41. štev. V Kranju, dne 12. oktobra 1907. VIII. leto. Političen in gospodarskj list. I ■ iti eid» ' oitr.< Izhaja vsako ia stana ta Kranj 4 K, po polti ta celo leto 4 K, a pol leta Z K, ta druge drtave ttane 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez iitodobne vpoiujatve naročnine te ne oiira.— Uredništvo in upravništvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi*. Mesečna priloga „SloVcuKi Tckaifr Inierati se računajo ta celo itrmn 60 K, u pol strani 90 K, ta fetrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje a petlt-vrsto tO vin., če m Uska enkrat, ta večkrat znaten popast. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročni m* klamadje, otnenila. sploh vse upravne ude ve, uredništvu pa < .n novice. — Dopisi naj se izvolijo Aranžirati. — Rokopisi se ne vračajo Politični del. o h s d o o □ n Več narodne zavednosti. Znano dejstvo je, da smo ravno mi Slovenci v narodnem oziru do skrajnosti popustljivi, do skrajnosti lahko rečemo — malomarni. — Skrajno narodno-radikalni srao najčešće pri kaki veselici, ko slušamo kakega navdušenega govornika pri časi rnjnega vinca. Ali kakor hitro stopimo zopet v vsakdanje življenje, v svoj stari tir, spuhti ono narodno navdušenje v — narodno mlačnost in zopet smo vsakdanji stari kranjski popustljive!, ki nam je vleč vsaka tuja stvar bolj kakor nada domača, nafta narodna stvar. Ali je v isitni tako, ali ne pretiravamo? Tako ti bode mislil marsikdo. Toda oglejmo si nase vsakdanje Življenje natančneje. Stopimo najprej v prvo trgovino, ki jo naletimo v kateremsibodi kraju na Gorenjskem, ali recimo na Slovenskem. — Tu nas zbdde takoj v oči oni nebroj reklamnih tabel, s katerimi priporočajo tuje: nemške, laike, francoske i. t d. tvrdke svoje dobro ali pa slabo blago. In kaj menite, jeli je vsaka taka reklamna tabla v naši milodoneči materinščini? Kaj sel Lahko rečemo, da je 90% vseh teh v nadih prodajalnah nabitih tabel nemških, s slovenskim besedilom so prave bele vrane. Žalostno, toda resnično. In vi, slovenski trgovci Sirom slovenske deielel Menite, da bi se ta narodna brezbrižnost ne dala hipoma odpraviti? Seveda, samo nastopiti je treba. Prvi nemški ali pa laiki tvrdki, ki nam podije svoje nemške reklamne table, vrnimo jih z uljudno opazko, da jih v svoji trgovine ne moremo obesiti, ker jih naši odjemalci ne razumejo. Tvrdka dobi prvo, drugo... deseto tako vrnitev in prepričani bodite, slovenski trgovci, v najkrajšem času prejmete reklamne table v pravilni slovenščini. Vspeh je zagotovljen. Dotična tvrdka si bode preskrbela take reklamne table pri kaki slovenski tvrdki in s tem smo dosegli mnogo v gospodarskem in narodnem oziru. — Poskus velja! — Ostanimo se pri trgovcu! Nemška, laika tvrdka poftlje svojega potnika-agenta. Mož poskusi takoj pri prvem trgovcu v svoji blaženi nemščini svojo srečo. In iz lastne skušnje vemo premnogo slučajev, ko se je trgovec mučil in mučil, da je spravil za silo nekaj nemščine preko svojih zob, da se je mogel sporazumeti z dotičnim nemškim agentom. — Ali ni to narodna brezbrižnost? Kadar nas pride obiskat tak nemški agent, povejmo mu po slovensko, da ne umemo tega jezika in če hoče dotična tovarna stopiti t nami v kupčijske zveze, dobro, posije naj nam slovenščine zmožnega potnika. Tak odgovor naj dobi najzagrizenejsa tvrdka tam v severnem nemškem delu Češke od vseh slovenskih