MniMoQ (n upravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
tafeaja f pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti w&k 4»n od 11.—12. ure dopold.
Telefon St. 113.
Baro&tiins listo:
Celo teto		. 12	h
Pol leta		. 6	K
Četrt leta		3	K
Mesečno			K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 89.	Maribor, dne BI. julija 1911.	Letnik III.
Po prvih dveh tednih«
V solboto ob 8. uri zvečer je bilo zaključeno prvo zasedanje novoizvoljene 'državne zbornice. Trajalo ja samo dva tedna in že v naprej je bilo določeno, cl& v tem času ne bo prišlo do rešitve naše notranje-po-liticne krize, vendar je prišel ma/rsikak zanimiv moment na 'dan.
Formalitete, ki so v navadi pri otvoritvi nove zbornice, so se zjvrstile birez vsakega presenečenja. Tudi prestolni govor ni prinesel nič novega. Najzanimivejši dejstvi staj bili mogoče: njegova dolgost in pa ignoriranje 'Jugoslovanov. Pri prvem je moralo vzbuditi zlasti naše začudenje, da je naš vladar kljub svoji starosti še tako čil in krepak, pri drugem nas je moralo boleti, ker Še ni v merodajne kroge dovolj prodrlo prepričanje o važnosti jugoslovanskega vprašanja.
Konstituiranje zbornic.e se je tudi zvršilo mirno po sklenjenih kompromisih. Ravnotako niso presenetila konstituiranja raznih klubov in strank. Nekoliko senzacionelno je vplivala samo izvolitev starega lisjaka Bilinskega za predsednika Poljskega kluba.
Rešilo se je v teh! dneh samo najnujnejše zadeve. S sprejetjem bančne predloge sicer ni rešena kaka ljudska zadeva, ampak zbornieai je s tem varovala svojo pravico. Pokazala je, da se zrjveda svojih ingerenO; naprarn drugi državni polovici. Več prahu, kakor bančna predloga, je vzbudila draginjska debata. Draginja je igrala zlasti po mestih v zadnjem volilnem boju velevažno vlogo. Nie ne pretiravamo, če. trdimo, dfa. je stala draginja nemške krščanske, sdci-alce par mandatov. Njihovi nasprotniki so to gospodarsko zlo izrabili z vso brezobzirnostjo in so jih slikali kot povzročitelje draginje. Umevno, da je zato sedaj vse pazljivo sledilo razvoju tega vprašanja. Razočaranje je splošno. Nemško-nacionalna stranka je pokazala, da nima nikakih zmožnosti igrati vodilno parlamentarno vlogo, ki ji pristoja r^di'njene numerične premoči. Naslonila se je na socialdemokrate, ki pri draginjskih vprašanjih igrajo vedno deraagogično politiko, in jo je v tej družbi popolnoma zvozila. In brezprimerna zmedenost je vladala v njenih vrstah. V draginjskem odseku je glasovala za resolucije, ki so za vsako vlado ratdi obstoječih pogodb nesprejemljive, v zbornici se je potem pa moralapustiti preglasovati. Efekt draginjske debate bo enak — ničli.
Dokler bodo gotovi krogi vedno in neprestano metali okrog sebe s psovkami: kmet-oderuli, agrarec-izseso-Valeč, ne bomo prišli do boljših draginjskih razmer.
Korenito bi bilo treba sanirati oderuške razmere pri nakupovanju in prodajanju, postaviti bi bilo treba na zdrav temelj odnošaje med producentom in konsumentom, potem bi Še le šlo. A tega nemški Iraj-zin in socialna demokracija, ki sta oba odvisna od židovskega kapitala, nočeta, zato so vse njihove besede samo pesek v oči.
Baron Gautsoh si je priboril v tem času s svojin; zelo odločnim nastopanjem precej simpatij. Tako krepkih besed nismo bili navajeni slišati iz ust avstrijskih ministrskih predsednikov. In kar je najbolj zanimivo:	za svoja možata izvajanja je žel baron
Gautsch navadno vsestransko pohvalo.
Najbližje za nas so razmere v jugoslovanskem taboru. Razvijati so se bile pričele prav zadovoljivo, toda liberalci so zopet pokazali, da. se jim gre samo za njihov strankarski egoizem. Ni jim bilo mar jugoslovanske celokupnosti, ampak z divjo in podlo gonjo so ustvarili v jugoslovanski delegaciji nove razdra-panosti, težke neprilike.
Poslanci so šli na počitnice-. Brez dvoma pa je, 'Ua bodo te počitnice v marsičem služile predpripravam za jesensko zasedanje, ki se naj prične v'drugi polovici septembra. Baronu Gautschu in mnogim vodilnim politikom bodo te počitnice povzročile še marsikatero „gorko uro.“
Paralipomena k časovni zgodovini fribnrike univerze.
(Konec.)
Zdaj v poletnem semestru, že proti koncu, je bila 'draga afera, ki se* seveda ne tiče toliko univerze, razun ker je profesor na friburški univerzi, katero lahko imenujemo Weiss-afero. Kakor znano, je profesor Weiss izdal svoje najnovejše delo: „Lebens-und Gewidsensfragen der Gegenwart“ P. A. M. Weiss, ’O'. Pr. Herder, Freiburg i. B., 2 Bdo, 1911, brosch. 10 fr. Ko je isti Weiss izdal knjigo: „Die religiöse Gefahr“ leta 1904, in v njej opozoril na nekatere nevarnosti sedanjega časa, se mu je očitalo, da je crnogledeo, pesimist, tankosrcen itd. Toda kdor je knjigo 'prebral in tudi eno malo premislil in kdor se
interesira za struje modernega časa, bo drugače sodil. V tej novejši knjigi — jaz bi jo imenoval com-plementum prejšnje govori pisatelj, kako prevladuje skeptični duh sedanjega časa . . . kako vlada utilitarizem, kar je seveda konsekvenca materialne kulturne povtzdige; nadalje govori o nestalnosti značaja, o nestanovitnosti ali nestalnosti v mišljenju, kako veje nekak čuden misticizem itd.
Knjiga je vredna, da se vzame v roke in preštudira. Toliko in tako obširno se že dolgo ni pisalo o nobeni knjigi, kakor ravno o tej. Knjiga je, mislim, izšla koncu meseca maja, in cela afera je trajala do sredi meseca julija. Prvo oceno sem Čital kar hitro v „Basler Volksblatt“, ki jo precej na dolgo obdeluje in izvaja konsekvence. Ocena je bila tudi v „Kölnische Volkszeitung“, kar je ravno dalo povod Še le pravi polemiki. „Kölnische Volkszeitung“ je pa namreč pisala povodom ocenitve knjige približno ta-ko-le:	„Es ist her^uszulesen, daß: die katholischen
Priester, die in Berlin den Vorlesungen Harnaoks und Delitschs beigewohnt, im Glauben wankend geworden sind.“ To je dalo povod članku, katerega je pisal v „Kölnische Volkszeitung“ dr. Franc Coin, privatni docent v Bonu, pod naslovom: „P. A. Weiss und die in Berlin studierenden Priester“, kjer prav odločno in ostro nastopi proti Weissu in zahteva od njega, da mu jasno in brez ovinkov odgovori na sledeča vprašanja:! „Kdo je v zadnjih ca. 12 letih postal omahljiv v veri . . . ? — Ali je piravilno od nekaterih slučajev generalizirati . . . ?
