. Obšel je ves Gargos ter pričel krog desete ure zjutraj k nekemu kmetu kjer je prenočeval nedavno, ko je delal pri odvrnenju slapa. Tam je zavžii par krompirjev skuhanih na mleku, se vrnil nato na goro ter pričel razmišljati. Trenutek dolgo se je vpraševal, če naj ostane v Gargosu, a kmalu je razumel, da bi bilo nevarno živeti v bližini Jakobine. Vsled tega za dolgo časa. NAJLEPŠEM MESTU WISCONSIN! Najlepša priložnost za kakega Slovenca. Ravno sredi mesta: garaža za popravljanje avtomobilov in vse mehaniško orodje. Tudi hiša in pohištvo. Prodam radi slabega zdravja, da grem v stari kraj. Cena je $15,000. Za rent je $100 na mesec. ) Anton Zupancich, z revolverjem. Poleg tega je 723 N 9th st Sheboygan, Wis. <3x 13—15» Varšavi -ustanovil banko, ki goji predvsem zveze z Anglijo. Nedavno je dr. Pinkus po kupčijskih opravkih odpotoval v Varšavo; sedaj so njegovo mrtvo truplo našli ob železniški progi, po kateri sc običajno ni vozil. Dr. Pinkus je bil star 50 let. Njegova žena in hčerka sta ga dan za dnem pričakovali. Pinku-seva hči je bila prej tajnica na angleškem poslaništvu v Berlinu, sedaj pa je zasebna tajnica pri nekem filmskem podjetju. Za storilci še nimajo nobene sledi. i HOj A KI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODANAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI COSULICH LINE Nagla Vožnja v Jugoslavijo Prihodnje cdplutje: VULCANIA 24. AVGUSTA— 28. SEPTEMBRA 2. NOVEMBRA SATURNIA 11. SEPTEMBRA—16. OKTOBRA 20. NOVEMBRA Saturrita in Vi»lf;itiia prekaSa lini- je svetu v razkošju, udobnosti in naglici t«-r nudi najboljšo siuibo v Evrope i. Posebne cene tja in nazaj. Ve£ novosti na t»-h motornih :a«ljati v kij it plavalni bazen v drugem rxzretlu PHELPS BROS. & CO. Cen Agent Je 17 Battery Place, New York 22 avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Hrem«-n, Chtrbuurg, Bremen 23. avgusta: Vulcanla, Tr*t Majertlc, Chertourg I^ipiand. Cherbourg. Antwerpen K'tti*ra, Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 29. vagusta: Dresden. Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympic Cheibourg Petmland. Cherbourg, Antweriwn Berlin Cherbourg, Bremen New Amsterdam, Cherbourg, Rotterdam 31. avgusta: St Louio. Cherbourg. Hamburg Conte Blancatnuno, Napoll. CJenovm 1. Jesenski izlet, — ssp. I., "Us a* France". 2. Jesenski iilet, — okt 1«. "lit ds France" Boii4ni skupni Izlet. — d«C.. "lie at F-»nc«"'. Na en sam dan so se v Mogulu zgodili sledeči strahoviti zločini: — Zgodaj zjutraj so našli mrtvega «nladeniča. Ustreljen je bil čisto od blizu imel 18 ubodov z nožem, nos mu je bil odrezan, jezik iztrgan, oči pre-jx>dene z iglo. Dve uri kasneje ie bil umorjen in oropan bogat posestnik iz okolice. Truplo je bilo obe- je mora zapustiti vas. Kje pa naj obstane? Kaj naj prične, da si za-1 šeno na drevo. Najbolj strahovit 1'f-ri le /4 n m j i Ircu Vt T 7 f «i r» i n w\ n »vrv w» i vi «i 4 a mma »m f m« 1 ^ n • TI ! M _1 _ " i_ _ _ __ S _ A J: 1 » <4 a**/v služi vsakdanji kmh. V svojem spominu je premotril vse vasi Pirenej, skozi katere je prišel tekom svojih izletov ter se spomnil pri tem majhne vasice, po imen Goust, ki je natančno tako zgledala kot Gargos! Tam bo lahko živeti priprosto življenje, daleč od sveta. Tekom poletnih mesecev bo dosti zaslužka, kajti turisti bi prišli od vseh strani. — Tam se bom nastanil, — si je rekel Silver, — ter si bom s pomočjo kakega planinskega društva preskrbel priporočilo kot vodnik tujcev. Kadar pa bo Jakobina poročena, se bom vmil v Gargos. Še danes zvečer se bom napotil z oslico in jutri zjutraj bom že štirideset kilometrov proč od svoje dupline in nikdo ne bo vedel, kaj se je zgodilo z menoj. Mogoče bom lahko pisal Jakobini v par dneh ter ji rekel, da sem vse resno