trgovin, in prepričani smo lahko, da dobi ravno ta tvrdka v kratkem času slovenskega potnika. S svojp zavednostjo smo dosegli dvojni vspeh. Nemška tvrdka nas bo pričela spoštovati in slovenskemu potniku smo preskrbeli kruh. Hočemo li tudi pisati o dopisovanju naSih trgovcev s nemškimi tvrdkami? Zalibog, da tudi tu vlada skrajna narodna mlačnost. Naii trgovci v ogromni večini so tako popustljivi, da si dajo dopisovati od raznih nemških in laških tvrdk izključno v nemščini. Vemo celo ia vzglede, da si je slovenski trgovec najel človeka, da je v njegovem imenu pisal v nemščini nemški tvrdki. O oni grdi razvadi, da cele slovenske, ali recimo bolje sa slovenske tvrdke se izdajoče piiejo svojim slovenskim odjemalem v blaženi nemščini — niti ne govorimo. — Take «narodnjake* bi bilo dobro javno pokazati svetu. Oglejmo si nase gostilničarje 1 Žalibože, da moramo tudi tu povdarjati, da najdemo ravno med gostilničarji več kakor preveč takih gostilničarjev, ki jemljo v prvi vrsti pivo od nemških, in sicer od zagrizeno nemških pivovarn. Prav žalostne vzglede imamo ravno na Gorenjskem. Neka nemSka pivovarna Kernova igra po Gorenjskem veliko vlogo. Lahko bi imenovali Se več tacih pivovarn. In kako brezbrižni so ravno naši gostilničarji napram tem nemškim pivovarnam, kar se tiče slovenščine. Ni dovolj, da gredo v nemške malhe slovenski groSi, temveč te nemike pivovarne razobeSajo po gostilniških prostorih svoje nemške reklamne table, na steklenicah te bleste samonemSki utiski, račune dobivajo gostilničarji nemftke. Nemščina igra glavno vlogo. Ni čuda, da nas potem take nemške pivovarne nekako zaničujejo in prezirajo, ker trpimo take razmere. Proč z nemškimi in nemSkutarskimi pivovarnami. Za naše potrebščine imamo dovolj slovenskih pivovarn. Teh se oUenimo in čim več bodo imele slovenske pivovarne odjemalcev, tem bolj se Se bodo morale pivovarne vsled mnogih odjemalcev razširiti, izpopolniti i. t. d. Slovenski denar ostane doma in mnogim slovenskim delavcem preskrbimo s takim našim postopanjem stalne službe v teh slovenskih pivovarnah. PODLISTEK. _ ■ Skrivnost« Spisala Matilda Serao. Mesec avgust je bil neznosno vroč, v zaprti sobi pa je kar duflilo. Zjutraj so brenčale težke muhe, katere so privabili na naslanjaču ležeči sladkor, oranžna voda, iz steklenice se cedeči co-deln — sirup in pokvarjen zrak. Usedale so se na rjavo, na podočnih kosteh zardelo lice bolnice, medtem ko je ona spala v oni omotici, ki je gotovo znamenje smrti. Zaman jih je podil sin s pahljačo, — vedno so se vračale in posedale so na polodprte ustnice, iz katerih je prihajala kratka in bropeča sapa. Zvečer ni bilo moči odpreti okna, in niti tolikšna sapica se ni prikradla v sobo. da bi zamajala plamen goreče sveče. Zvečer je ta vroči zrak, med katerega se je mešal vonj Janezove vode in izčiščene smole, uplival celo na možgani Petra, sina, ki je čul pri svoji materi. Tišino v sobi je motilo votlo hrkanje in tiho žvižganje umirajočih pljuč; semtertja pa je bolnico napadel tudi hud in dolg kaSelj. Peter je bdel, svoj pogled trdno in nepremično uprt v materin obraz. Zdelo se mu je, da hoče ta suhi, vsled bolezni zmanjšani obraz, ta obraz, na katerem so nekatere poteze odrevenele le docela, zakopati si v svoj spomin. Dobro se je zavedal, da mati — umirat vedel je to in njegova duša si je Šepetala to sama sebi, kakor da bi se