Coin pravi, da ni noben odpadel. Toda v interesu resnice, pravi, je dobro vedeti, koliko jih je postalo omahljivih' od teh, ki so bili v Berolinu. Znani so trije slučaji; jeden svetni duhovnik, diva redovnika (jeden dominikan, ki se je oženil), notabene, ki n,iso študirali v Berolinu, temveč se samo mudili nekaj časa. Nazadnje Še pravi, da vsi odločno protestirajo (proti takemu sumničenju. Kdor je bral ta članek, mora priznati, da je bil precej oster in oseben.
Proti profesorju Čolnu je pisal v „Basler Volksblatt“ grof Oppersdorf, Član pruske gosposke zbornice, odprto pismo pod naslovom:	„P.” A. M.
Weiss O. Pr. und die in Berlin, studierenden Priester.“ On; pravi, da je Weiss zelo taktno in previdno pisal; on ni nikogar žalil ali mislil na katero konkretno osebo, a profesbr Coin pa je kajr postavil kot regula generalis, da misli na nemške duhovnike«.
Ir* ODLI8TBK.
la straži.
„Domovina, domovina!“ — tako vzdihujemo v tujini. A ne sami — z nami vzdihujejo po tebi neštete množice. Neštetim si ti, 'domovina, jedina tolažba, neštetim je spomin na tebe svet.
Dosti jih je, ki so te samovoljno, iz prevzetnosti in prešlernosti, zapustili. Velika, množica tava o-krog, in te išče, veliko jih je, katere je kruta usoda prepodila v tujino — in vsa ta velika množica vzdihuje sedaj po tebi: „Domovina, domovina!“
Vsakomur je sladek in prijeten spomin na 'domači, rojstni kraj, vsakdo ga spoštuje in ljubi kakor dete svojo mater. Zato jo spoštujemo in ljubimo tudi mi, čeprav smo daleč od nje — spomini na njo nas tolažijo.
„Domovina, 'domovina.! “
Talen vzdihujejo oni, ki so te samovoljno zapustili. Iskali so si drugod boljšega življenja in večje sreče — bogastva na kupe, časti in slave, toda končno so vendar prišli do prepričanja, da je 'domovina najboljša.
In sedaj — bi se skesani radi povrnili, a pot je -- zajprta, na te mislijo, spomini jim ne dajo miru in, vest jim očita neprestano: da so te zavrgli in zato vzdihujejo v tujini:
„Domovina, domovina! “
Tlako vzdihujejo tudi tisti, ki te vse svoje življenje iščejo neprenehoma, oni, ki ne vedo,, kje jim je zibeljka tekla, kje so zagledali luč sveta.
Iščejo te vse svoje življenje, iščejo sorodnikov, bratov, iščejo prijateljskih src, toda ne najdejo te, ne najdejo niti bratov, niti sorodnikov, niti prijateljskih src — a vendar vzdihujejo:
„Domovina, domovina;!“
Ravnotako vzdihujejo pa tudi oni, katere je — kruta usoda zapodila v tujino. Odkar so na tujih tleh, mislijo samo na tebe in kadar slišijo kak glas iz domačega kraja, jim je že lažje pri srcu.
Kaj bo s to veliko množico? Ali bodo kedaj še rekli: doma smo! ? Ali bodo zrli Še kedaj 'domačo hišo, bodo še hodili kedaj po tisti poti, kjer so se nekdaj igrali v brezskrbni otročji sreči?
Težko vprašanje je to, a vendar važno! Mogoče je, da jim usoda sploh nikdar ne bo ugodna, da nikdar ne pridejo nazaj v domovino; mogoče je tudi, da jo še najdejo v pravem Času, mogoče je pa tudi, da jo najdejo takrat, ko so njihove moči že oslabele, ko so v tujini že za 'druge izrabili svojo kri — in pa pridejo nazaj Še le takrat, ko se pretrga nit njihovega življenja, 'da lahko položijo svoje od potovanja u-trujene ude na domače zemljo.
Vsa ta množica torej hrepeni nazaj, vsa vzdihuje po tebi in v daljni tujini se slišijo tožni glasi neštetih nesrečnežev, zavrženpev in pregnancev, ki sedaj morda že dolga leta mislijo samo na te, domovina. — Vsi vzdihujemo enoglasno:
„Domovina, domovina!“
Bilo je na veliko soboto.
'Mrak se je bil že storil, skrivnostna tišina je legla na prirodo. Vse se je ‘že pripravljalo na 'dan veselja, na veliko nedeljo, vse se je veselilo tega pomenljivega dne, le Vinko je nekako zamišljeno korakal in opravljal svojo dolžnost, težko vojaško dolžnost — na straži.
Ko se je delal mrak in začele brleti lučke, ki so se tako krasno bleščale, je Vinko postal, si popravil (puško in gledal v daljavo. Kakor po noči z zvezdicami okrašeno nebo, tako se mu je zdelo kras-no morje; lučka pri lučki — kako lepo!
Vinko je stal in gledal. Misli so se vrstile, ne da bi znal kako in že so mu zopet bili v spominu zadnji velikonočni prazniki. Hotel se je otresti teh
spominov, toda zaman, vadoio bolj so se mu vračali spomini na njegovo prejšnje življenje.
Storil se je večer. Tiho je bilo povsod, niti najmanjšega šuma ni bilo slišati, a v Vinkovih prsih je glasno utripalo srce.
Luna je priplavala na obzor, Vinko se je predramil iz te zamišljenosti. Stopal je počasi dalje. — Opazoval je dvojno sliko krasne prirode: nebo z ne-številnimi zvezdicami, morje z bliščečimi se lučkami.
Zamislil se je zopet. Zadelo se mu je, da je bolan, 'da, mu je glava težka, tako silno težka, čutil je mraz, a vendar je bil ves poten po obrazu.
„Dolžnost je dolžnost“, je mislil Vinko ter zopet napravil par korakov dalje.
Prijel^ je puško močneje, popravil si Čepico na glavi, hoteč se otresti misli na bolezen, a vendar se mu je zdelo, da ga mrzlica trese po vsem telesu. Ni hotel verjeti.