premotril ter dobil na dnu svoje duše pomisleke, da sem se najbrž zmotil glede svojih obdutkov napram njej in da se bojim, da je ne ljubim dovolj iskreno, da bi ji posvetil vse svoje življenje, — kratko, mrzlo pismo, ki je bo kmalu potolažilo radi moije izgube. Na koncu ji bom nato želel obilo sreče— in tako je vse dobro izračunano in drug izhod ni mogoč! Izpredei je te misli naprej, ko je blodil po obronkih gore, ležeče nasproti duplini. Ura je potekla za uro in večer se je približal. Ko je zahajalo solnce za gore, se je napotil Silver na Vrh Gargosa. Ni ga dosegel pred koncem dneva. Pokleknil je na mestu, kjer mu je Jakobina. priznala svojo ljubezen, da opravi svojo večerno molitev. Sedaj ni več jokal, kajti vir .solza se je posušil, njegova bolest je postala milejša in polagoma se je naselila v njegovem srcu nežna otožnost. kot tiha noč na bližnjih gorskih vrhuncih. Ko so se prikazale prve zvezde na nebu. je odšel počasi v dolino. Bila je to ura. ob kateri je šla Jakobina ponavadi k večerji in vsled tega je domneval, da je ne bo srečal, ko je odhajal domov po oslico. Dospel je do svoje dupline ter na tihem prisluškoval, predno je vstopil, vendar pa ni čul ničesar drugega kot nestrpno prhanje. — Uboga Moussu! Že celih štiri In dvajset ur ni imela ničesar za pod zob! — si je rekel. — Sedaj pa bo dobila ves ostanek sena! Vstopil je. pobožal žival ter ji dal obilno krme. Nato je odprl, ob luči sveče svoj kovčeg ter spravil skupaj svoje stvari. Knjige, album za fotografije, povečalno steklo, sploh vse stvari, ki bi mu zadostovale. da ublažijo njegovo bolest. Nato je zvil skupaj svojo vodniško obleko, spravil svoje najboljše perilo v žakelj, zaprl zopet kovčeg, pometel duplino ter vnel s stene puško. Treba je bilo še čakati, da bi se oslica najedla. Očividno se ji ni preveč mudilo. Ne da bi izgubil kake minute je Silver pritrdil sedlo živali ter odredil druge potrebne stvari. Oslica je dokončala svojo večerjo. Njen gospodar jo je odvezal ter po vedel na breg bližnjega potoka. — Napij se, Moussy! Pij čisto studenčnico Gargosa! Dolgo ne boš več dobila nobene slične! Sam se je sklonil, da se napije vodo iz domačega hriba. Naenkrat pa se je obrnil. Prihajala je Jakobina, v beli obleki, kot lakrtat ▼ mili mesečni noči. Silver se je vzravnal in čutil je, kako ga obliva mrzla polt in kako mu stoje lasje pokonci. — Končno te najdem! — je vkliknila mlada deklica. — O, Silver, kaj Je s teboj? Zakaj si nas zapustil, ne da bi koga obvestil? Ti zlobne* ? Ali nisi vedel, da smo te danes pričakotali h kosilu in da sem te ves popoldan iskala? O, U zlobnež! Od jutra sem neprestano jokala! Medtem pa se mu je približala, da ga objame. Vsa srečna Je pritisnila svoji ustnici na oči, lica In čelo svojega konečno zopet rtašlega prijatelja. 1 zločin pa se je odigral okrog devetih v cerkvi. Duhovnik je pristopil k oltarju in začel sv. Mašo. Ko je pri zavživa-nju popil posvečeno vino iz keliha, se je nezavesten zgrudil na tla. Priskočli so verniki, ga prenesli v bližnjo lekarno, pa ni bilo več pomoči: zastrupljen je izdihnil. Pred RAD BI IZVEDEL 2a naslov mojega brata JOHN ZGONC, doma iz Sekiršče, p. Velike Lašče, Dolenjsko. Pred 3 leti je bil na 7 Wood St., Braddock, Pa. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako je komu znan njegov naslov, da ga mi sporoče in mu bom j ako hvaležen. Če pa sam bere, naj se zglasi svojemu bratu. — Josef Zgonc, 1123 E. 71. St., Cleveland, Ohio. <3x8,9&13) VDOVEC -— ! star 49 let, sam, lepega In mirnega IŠČE SE GOZDARJE : značaja, delaven, imam nekaj pri- za rastoči gozd. Naprodaj imam hrankov. Vse lahko dokažem z naj- POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj | Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov. I (Dalje prihodnjič.) tudi par konj z vsem orodjem. Kogar veseli naj se oglasi pri: Anton Rolih, R. F. D. 2, Box 31, Kane, Pa. ali pa pri: Joe Rolih, Westline, Pa. (7x 6—13) boljšimi spričevali, seznanil bi se rad z vdovo ali samico v starosti 45—60 let. Farmarcam in tudi drugim bom odgovoril na vsako pismo. Vsa pisma pošljite na: GLAS NARODA, 216 \V. 18. St., New York, N. Y. (3x 12—14) Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO » se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New Yorkf N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lov is Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Splllar. Joliet, A. Anzelc, Mary BambicK J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelich. Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Summit, J. Horvath. Waukegao, Frank Petkovšek in Jože Zelene. KANSAS Girard, Agnes Močnik. Kansas City, Frank 2 agar. MARYLAND Steyer, J. Černe. Kitzmiller, Fr. Vodopivec. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janezich MINNESOTA Chlsholmn, Frank Gouže, A. Pa-nian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr Sekula. Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povie. Virginia, Frank Hrvatich. MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ." MONTANA Klein, John R. Rom. Washoe, L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Broderick: NEW YORK Gowanda, Karl Sternishft. Little Falls, Frank Maale. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hitl. Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Louis Rudman, Anton Slmcich, Math. Slapnlk. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagoae. Lorain, Louis Balant in J. KumSe Niles, Frank Kogovšek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. iOREGON | Oregon City, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge, Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerin. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Previč, Louis Supan-čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fc-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Žust. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdirc. Steelton. A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternel. UTAH j Helper, Fr. Kreba. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Svet. | WISCONSIN 1 Milwaukee, Joseph Tratnik in i Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene Sheboygan, John Zorman. West A Ills, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. fi ONI PREKO OCEANA Najkraji* In najbolj uoodna pot a* ootevtnj« ni ogromnih oirnlklh: FRANCE 15. au*.; 2. septembra (Ob polnoči) (6 P. M. ILE DE FRANCE 20. aug. 6. sept. (7. P. M.> PARIS 27. augusta; 13. sept (Ob polnoči) Kajkrijta pol po tdvuncl. V«akd Je v posebni kabini ■ vaeml modern! ml uil — Pijana In itftvoi friarn»k» kuhinja. IxreJno nlftke cen« VpraJajt« kateregakoli Dooblaftčenega agenta * nil FRENCH LINE tt STATE ITHCET NEW YORK. N. V Vsak zastopnik izda potrdilo . svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je $7. celo leto. Naročnina za Evropo je $7. za celo leto. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamurejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) ix Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudj v teku 6. meseccv in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotovi*njera v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mescc pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New York a, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost ▼ kvoti In ti so: S ta riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po I. juniju 1928. leta poročili, žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET ' f NEW TOM