hotela overiti o nečem, kar bi ne smelo priti. Njegovih suhih oči ni močila nikaka solza, iz njegovih prsi se ni izvil nikak vzdihljaj; bil je omotljen. Živel je v tej sobi kot okamenel, hodil semtertja, podajal je materi zdravila, pijačo, popravljal ji za-glavje in vzdlgoval jo. Živel je kot ponočnjak, z odprtmi, mirno strmečimi očmi; medtem pa ji je stregel varno in prikupno, boljše od vsake ženske, ne da bi črhnil. Ni se tresel, ni se bal, kajti tudi njegovo lice je o drevenelo, postalo je malomarno; le če je začul kašljanje, je na lahko obledel ter pogledal v stran. Medtem, ko je ležala mati v omotici, ki ga je strašila, je on razmiSljeval. Kaj je bila njemu mati? Mati vseh mater, materinsko ljubezen do najpopolnejše ideje, materinska ljubezen do blaznosti. Od njegovega rojstva do teh zadnjih, obupno-enakomernih dni se nista ločila mati in sin nikdar, niti za eno minuto. Do svojega desetega leta je spal v materini postelji, glavo oprto na njene prsi, pozneje v isti sobi, Se pozneje pa v sosednji sobi pri odprtih durih, da sta mogla medsebojno kramljati. Rešila ga je hudih otročjih bolezni, oživljala ga je e svojim glasom, s svojimi pogledi, vdihovala mu življenje. Nekoč je nalezla od njega koze, drugič zopet vročino, a ozdravela je zanj, kakor je zanj zbolela. V dežju ga je vodila v Solo in hodila zopet ponj. Doma ■ta se skupaj učila, reševala in ubijala si i arit- metičnimi nalogami. Peter je bil lahkomisljen in raztresen. Mati ga je opominjala, jela je jokati, a tudi on se ni mogel vzdržati, jokala sta oba. Hodila sta skupno na Izprehod, Peter, lep In elegantno opravljen, ona skromna in smehljajoča. V poletnih večerih sta govorila dolgo med seboj, lice ob licu, v objemu. Pripovedovala mu je tiho in zaupno vse lepe in slabe plati življenja. Sin jo je poslušal, ne da bi odgovarjal, potem pa jo božal po obrazu, ki se je topil čestokrat v solzah. Toda sama o sebi je molčala; ni mu pripovedovala ne o svojem življenju, ne o svoji preteklosti; le o njem je govorila in o njegovi prihodnosti Pozneje, ko je postal on večji, rekel ji je večkrat: • Pripoveduj mi o sebi, dobra mamica 1» «Ne, čemu?* je odgovorila na kratko, a obraz ji je postal bled. Taka mati je bila zanj ta umirajoča bolnica: mati po srcu, mati po duhu, mati po telesu, mati po svojem trpljenju, mati po preobilnih nežnostih, mati po brezmejnih strasteh. Sin ji je bil enak do črtice; — takega je odgojila. Njegova duSa je bila enaka njeni, tolikšno je bik) spajanje njunih misli in čustev. Med obema je vladalo eno samo življenje: enako sla se smejala, pogledovala sta se drug druzega in druga v drugo so prehajale njune misli. de je sede! ob znožju svoje matere in naslanjal svojo glavo na njena kolena. Njena nežna, lahka rok« mu je gladila late, njeni tihi glas mu Ako pa kak gostilničar meni, da noće pompi rali sJovsnskih podjetij, slovenskih pivovarn radi loga ali oosga aftsssodka, oaj se obrne do česatli pivovarn. Prepričani smo, da dobi ravno pri čeških pivovarnah vso one SMJobnoati, ki ma jih nadi ta ali ona nemška pivovarna Ravnajmo se po psetu: Svoji ft svojim. Nase višje cesarsko-kraljeve oblasti imajo se vedno ono «lepo» staro navado — eo hvala Dogu tudi izjeme — da posojajo preprostemu k meti ču kak ukaz kako razsodbo L t. d. v blateni nemščini. Nas kmetic pa misli, da mora sprejeti tako pisanje, ker pride od * vitje