Da bi si prikrajšal čas, si je skušal zažvižgati narodno pesem, toda ni se mu posrečilo, kajti njegove misli so bile zopet nekje —■
,,Mink|a;J“
Zašepetal je njeno ime in kakor da je to njegovo najdražje bitjo, po katerim hrepeni njegovo srce, za katero bi dal vse, da, vse, kar ima — in še-petaje je ponavljal:
„Minka, moja) Minka!“
ST 1® zopet predramil. Na nebu ni bilo niti jed n en oblačka, v daljavi se je pojavila Indija. Počasi ser premi kala, kakor bi Čutila utrujenost od dolgega p! ta. Vinko je strmel v ta krasen prizor. Zdeio se m 1 jto fla se ie zgodilo tudi pri njem že nekdaj nek:
„,'iSinoČi sem na straži stal, n;a onem kraj’ potoka“ —
„ Zopet je mislil na njo. Kakor plove tal ladiia počasi, kakor se njene lučke iz daljave vedno boljše m lepše blešče ter rasto, tako se mu je zdelo je bilo
.Tudi profesor Weiss se. je Čutil primoranega, da se je očitno zagovarjal in sicer v .„Basler Volksblatt“ pod naslovom: „Eine bescheidene Antwort auf eine schwere Anklage“, kjer pravi, da ni na nikogar osebno mislil, temveč samo bppzoril na nekatere nevarnosti. Na nevarnosti je treba že prej opozoriti, ne Se le takrat, kadar se že nahajajo. Ako potem profesor Coin to po svojem razlaga, je žalostno; proti taki logiki je vjsakdo brez vsake moči. Ker še ni bilo konca ne kraja polemike, je nekdo pisal v „(Vaterland“ članek „Mißverständnisse“, kjer zahteva, oziroma želi, da bi bil kmalu konec tega spora in sicer in camera caritatis. Meseca julija je bil en članek v „Basler Volksblatt“: „Zur Weiss Polemik“, kateri se potegne za Weissa. Tudi Se nekaj drugih člankov je bilo pisanih o tej aferi. Weissovo knjigo so ocenjevali, oziroma pisali o njej, tudi listi kakor: ^Correspondence de Rome“, „Corriere della Sera“ iz Milana, „Univers“ (Paris), katoliški list, ki pa ima posebno piko na nemške katoličane, sosebno na centrum. Želeti bi bilo, da bi se tam na Francoskem bolj brigali za svoje stvari in pometali pred svojim pragom, potem bi mogoče ne bilo prišlo tako daleč, kakor je sedaj.
Aferaj, ki je vzdignile toliko nepotrebnega prahu, je zdaj menda pri koncu in zopet je nastopil status quo. Vzrok je tudi tukaj, ker ne znajo, oziroma nočejo ločiti stvari od osebe. Ako postane polemika osebna, je vedno nevarno. Prej sem že bil omenil, da je zopet dobila friburška univerza v Rimu popolno zaupanje. To se je zgodilo na sledeč način.
Meseca junija tega semestra je bil v Friburgu dominikanski general iz Rima in sicer i se je mudil tukaj kake tri tedne. O tem se ni nič pisalo in menda tudi nič vedelo ad estra. Da je bil ta prihod generala v zvezi z najnovejšimi stvarmi na univerzi, — ni skoraj dvoma. 'Jaz sem celo slišal, da je bil poslan kot delegatus apostolicus. Naj si že bode kakor hoče, cela stvar je bila ugodna za frifourško univerzo. Ko je general zapustil Friburg in se zopet podal v Rim, in papežu seveda vse natanko sporočil, je dobil od papeža pismo, katero je general priobčil in sicer je bilo v „Biberte“ in v „Vaterland“ natisnjeno. Summa summarum tega pisma je: Papež je bil zelo vesel poročila, katero je prejel od generala. Veseli ga, da tako napreduje in cvete iriburška. teologična fakulteta pod vodstvom profesorjev dominikanov, sosebno pa, da se podučuje y duhu velikega sv. Tomaža Ak-vinskega. Papež želi, da bi tudi naprej tako napredovala in vejel ta ortodoksni duh na univerzi. Kot znamenje posebne dobrohotnosti, tedaj „ex speciali benevolentia“, podeli papež generalu in sobratom profesorjem svoj blagoslov.
Besede govorijo dovolj jasno, komentarja ni potreba. Mislim’ da bodo za naprej popolnoma obmolknili razni liberalni listi in nasprotniki katoliške univerze v Friburgu. Fiat!	P. H. K.
Politični pregled.
Državni zbor.
Draginjski odsek.
D.unaj, 28. julija.
Draginjski odsek se je sešel danes pred glavno sejo. Ža načelnika je bil izvoljen poslanec profesor Mandič. Sklenilo se je po Reumannovem predlogu, da mora vlada dovoliti časovno in, kvantitativno neomejen uvoz prekomorskega mesa. Istotako se je enoglasno sprejel predlog poslanca Ceha, ki poziva vlado, da pospeši uvoz goveje živine in mesa iz Srbije. in Rumunije. Za poročevalca je bil določen poslanec Erb.
Bančna predloga.
V plenarni seji je bila danes na dnevnem redu bančna predloga. K stvari so govorili poslanci Mo-draczek, Sohraffl in Kolischer, nakar je finančni minister dobil besedo. Finančni minister dr. Meyer je v daljšem govoru izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da vidi pretežna večina poslancev v bančni predlogi koristno narodno-gospodarsko uvedbo. Nato je govoril poslanec Malik in dvorni svetnik Kuranda, nakar se je debata zaključila. Glavnim govornikom pro je bil izvoljen Fuchs; glavnega govornika kontra pa niso volili.
Po končanem poročilu poročevalca se je rešila bančna predloga v drugem in tretjem branju. Sprejele so se resolucije, ki jih je predlagal odsek.
tudi z njegovo ljubeznijo. Sprva sta bila daleč narazen ■ on in njegova Minka, toda neka skrivna moč in tajna sila nista mirovali, srci sta hoteli — in ljubezen je prikipela do vrhunca, srčne želje so se u-resničile.
Toda li ostane ta ladij a, ko doseže obalo in smoter, vedno na istem mestu ? Gotovo ne!( Zopet odjadra.
Kaj ko bi bilo tudi z Vinkovo ljubeznijo tako, ko bi se zopet razdrla ona ljubezenska, nepokvarjena vez, ko bi bilo že tako kmalu konec* onih mičnih pisemc?
Takih' vprašanj se je nakopičilo toliko, da se je prestrašil.
Ni jih mogel rešiti, hudo mu je postalo in zdelo se mu je, da mora sesti.
Da, dolžnost je dolžnost! Spomnil se je Šle v pravem času, da je na straži, da mu ni dovoljeno, odpočiti si!
(Konec prih.)
D r o h’ o b y c z k e volitve.
Poslanec Wityk (rusinski socialni demokrat) je opisal položaj pred volitvami (v Djrohobyczu. Izvajal je, da, ni bilo najmanjšega povoda za streljanje, pri katerem je bilo največ nedolžnih zadetih.
Nato sta govorila še dva ministra.
Poslanec Dnistriansky je omenil uvodoma volilne sleparije v Galiciji in, izvajal, da vlada porablja vsa sredstva, da prodre s svojimi kandidati.