oblasti in taka nato od Pon-cija do Pilata, da mu raztolrnačtjo eno »skrivnostno« pisanje. Prijatelj kmetic 1 Kadar dobil tako, v nemlčini pisano povelje od kake c. kr. oblasti, vrni ga lepo oblasti s opazko: «Ne razumem 1» — V kratkem dobil vrnjeno ono povelje, a pisano v lepi slovenščini. — Zamere se ne boj. Kajti pomni: Uradniki so radi nas tukaj, a nemi radi uradnikov, in ti se morajo učiti našega jezika. Enako postopanje svetujemo vsem slovenskim županstvom. Dopisujte vsem uradom edino le v slovenščini in zahtevajte od vseh uradov vse dopise v slove n l č i n i I Tako brezobzirno postopajo skoro vsa nemška županstva v severnem delu Češke in vendar prav dobro izhajajo. — Ako Vam pošlje ta ali oni urad kak dopis v nemlčini, vrnite ga, ne bojte se zamere ne navzgor, ne navzdol. V Avstriji imamo § 19 osnovnih zakonov, ki pravi, da so vsi narodi v Avstriji enakopravni. Ce se Vam pa le usiljuje kako dopis v nemlčini, pošljite ga lepo c. kr. okrajnemu glavarstvu v prestavo. Ako zna ta ali oni naših značajnih županov nemlko, zna pač ta jezik zase, a ne za druge, zato da bi se dotični ne hotel učiti slovenščine. Ako sem se jaz moral učiti nemščine, uči se ti slovenščine, in mirna Bosna. Se ene napako se moramo dotakniti. Pri nas je neka običajna «lepa» navada, da se kaj radi poslužujemo v občevanju blažene nemščine; ako sedi v naši druščini le ena edina oseba, ki malo slabše « tolče* slovenščino. In temu edincu na ljubo se potem poslužuje vsa družba nemščine. Pojdite se solit s tako obzirnostjo! Poglejte Nemce ali pa nemškutarje po družili krajih, recimo po spodnjem Štajerskem. Tam so ti ljudje tako zaljubljeni v svojo nemSčino, da vam ne ispregovori nihče slovenske besede v taki družbi, ako le ve, da znata le Se dva za silo nemški. In ravno z ozirom na to krčevito doslednost, pridobila si je nemščina tak ugled v svetu. Ko bi mi Slovenci postopali tako brezobzirno, ne skrčile bi se nase slovenske meje že tako zelo, temveč Se celo razširile bi se bile. Dotakniti se moramo Se ene napake. NaSa dekleta in naSe Žene, posebno one iz »boljših* krogov kaj rade kramljajo med seboj v edino «zve- je Šepetal besede Življenja. Toda ta otrok je bil mož devetnajstih let, močan, možat, srčen, miren opazovalec ljudi in stvari. Mahoma, kot bi bilo njeno delo končano, ni našla več vzroka živeti dalje in vse moči njenega trdnega zdravja ao jele pešati: objemala jo je smrt... Ko se je smrt približala, postajala je obojestranska ljubezen matere in sina — mučna* •Mati, mati,* govoril je vedno sam sebi in bal se je, da ne bi postal blazen vsled vednega ponavljanja teh besedi. Nezmožen, zapusti jo le minuto, posedal je krog nje. Ona ga je pogledovala strmeče in z vso ljubeznijo. «Kako se počutil, mati?> c Bolje.* «Ljuba mati, dobra mati!> je govoril sin skrivši glavo med blazine. Za tem so sledeli dolgi, straSni presledki, trgajoči mu srce. •Pripoveduj mi, matil» Dala mu je znamenje, da ne more, zaprla je oči in trudno odmajala z glavo. Vedno ta težki spanec, med katerim ji je postajal obraz vedno bolj odrevenel, med katerim so ji bile trepalnice le pol zaprte, glava, z izžetimi ustnicami nagnjena na desno stran, — zakaj, uničena so bila leya pljuča. «Mati,» je Šepetal sin. A tudi pozneje, ko se je prebudila, niso izginile te trde poteze raz njeni obraz, neizpreme-njene so ostale te strmeče, steklene oči. ličavni* nemidni, ker je baje bolj «nobel». — Ćemu li neki? Poglejte le češke lene in dekleta. Te ne itprsfafate attaShs hsssšs, št hi jim dal Se tohko. In prav imajo! Seveda je treba t? krivdo našega lenskega naraščaja kolikor toliko upisati na rovaš n .tih dekliskirt Sol, kjer v vešioi poučujejo Šolske teatre, U so vse zarobljene t nemvino. In v teh šolah se na vzame aaše žeaatvo onega nemškega duha. Upajmo, da bodo sedaj boljše, ko dobimo b vitje dekliške sole v Ljubljani Veš naraščaja. V narodnem ozitu naj veljajo Slovaamam tale pravila: 1. Iz vseh naših slovenskih trgovin vse nemSke, laške in slične reklamne table; obcSsjmo edino le slovenske, oziroma slovanske. 2. Kupujmo le od takih tvrdk, ki imajo slovenske potnike! 8. Vse nase dopisovanje s tujimi tvrdkami bod i slo vensko! 4. Županstva naj sprejem aj o in rešujejo vse dopise v slovenščini. 6. V občevanju se poslužujmo izključno, le v skrajni sili nemščine ali las-čine. 6. V vsem gospodarstvu nam bodi sveto pravilo: Svoji k svojim. Gospodarski del, □ □ □ □ □ ^jg- Raba umetnih gnojil Navzlic ustnemu poučevanju po potovalnih učiteljih in številnim razpravam po strokovnih listih ter knjigah mnogo kmetovalcev še danes premalo ve o sestavi, rabi in učinkovanju umetnih gnojil. In ker ne poznajo v zadostni meri tudi ra-stilnega življenja vobče ter posebej zahtev kmetijskih rastlin, tudi ne vedo pravilno rabiti umetnih gnojil. Naj navedem dokaz za to. V 36. št. letošnjega «Gorenjca* se v uvodniku z naslovom t Kmetijska šola na Gorenjskem* čita naslednji odstavek: «Umetna gnojila različnih vrst prav dobro služijo naši zemlji in se je z njihovo uporabo doseglo prav mnogo in lepih uspehov. So kmetje, ki so bili očarani vsled izdatnega pridelovanja, ker so rabili umetna gnojila tako, da so pričeli gnojiti z velikimi množinami. Toda prišlo je razočaranje. Umetna gnojila so vsled svojih sestavin tako izmozgala in razkrojila rodovitno zemljo ali humus, da je tako gnojena zemlja sedaj podobna onemogli pušči, ki potrebuje ali počitka ali nadomestitve tistih snovi, katero so ji od razkrojila in v živež rastlinam pripravila, umetna gnojila. Pripravljen sem na to, da se mi bo ugovarjalo, toda pripravljen sam vsakemu Tomažu pokazati črno na belem, pripravljen sem mu pokazati njivo, katero sem z uporabo umetnih gnojil tekom osmih let tako izmoLzel, da se mi, četudi mrtva gruda — smili. To pa vsled tega: Zemljo, samonasebi: plitvo in peščeno, so vzdrževala umetna gnojila tako dolgo, dokler ji je bilo mogoče — potem je pa odpovedala vsako sodelovanje z izkoriščevalci — umetnimi gnojili.* -Mati, povej mi, povej mi —» Časih, ko je zapazil, da se ona le ne zmeni zanj, ko je zapazil ono brezbrižnost, vsled katere se dozdeva, da je duh že popolnoma ločen od telesa, — ona brezčutnost, v kateri se seli duSa umirajočega na oni svet, v kateri duša, spojena s telesom le Se z neko tajinstveno vezjo, že visoko nad nami prebiva, zaklical ji je z onemoglim obupnim glasom, enako Kristu, budivšemu Lazarja: «Mati, mati I* Še je živela. Sklenila sta si roke in Peter ji je govoril šepetajo, kakor otroku, pripovedoval ji je, da jo ljubi, da jo ima rad, da jo obožava poveličuje, da mu je ona ljuba, edina mati njegova. Poslušala ga je, in videlo se ji je, da jo je ta glas, iz katerega je dihala čista in neskaljena ljubezen, poživel. Dihala je lažje, roke jo