Notranji minister grof Wickenburg je omenil, da je umrlo 25 oseb in bilo ranjenih 55. Krivdo nosijo oblastva, ki so postopala povsem nepravilno. In končno obljubi parlamentarno komisijo in pomoč ponesrečencem.
Minister za deželno brambo pl. Georgi je govoril o položaju vojaštva in varnostnih organov pri ton imenovanih ekscesih. Po kratkem razgovoru se je debata zaključila.	....
Predsednik je naznanil dnevni red prihodnje seje, nakar se je ob 91. uri 20 minut seja zaključila.
Prihodnja seja jutri ob 10. uri dopoldne.
* *
Dunaj, 29. julija.
Draginjski odsek je sprejel predlog Reumanna za uvoz prekomorskega mesa in Cehov za uvoz žive srbske živine. Vkljub temu, da sta bila dva ministra zraven, je s temi Sklepi socialdemokraško-nemšika. (večina zavozila. V Reumannovem predlogu stoji, da se pri uvozu ni treba ozirati na Ogrsko, kar pa je proti nagodbi; a v Čehovem predlogu je zahteval po živi živini tudi proti trgovinski pogodbi. Zato je v začetku današnje seje, ko se je začela debata o draginji, ministrski predsednik Gautsch izjavil, da vlada ne more sprejeti omenjenih odsekovih predlogov.
V imenu Hrvatsko-slovenskega kluba je govoril gospod profesor J. a r c. Smešil je dirko socialdemokratov in nemškega nacionalverbanda za nizko ceno mesa, kar bi imelo kot zadnjo posledico uničenje z živinorejo se davečega kmetijstva.
Med Jarčevim govorom je nastal hud prepir med dr. Korošcem, dr. Jankovičem in dr. VerstovŠe-kom na eni strani in med socialdemokrati ha, drugi strani, ker je neki socialdemokrat ozmerjal dr. Žitnika s psovko „Pfaffe.“ v (Narodov“ parlamentarni dopisnik tudi v tem oziru stoji na strani nemiških soc.-demokratov in napada naše poslance, češ, daj so bili odurni. Zmerjati pa se naši poslanici ne bodo pustili, o tem se bo omenjeni gospod še temeljito poučil.
Nato je bilo glasovanje o različnih' draginjskih predlogih. Reumann o v predlog se je z imenskim glasovanjem odklonil.
Stölzeljev predlog, ki zahteva uvoz argentinskega mesa po potrebi, je bil odklonjen z T9d glasovi proti 182. Vsled tega velikansko razburjenje med socialdemokrati in nemškiihi nacionalci. Kričijo, da se ni dobro štelo. „Narodova“ trditev, da dr. Benkovič ni pravilno štel in da se mu je to očitalo, je zopet navadna liberalna laž. Protiagrarci zahtevajo še eno, in sicer imensko glasovanje. Predsednik se je že hotel udati, v tem prihitita dr. Korošec in, Udržal na predsedniško tribuno, ter odločno in glasno protestirata proti zopetnemu glasovanju. Dr. Sylvester si ne zna drugače pomagati, nego da prekine sejo in odredi konferenco načelnikov. (Tudi v tej konferenci se izjavita dr. Korošec in Udržal proti zopetnemu glasovanju. Nazadnje se protiagrarne stranke združijo, da bodo pri trgovinski pogodbi s Crnogoro stavili slično resolucijo.
Seja se zopet otvori in na vrsto pride Cehov predlog o srbski živini, in srbskem mesu. Odkloni se uvoz srbske živine, a za uvoz srlfskega mesa dobijo protiagrarci večino, Potem se Še 'dajo na glasovanje nekatere resolucije, ki merijo na povzdigo živinoreje. Se sprejmejo.
Sedaj je prišla na vrsto obtožba ministrstva Bienerth. Socij Seitz je surovo napadal vlaldo, predsednik Gaiutsoh ga je odločno zavračal. Predlog za obsodbo se ni sprejel.
Trgovinska pogodba s Crnogoro se je sprejela z glasovi protiagrarcev. Tukaj so sedaj hudi nasprotniki kmeta zmagali z resolucijo za uvoz argentinskega mesa. Ta vspeh je bil mogoč, ker se nemški agrarni poslanci niso zavzeli za kmečke koristi.
U i m e.
Na vrsto so prišli predlogi za podporo po ui-mah. V imenu Slovencev je govoril dr. Korošec ter opisoval škodo na Spodnje-Štajerskem in Kranjskem. Nazadnje je stafvil z dr. Benkovičem resolucijo, da se v svrho kontrole poslancem predložijo seznami o razdeljenih podporah. Sprejeto.
Seja se je zaključila z debato o droh’obiökih u-morib. Sprejeli so se predlogi Bilinskega, naj se u-vede preiskava in poroča, parlamentu.
Predsednik je voščil poslancem vesele počitnice in zaključil sejo.
Prihodnja seja se naznani pismenim potom.
P i š e k in tovariši so stavili dne 28. t. m. nujni predlog za dne 18. maja po toči in povodnji poškodovane iposestnike v občinah Poljčane, Breze in druge po Dravinski dolini.
* *
Dr. Jankovič je dne 28. julija vložil nujni predlog za po toči dne 17. julija poškodovane posestnike v Imenem in v sosednih občinah kozjanskega in šmarskega okraja, nadalje peticijo občine Tekačevo in Topole v rogaškem okraju za državno pomoč.
Poljski klut).
Poljski klub je imel dne 27. t. m. pozno v noč sejo, v kateri se je razvila zelo živahna in važna debata o stališču Poljakov proti vladi. O seji je izdal pozno po noči Poljski klub komunike. Poljski klub hoče podpirati vlado, Če si ta zapiše na program deželno ‘avtonomijo. Poljski klub zahteva, da varuje vlada pravice dežela, zlasti Galicije, v kulturnem in gospodarskem oziru in stoji na stališču, da je vodo-cestno vprašanje ena glavnih zahtev Poljakov. Poljski klub zahteva ureditev deželnih financ in lokalno-železniškega vprašanja kot nujno potrebo. Vlada si mora zagotoviti trdno parlamentarno večino. Na podlagi koalicije parlamentarnih strank s trdnim programom. Poljski klub priznava; važnost rešitve narodnostnih sporov, zlasti poravnavo eeško-nemškega spora. Zahteva pa, da se začno tudi v Galiciji pogajar nja med Poljaki in Rusini, da se ustanovi modus vivendi v deželi na podlagi pravičnosti in realne potrebe.
Maroko.
Iz Rima se poroča, da se bosta Nemčija in pa Francija sporazumeli, ker sta se obe državi baje v temeljnih točkah zedinili in je treba urediti le Še par formalnih vprašanj.
Bolezen bavarskega princa-regenta.
Stanje bavarskega princa-regenta Luitpolda se je poslabšalo. Zadnje dni je večkrat padel v nezavest. Generali so požgani, da za vsak slučaj naznanijo kraj svojega bivanja.
Iz zveze nemških krše. socialne v.
Dne 30. julija je zveza nemških krščanskih so-cialcev imela klubovo sejo, kateri je predsedoval eksc. dr... Ebenhoch. Med drugim se je vzela na znanje tudi prošnja poslanca Neunteufelna, za sprejem v nemško kršč. soc, zvezo, Koncem seje se je poslanec Wol-lek zahvalil klubovemu načelniku dr. Ebenhochu za uspešne in dobre svete, ki jih je dajal svojemu klubu v pretečenem zasedanju.
Konec vstaje Malisorov?
„Reichspost“ poroča iz baje dobro informiranih krogov, da je po zadnjih poročilih iz Carigrada in Podgorice mir takorekoč zagotovljen. Zahteve Malisorov se baje krijejo s koncesijami Turčije, tako, da moramo računati na konec malisorske vstaje že pred 1. avgustom t, 1. Kakor znano, je to zadnji termin, ki ga je dala Turčija Albancem, da se podvržejo. Crnogorska vlada baje ne ovira več vrnitve beguncev. — Papežev nuncij msgre. Bavona je obiskal dne 29. julija turškega poslanika Reschld-Pascho, s katerim se je precej časa razgovarjal. Najbrže so bile predmet razgovorom albanske razmere, ki so dale baje povod prijazni intervenciji Vatikana v korist Malisorov.
Tudi angleško časopisje je vzradoščeno nad zedinjenjem. — „Daily Telegraph“ pravi, da je upanje pa mir, Mladoturkom pa obljubuje, da bo podpirala Anglija mladoturški režim, kar pa se vsled papifika-cije Albanije le težko zgodi. — „Morningpost“ pravi, da pridejo Turki končno le do te zavesti, da de j st veno izgubljajo simpatije cele zahodne Evrope. Podaniki niso dosegli pravic ne uprave, ki je bila proklamirana po padcu starega režima. — Tem poročilom pa nasprotujejo poročila iz Carigrada, ki javljajo, da so ustaši zadnje tri dni po vrsti (to je 25,, 26. in 27, julija napravili brezuspešne napade na turško vojsko^ Vsekako pa je javnost napeto radovedna.
Perzija.
„Rjec“ iz Petrograda prinaša iz Teherana vest, da je rusko poslaniStyjo prepovedalo vsak boj zoper ex-Saha, Okrožje boja je omejeno na 30 km okoli mesta Teherana. Kdor bi se izmed ruskih podanikov v tem okrožju bojeval, ga imajo oblastva pravico aretirati in izgnati iz Perzije. S tem stoji Rusija na strani ex-šaha, k,i svoje vojske itak ne more drugod razviti, kakor ravno pred Teheranom. Perzijska vojska v Teheranu ima velik oddelek kozaških brigad, katerim poveljujejo ruski častniki in podčastniki, — Po zadnjih poročilih iz Teherana je položaj za ex-Šaha jako ugoden, ker dobiva vedno več čet, Ker vlada Še vedno odlaša z energičnim nastopom, je ex-šahu u-speh' takorekoč zagotovljen.
Na Velehradu.
Dne 27. julija je bil na Velehradu otvorjen tretji kongres za zedinjenje cerkva. — Kongresa se u-deležuje 200 učenjakov, teologov in duhovnikov iz vseh slovanskih dežel, izvzemši iz Srbije ter iz Francije, Italije, Nemčije in Albanije.
Francoski socialist izgnan iz Nemčije.
Na shodu nemških' in francoskih strokovnih organizacij je govoril tudi francoski socialist ;Yvetot o militarizmu in razoroženju. Hkratu je- ostro kritiziral politiko nemške, kakor tudi francoske vlade. To priliko je porabilo vladno časopisje in zahtevalo, da se mora tega revolucionarja izgnati iz Nemčije. Vlada je tej želji ustregla in izdala izgonsko povelje. lYvetot je že zapustil Nemčijo.
Haiti.
Otok Haiti je skor.ajj popolnoma v oblasti revolucionarjev. Nemčija je poslala tja križarko „Bremen“, kar vzbuja v Združenih državah severoameri-ških veliko nevoljo. Združene države žele, da se edino njim prizna pravica, braniti vse inozemce v Srednji [Ameriki. Londonska („(Morningpost“ poroča, da je Nemčija udeležena pri tej revoluciji in da je dala revolucionarni stranki na Haiti 1,200.000 mark na razpolaganje.
Na delu.
Petrovče.
Savinjsko okrožje Zaveze slovenskih deklet je imelo včeraj dne 30. julija svojo redno odborovo sejo. Članice okrožnega odbora so prišle polnoštevilno, dole ag, kako dobro so naša savinjska dekleta organizirana. Ziastopnice savinjskih dekliških organizacij so soglasno sklenile, da se priredi v nedeljo dne 20. avgusta na Oljski gori velik dekliški shod, M bo olb e-nem drugi redni občni zbor Savinjskega okrožja Z. S. D.
Povabljene bodo pa tudi zastopnice drugih dekliških zvez iz Štajerskega. Podroben spored se še priobči.
Odbor je. storil Še več važnih sklepov v svrho tesnejše dekliške organizaciji v Savinjski dolini.
Kakor naši Orli, tako se tudi naša Savinjska dekleta vedno tesneje organizirajo in združujejo. In, ta krepka mladinska organizacija je veselo znamenje za bodočnost lepe Savinjske doline.
Raznoterosti
Volitve v mariborski okrajni zastop. C. kr. o-krajn.o glavarstvo v Mariboru razglaša sledeče: Volitve v okrajni zastop se bodo vršile v naslednjem redu: 1. Za skupino velikega zemljiškega posestva v pondeljek dne 14. avgusta '1911, Ob 10. uri dopoldne, v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru. 2. Za skupino naj višje obdačenih v trgovini in industriji, v sredo dne 16. avgusta 1911, ob 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru. 3. Za skupino mest in trgov, v Četrtek dne 17. avgusta 1911, ob
10.	uri dopoldne v Mariboru v rotovžu in v občinski pisarni pri Sv. Lovrencu. 4. Za skupino kmečkih občin, v soboto, dne 19. avgusta 1911, ob 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega zastopa v Mariboru.
(Občinski uradi, pozor! Vsi občinski uradi naj naznanijo Škodo, povzročeno vsled suše, in prosijo za odpis zemljiškega davka s prikladami. Tozadevne, nekolekova/ne prošnje je vlagati na c. kr. okrajno glavarstvo (davčni oddelek).
Sestanek absolventov kmetijske šole na .Grmu se priredi dne 19. in 20. avgjusta t. 1. Pri tej priliki se bo praznovala tudi petindvajsetletnica zavoda s sledečim programom: V soboto dne 19. avgusta: ob polu 6. uri popoldne:	Sprejem gostov na kolodvoru.