niso več pekle tako zelo in iz čela ji je izginil oni mrzli pot. Toda, ko je zopet in zopet začula iz sinovih ust nevede izgovorjeno, a vendar neizogibno in stanovitno vprašanje, ono: «Povej mil* — iz katerega se je kazala neka žgoča, tajna radovednost, omahnila je njena glava med blazine, zaobrnila je v stran, zaprla oči, kakor bi si iakala prostora, kjer bi mogla v miru umreti. Ko pa je on ostrmel ves obupan, ginjen po nekem saraoljubnem ali ljubečem instinktu, pri onem: «Povej mi, povej mil* izvila se ji je iz prsi turobna to/.ba, tožba umirajoče, obupane duše, prihajajoče iz razpadlih prsi. Sin je umolknil razžaljen in uničen. Ne bom oporekal g. priobetvako- kakor misli — nasprotno, So prav rad mu verjamem, da se mu je res tako zgodilo; če je pa tako bilo, potem lahko odločno trdim, da ni utnel umetnih gnojil piavikio rabiti. Pravilno rabljena umetna gnojila M samvkt u rnl,r slabiti ta je kvariti, ampak j' iuorajo ibotttt.ati to vTmajaje se ne da z nekaterimi t sedat.i vattUanako ffpknih, rsto pod-krepiti svojo tra?ev samo a mkatSfitni potezami, to sto, da jo v b«J v u dokaJem, saj Binarno drugih spisov, ki o tej reši natančneje pfjBjejo. Rastline potrebujejo za ziveOljpočenih snovi, ki jih dobivajo is traka, večinomMj is zemlje. Te snovi — hranilno snovi —- morajo rastline dobivati vso, sicer ne morejo u*pevat£ Kmetovalcu pa nI samo sto tega, da rastline sploh rasTejo, marveč zahteva, da na določenem prostoru trajno prideluje kolikor mogoče mnogo pridelkov. Vsled tega mora zemlji, ki uma nima zadosti takih snovi, ki jih rastline zahtevajo, do-važati potrebne rastlinske hrane. Skušnje so pokazale, da je nekaterih hranilnih snovi dosti v zemlji, da kmetovalca ni treba zanje skrbeti; nekaj je pa takih, ki jih vedno več ali manj primanjkuje — in na to mora kmetovalec posebno paziti, da zemlji daje vseh v zadostni množini in v pravem razmerju. Semkaj spadajo: dušek, fosforova kislina, kali in mnogokrat tudi apno. Ce kmetovalec ne skrbi za to, da bi rastline imele vseh hranilnih snovi v pravem razmerju, potem tudi ne bo dosegel onega uspeha, ki ga namerava in ki bi ga ob pravilnem ravnanju tudi doseči mogwl. Uspeh določa vedno ona hranilna snov, ki je je v zemlji najmanj. Ce torej kmetovalec enostransko gnoji, bo zemlja le toliko časa dobro rodila, dokler je nedovažana hranilna snov v njej v zadostni množini; kakor hitro pa se ta povečini porabi, mora rodovitnost zemlje upasti, in naj se z drugimi gnojili še tako gnoji. Glavni in vobče najboljši gnoj je hlevski gnoj. Tega gnoja pa največkrat nimamo zadosti in tudi njegova sestava navadno ne zadošča zahtevam. Da ta nedostatek pokrijemo, rabimo umetna gnojila. Z umetnimi gnojiti torej nadomeščamo nedostatni hlevski gnoj in spopolnjujemo neprikladno njegovo sestavo. Iz tega je razvidno, da umni kmetovalec, ki pozna rastlinsko življenje, svojo zemljo in gnojila ter ve, kaj hoče doseči, mora s pravilno porabo umetnih gnojil pridelke večati in zemljo zbolj-ševati. Kdor je v rednih razmerah dosegel drugačen uspeh, je gotovo napačno ravnal. Pravilne porabe gnojil se mora pa kmetovalec sam učiti in se ne sme zanašati na druge, ker nobeden drug njegove zemlje in krajevnih razmer tako ne pozna, kakor on sam. Tudi nobeden drug ne more tako poznati gospodarskih namer, kakor gospodarji sami. Zato nič ne pomaga; kmetovalec se mora učiti. Kmetijske