Odkazanje prenočišč. Ob 7. uri zvečer:, Prijateljski sestanek pri Stemburju v Kandiji. Ob; 9. uri zvečer: Kres na Grmu. V nedeljo dne 20. avgusta: Ob 8. uri zjutraj: Sveta maša pri božjem grobu. Ob 9. uri dopoldne :	Pozdrav in nagovor došilih gostov v šolski
dvorani. Ogledovanje zavoda. Ob polu 1. uri popoldne: Skupni obed v šolski dvorani. Ob 4. uri popoldne: Zborovanje absolventov v svrho stanovske organizacije. — Cas za priglasitev je določen do dne 1. avgusta. — Pripravljalni odbor.
Imenovanje. Za notarja v Gornji Radgoni je i-menovan Slovenec dr, Henrik Požun, sedaj notarski kandidat v Celju, Med tem, ko so liberalni listi nesramno napadali naše poslance, češ, da so nasprotniki narodnih uradnikov, so se oni trudili in dosegli omenjeno imenovanje. Pač pa vemo, da zastopnik liberalne inteligence (?), dr, Kukovec, tudi v tem slučaju ni zganil z mezincem. Za to delovanje zasluži, daj ga narodni Sokoli zopet enkrat povzdigujejo, kakor zadnjic, ko so v Središču tega večnemščinarja nosili na rokah.
Gnojnico. Parlamentarni dopisnik „Slov, Naroda“ je že zadnji dan čutil potrebo, da zlije svojo gnojnico na naše poslance. Dr. Korošcu očita neotesanost, ker ni pustil svojega tovariša dr. Žitnika zmerjali s „Pfaffe“, O dr, Benkoviču drzno laže, da mu je baje nekdo očital falzificiranje pri Štetju glasov, ko se je Šlo za Holzerjev predlog. Dokazano pa je, da o dr, Benkovičevem Štetju ni nihče dvomil, pač pa o Štetju v drugem sektorju, kjer je štel Burival, Tudi Brenčič mu ni po volji, ker se baje pri glasovanju o uvozu tujega mesa ni dal terorizirati po socialnih demokratih, ampak je odločno br.anil svoje agrarno stališče. Sicer pa dela „Narddov“ : dopisnik s takimi napadi le reklamo za naše poslance, ker volilei izpre-,vidijo, da so njih poslanci na svojem mestu.
Iz Amerike. Poroča se nam, da je mesto umrlega župnika, F. S. Šušteršiča, ustanovitelja prve slovenske fare v Jolietu, Illinois, prišel Čast. g. John Kranjec.,
Za „Slovensko Stražo“ je poslala našemu u-redništvu ob priliki ustanovitve svetinj š®e podružnice „Slovenske Straže“ v Žerovincih gdč. Pepica Pihlar ■ 6 K- Posriemajte !i
Štajersku.
St. lij v Slovanskih goricami,- V petek dne 28. julija je umrl gospod Janež Fluher, slovenski občinski odbornik, vrl, neustrašen, narodni veteran. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 30. julija popoldne ob zelo obilni udeležbi. Vrlemu obmejnemu Slovencu blag spomin!
Sv. Lenart v Slovenskih, goricah. So enkrat vabimo vse naše somišljenike na dijaško veselico, ki jo priredi štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze dne 6. avgusta; 1911 po večernicah'pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah v gostilni gospoda Arnuša. Na vspomlu je godba, govor ter Šaloigra ,,(Trije tički.“ Po vsporedu prosta zabava s konfeti, Šaljivo pošto,
srecolovom, šopki itd. itd. Prijatelji katoliško-narodne-ga dijaštva, pridite vsi do zadnjega!,
Slov. Bistrica. V nedeljo, dpe 6, avgusta vsi v Slov, Bistrico! Izobraževalno društvo v. Slovenski Bistrici uprizori ta dan v hotelu „Avstrija“ krasno ljudsko igro v petih dejanjih, „(Mala pevka“. Prijatelji zabave, pridite mnogoštevilno, dag vidite in slišite res nekaj lepega in poučnega. Začetek ob 4, uri popoldne, Vstopnina kakor navadno, — Odbor,
Sv. Marjeta ob Pesnici. V soboto dno 29. jul. popoldne ob pol četrti uri je med hudo nevihto, ki je prišla od severa, udarilo štirikrat v hlev, in gospodarsko poslopje vrlega kmeta Karola Žugmana. Gospodar je dopoldne peljal svojo bolno ženo k zdravniku; ko se je vrnil, je našel poslopje s senom, z zrnjem, sploh vsemi letošnjimi dosedanjimi pridelki u» pepeljeno. Zgoreli so tudi vsi vozovi, vse gospodarsko orodje in 7 glav goveje živine. Z'avarovan je bil samo za 2000 K.'
Ljubno, Tukaj se je prigodil v, temni noči med 25.—26. jul; zelo žalosten slučaj. Gdč. Gerzetič, poštna štna upraviteljica,, ki je prišla še-le pred 3 meseci k tukajšnjemu poštnemu uraduj je stanovala v bližini urada v, pritlični hiši poleg Žmamove gostilne. Nie hudega sluteč, je pustila, okna vsled soparne noči napol odprta, Okoii polnoči se vtihotapi v spalno sobo neki 301etni, že večkrat predkaznovani polibtnež Fr, Piki, s priimkom Lukcov, Ravno pred kratkim je šele odsedel öletni zapor, Ker se razbojniku vsled silobrana ojunačene gospodične namen ni posrečil, jo Je začel z nekim Čevljarskim železnim orodjem obdelovati ter jej je prizadejal opasne rane na glavi, obrazu in ustnicah, |Vsa sobna oprava je bila okrvavljena, Prišlo bi bilo do umora, ako bi na klice ne bili prihiteli sosedje, ki so lopova odgnali. Zbežal je zopet Čez okno v temno noc v gozdove, kjer se sedaj klati. Napadeni gospodični, ki je zdaj že iz nevarnosti, izrekamo naše sožalje. Ves dogodek je žalosten tudi zaradi tega, ker bodo nam sovražni nemški listi imeli povod k blatenju našega dobrega, mirnega ljudstva, — Občani,
Laški trg. Novh lekarna. Deželno namestništvo naznanjal, da je prosil neki mag. pharm. Robert Rihter za dovolitev otvoritve nove lekarne v Laškem
Slovenjgradec. Poroča sei, da so zasledili ponarejen denar. Zidar B. Svečko, ki je zaposlen pri stavbenemu mojstru P. Fergiorini, je v neki gostilni plajčal svojo ceho s ponarejeno kron. Gostilničar pa je hitro razločil nepravo krono od drugega denarja. Na vprašanje, kje je Svečko dobil ta denar, je odgovoril, da od delodajalca, ki je n,a( plačilni dan menjal 200 enokronskih’ in, 20 petkronskih novcev. Dognalo se je, da je ponarejena krona pred,'kratkim prišla na poštni urad. Upravičeno se sklepa, 'da se nahaja v bližini Slovenjgradca večja družba ponarejalcev denarja. Žandarmerija je na nogah.
Goto vije. Častiti gospod Ivan Cilenšek, tukajšnji rojak, je obhajal včeraj dne 30. t. m. tukaj svojo novo mašo. Pridigal mu je ob velikanski udeležbi pobožnih vernikov mil. gospod opat Ogradi iz Celja.
Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Malo zakasnelo prihaja v svet, pa vendar je vredno odtegniti pozabljivosti postopanje našega velikega „Nemca“ Goloba pri letošnjem ljudskem Štetju. Čeprav še sam ne zna pravilno nemški, je vendar vpisal celo svojo družino z nemškim občevalnim jezikom. Da je njegova gospa dobra Slovenka, ki niti nemški ne. zna, ga pri tem nemško „narodnem“ delu ni nič oviralo. Slovenska natakarica je moralo odločno uporekati, če ne bi bili tudi iz nje napravili Nemko. Nemci pa taki.
Vročina in njene nevarnosti.
Pasji dnevi so tu. Vročina pritiska od vseh strani in nemalokrat so zgodi, da podleže človek v-plivu prevelike vročine. Mnogo ljudi je v tem vročem času izpostavljenih resnim nevarnostim, ki imajo cesto smrten učinek. Vsak dan poročajo časopisi o neštetih žrtvah solnčariee. Posebno delavci v tovarnah čutijo vročino Še veliko bolj, kot delavci na soln-eu ali pa razni uradniki in drugi; prvič povzročuje in pomnožuje vročino velika množica razbeljenih peči, kotlov in strojev, drugič pa neumorno delovanje mišic razgreje Človeka prav, temeljito. Tvorba potnih' kapljic in posebno nemoteno izhlapevanje istih je v zvezi z ohlajenjem telesne toplote, kar pomeni nekako regulacijo organizma proti hudi, vedno bolj naraščajoči vročini. Izhlapovainje potu pa je znatno olajšano, ako odložimo tesno obleko, posebno okoli vrata, prs in pasa. Skratka, poletna obleka — saj jo vsak pozna — mora biti lahka, svetla in ohlapna,
Vojaki, policaji in druge uniformirane osebe so v tej dobi njj večje reve: izpostavljeni so v prvi vrsti vsem nevarnostim prevelikega solnčnega viplivai.
Nadalje se naj upošteva sledeče. Ako je le količkaj mogoče, naj se, bodosi telesna ali duševna dela preložijo na zgrpnje jutro ali na večer, četudi pozno v noč. Sobe se naj redno vsako jutro precej Časa zračijo, tako da je prepih, nato se naj na solnčni strani sobe zaprejo zunanja okna, razume se, da tista, ki niso steklena, takozvane žaluzije. Nadalje se naj omeji prevelika množina, vsakdanje hrane, ki mora biti v poletju priprosta, lahko prebavljiva in kolikor mogoče brez maščobe.
Uvajžuje se naj povsem škodljivi vpliv raznih alkoholnih pijač, ld posebno v temi letnem ’času kaj slabo vplivajo na vročino, nasprotno: jo Še povečujejo. Dobra voda, razni sadni sold, limonade po obedu vplivajo dobro na želodec in vročino. Poleg prijetnega ohlajenja pospešujejo Še produkcijo potu.
Kopelj je izvrsten regulator poletne vročine; a vendar zahteva kopelj marsikatero žrtev, kar je razumno. ker se premnogi kopljejo prelahkomiselno in prenaglo. GlaSvna napaka pri kopanju je, da jih kar mnogo poskače v vqdo, predno se temeljito ne ohladijo; pri izbiranju kopališč (prostih) je mnogo neprevidnih1: često pridejo do do (plasti glena, blata ali kaj sličnega, prime jih krč in ne morejo si pomagati, ker so skočili razgreti v vodo. V, takih slučajih' nič ne pomaga vsa plavalna umetnost. Najbolje je, da človek počiva slečen kakih 5 do 10 minut, predno stopi v vodo; po obedu ali sploh po Jedi je kopanje škodljivo. Žalostna dejstvo je, da večina mladih, vročekrvnih1 kopalcev ne iivažuje teh velevažnih pravil; z žarečimi, potnimi obrazi, z neverjetno visoko telesno temperaturo so poženejo v vodo z nevarnostjo lastnega življenja, sajmo da se ohladijo. Žalibog se jih pa mnogo ohladi v tem letnem času, v tej neznosni vročini,’ da so za vedno mrzli.
Preveliko razgretje organizma pospešuje zelo nastop nemarne solnčariee (Hitzschlag). Tla in oni se zvrne na cesti, v delavnici, na polju, vojak na maršu itd. Asi omedlijo, brez zavesti, pot se ustavi. Prva pomoč takim nesrečnežem je, da se telo kolikor mogoče hitro ohlafdi, da se mu odpre tesna obleka, posebno na vratu in prsih1. Bolnik naj leži v senci, dajati se mu morajo jako mrzli obkladki in hladilne pijače (pa ne alkohol!). Te priproste procedure! se le naj tako (dolgo vršijo, dokler ne pride zdravnik.
Vročina. Velika je bila? vročina zadnjih tednov.. Od dne do dne je bilo hujše, kar. se je poznalo po drevju, vrtovih, travnikih in njivah. Vendar se je usmililo nebo izžgane zemlje in nam poslalo blagodejen dež, ki se je vsul v soboto popoldne. Ozračje se je znatno ohladilo, zrak se je izčistil. Po dežju zopet pripeka solnce, sicer ne več tako hudo, vendar o dežju ni več sledu.
Za solnčarico je umrlo tudi na Spddnje-Stajer-skom že nekaj oseb, nekaj jih je pa zbolelo. Iz Podove pri Mariboru nam poročajo, da je tam dne 28. L
m.	umrla za solnčarico 181etna dekla pri krčmarju Lasiču Tereza Klinc. Delala je na polju. Predno je prišel duhovnik in zdravnik je bila mrtva.
Katoliški shod jugoslovanske mladine
Kat. shod jugoslovanske mladine. Ker priredi osrednji odbor za katoliški shod jugoslovanske mladine posebne vlake za Ljubljano, zato S. K. S. Z. seveda ne bo priredila lastnega in naš pozijv naj se zglase oni, ki se bodo udeležili ljubljanskega slavlja ne velja več. V naslednjem prinašamo vozni red posebnih vlakov. Kar še primanjkuje, prinesemo, ko bo urejeno. Prosimo, da se agitira za številno udeležbo. Zagreb— Ljubljana in nazaj.
Odhod ob: uri min, dnev. čas Postaja Zagreb Stenjevec Podsused Zaprešič Sarski marof Dobova Brežice Videm-Krško Rajhenburg Sevnica
Dohod ob: uri min. dnev. čas K h
6 60
vozni red za to progo objavimo prihodnje dni.
6
5
5
5
5
5
5
5
5
90
80
70
60
50
40
30
20
5	20	zjutraj	Zidanimost		10 30	po noči	4 40
K			LJ «in rtln i Ir		10 18		
O	OO	fr	nrastniK			ji	
5	44	Ti	Trbovlje		10 10	7)	
5	63	V	Zagorje		10 03		
6	06	n	Sava		9 51	jj	
6	17	a	Litija		9 42	Ji	
6	29	n	Kresnice		9 32	Ti	
6	44	v	Laze		9 20	7)	
6	55	7)	Zalog		9 11	7i	
7	6	v	Ljubljana		9 —	zvečer	
		Ljutomer—Ljubljana		in nazaj.		i	
uri	min.	dnev. čas	Postaja	uri	i min.	dnev. čas K h	
12	5	po noči	Ljutomer	5	12	zjutraj 13 50	
12	16	n	Križevci	5	1	ji	13 50
12	27	n	Bnčečovci	4	50	a	13 20
12	37	Ti	Hrastje Mota	4	40	ji	13 20
12	48	7)	Radenske topi če	4	30	ji	13 10
1	1	7)	Gornja Radgona	4	17	Ti	13 10
1	18	7)	Radgona	4	10	7)	11 50
1	29	7)	Ohranja	3	56	n	11 50
1	39	Ti	Pnrkla	3	46	Ti	11 30
1	57	n	Gošje	3	28	n	11 30
2	7	n	Cmnrek	3	19		11 10
2	17	a	Weitersfeld	3	9		11 10
2	25	Ti	Crn išče	3	1		10 80
2	45	Ti	Spielfeld	2	49	po noči	7 30
2	56	Ti	Št. Ilj	2	37	ji	7 10
3	6	zjutraj	Pesnica	2	25	ji	7 00
3	33	Ti	Maribor	2	15	Ti	6 90
3	44	7)	Hoče	1	50	j)	6 90
3	50	7)	O rej e Slivnica	1	44	a	6 80
3	55	n	Račje-Fram	1	39	a	6 80
4	7	n	Pragersko	1	27	ji	6 30
4	17	7)	Slov. Bi-rtica	1	17	a	6 30
4	31	71	Poljčane	1	4	a	5 70
4	54	7i	Ponikva	12	42	ji	5 70
5	2	7)	Grobelno	12	34	ji	4 70
5	8	7)	St. Jnr	12	27	n	4 70
5	16	n	Store	12	18	n	4 40
5	26	n	Celje	12	6	«	4 40
7	30	n	Ljubljana	10	10	zvečer.	
*»
nn
nn
nn
nn
nn
nn
je otrok starišem, ki skrbijo noč in dan, da jih ohranijo zdrave in vesele. Otroci pa so še bolj, kakor odrasli izpostavljeni raznim boleznim, ki izvirajo iz prehlajenja, in ravno zato naj ima vsaka gospodinja v svojem gospodinjstvu ideale n specificum proti vsem oblikam prehlajenja: Fayeve pristne mineralne pastile, ki jih imajo v vsaki lekarni. Cena škatljici K 1. 25. Pred ponaredbami se svari!
Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1., Grosse Nerigasse 17.
LETNIK
1912
naše
99
Družinske pratike
99
je ravnokar -izšel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami“, prodajalni „Katol. tisk. društva“, dalje v trgovini Anton-a Krisper ja, Vaša Petričič in Ivan Korenčan; v Trstu: prodajalna „Kat. tisk. društva“. Cena komadu 24 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si usiljevati drugih pratik.	123
Županstvo Dobrna pri [Celju
razpisuje službo
občinskega tajnika in organista
Plača po dogovoru. — Tozadevne prošnje je vlagati do 15. avgusta t. 1. na
123	Županstvo Dobrna.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
WeSs, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Preselitev odvetniške pisarne
Odvetnik
dr. Josip Leskovar
uljudno casnanja,
da [se nahaja njegova Odvetniška pisarna Od l. avgusta t. 1. dalje na
Grajskem trgu (Burgplatz) št. 2
nad trgovino g. Šepeca.
Vhod Brunngasse. Vhod Branngasse.
121
II
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tahiicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidanice Moravsko.
80
slovanska obrt.
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijuma itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Mariborn ob Dr.
Delavnica za popravila
m
Dobrot Po ceni t
Točna postrežba I
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnino in optičnih stvari po vsaki ceni. Tudi us obroke! Illustr. cenik zaston)l gramofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura E S'50 Pristna srebrna ura „ 7'— Original omega ura „ KV— Kuhinjska ura	s 4°—■
Bndiljka, niklasta 3 3°— Poročni prstani	„	2,—
Srebrne verižic	'n	2'—•
— Večletna jamstvi —
Hast. Distinger
Husi Fehrenbacfi
urar in očalar 4*7 laribor, Gosposki alloa 26. KtfjJejs® zlstaine la srebro.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.

€@rky@ni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
0\ A R! S O R, Kasinegasso štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu ob činstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, drnštvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Pijte sitno Tolstoi rili slatino.
Harati sa v Tolstem urhu, Goltanj, Gorela.
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, ©latar m zlatar
Fads Bureš M
a;
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
itraŽa-Topiise.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
i:;..,it;;.-,,'-.1;:; Sezona od 1. majali a do 1. oktobra.	:
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.
n
n
n
n
n
X
p
%
m
n
n
X
X
X
Tegefthofova eesfa št. 39.
Za potovalno
sezono. |
Kovceki za potovanje! Vseh vrst ročni kovčeki iz govejega usnja in bogato X
zalogo usnjatih galanterijskih ^
Stvari kakor oprav za konje, jahalne
X
potrebščine itd. priporoča	^
Rudolf Novak, Maribor p
jermenar in sedlar — Grajski trg. ||
S am© lastno izdelovanje. : to
Stilna ital* nmwmämm stakl&raka trgovina
448 nsa debelo in nn drobno
Franc Strupi s Celje
Epiika ggiti
lopemčE po najnižjih cenah svojo bogate aal@g@ stsMeas im parcelamaife ptiode*, svetilk, ogledal, vsakovrsMh šip im ©kvirfev £» podobe.
Pramlf« wseh steklarskih del pri oorkvah in p Isl^nlidnsjis in tninn pnstr^Ib^i

VO WWWWWW vij'
Trgovina špecerijskega blaga
fllilan Hočevar Celje
- _ Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
rrip^roča za tekoči čas pod zagotovilom točne in soMeč postrežbe:
ruskega In kitajskega čaja, pristnega Jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiće, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setye opozarjam p. t.^ kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtov8. :-:	w	:-:
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.	771
Pni jirae-šffljeria fessln
družila 8 Celju.
Žaga, brusi in struže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranja črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-“ « bena dela iz tu- in inozemskega materijala. — s=s Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. :: MM zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov. :: Hajnižje cene. :: Hulantni 5=5 5=5 plačilni pogoji. :: Naročilu se izvršujejo točno. 5=5 5=5 Geniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Kamnoseška družba :: Celi e.