razmere so se tako zelo izpremenile, da nikakor ne zadošča, da bi bil kmetovalec samo delavec; lenoba v mišljenju mu prazni mošnjico. Z recepti pa (udi ni mogoče uspešno kraetovati. * Gorenjec* je navedeni slučaj omenil kot dokaz, kako potrebna je kmetijska šola na Gorenjskem. To je resnično, da je ta šola res potrebna in bi lahko mnogo koristila; vendar bi dober gospodar take napake tudi sedaj ne smel storiti. Nihče se ne more izgovarjati, da nima prilike pridobiti si potrebnega znanja. Preden je kmetijska družba začela oddajati umetna gnojila in ves Čas, kar jih oddaja, je objavljala in objavlja leto za To razmerje med materjo in sinom, med njo, ki ni hotela umreti' iz same ljubezni do njega in med njim, ki jo iz same ljubezni umreti ni pustil, je trpelo deset dni; — temen, neznosen boj. Ona skrivnost med njima, ki je silila trepetajočega sina k materinim nogam, medtem ko je mati, boreča se s smrtjo, trdovratno molčala, je postala velika, mogočna in divja. Grenak je bil ta boj, v katerem je kazala človeška duša vso svojo lepoto, vse svoje veličanstvo in v katerem je bila ljubezen samoljubje in samoljubje — ljubezen. Sveča je brlela tanko, od ulice sem so se čuli zvoki lajne, takti muzike, razlegajoči se po ulici \a visoko po zraku. V sobo je stopala smrt. tČemu si ugasnil luč?* v «0 Bog, luči ne vidi več; umira...» Padel je pred postelj in zamišljen v grozno bedo svojega življenja, ves zblojen, boječ se samote, upijoč, pokajoč, vzdihujoč, puleč si lase, je s težavo izustil besede, katerih se je bal, vedno bal: «0, mati, povej mi! O, dobra mati, moje vse« mati, povej mi 1 Le tebe ljubim, le tebe; povej, povej I Povej že iz sočutja do svojega sina, imej usmiljenje ž njimi Povej mi, ako me še ljubiš 1 Mati, mati, povej mi ime mojega očeta!* Prevrtala ga je s steklenimi očmi. Odprla je usta in globoko zadihala. pfllo f ..Gorenjcu" It. 41 it I. 1907. Lu> v »Kiaetovaku* rasprava o porabi umetnih gnojiL Izdala je tudi knjižico «Gnoj in gnojenje« in v Gradcu jo pri kmetijski pojasn jeva Inki izšla knjiga -Nauk o gnojih*, kratko navodilo, kako jt rabiti umetna gnojila. Pa ne samo -Kmetovalec*, tudi drugi strokovni listi vedno poučujejo tudi o gnojenju. In poleg tega je tudi drulba sv. Mohoija izdala te več kmetijskih knjig. Da« naša literatura ros ni bogve kako bogata, vendar imamo razmeroma precej dobrih strokovnih knjig, da bi kmetovalcem ne bilo treba delati takih napak, kakor jih delajo, ce bi le bolj pridno čitali. Mnogi se izgovarjajo, da ne utegnejo čitati; toda ob nedeljah in praznikih se vedno dobi nekoliko časa, norimi je pa časa več kol dosti. Toliko pameten bi pa tudi moral biti vsak kmetovalec, da bi ee v prvi vrsti zanimal za svoje stanovske koristi Premotrimo slučaj, ki je omenjen v «Gorenjcu>, kolikor se premotriti da, ker nam niso znane razmere, ampak samo vemo, da je pisec onih vrst plitvo, peščeno njivo s porabo umetnih gnojil tekom osmih let tako izmolzel, da se mu smili. Umetna gnojila dajo zemlji hranilnih snovi, obenem pa tudi vplivajo na presnavijanje, da se rastlinska hrana v zemlji lažje topi in rastlinam v prid bodi. Ce se vsled gnojenja z umetnimi gnojili več prideluje, se iz zemlje več jemlje, zato je umevno, da se mora tudi bolje gnojiti. Vedno je treba primerjati od jemanje rastlinskih hranilnih snovi zemlji v pridelkih in dodajanje v gnojilih. Pridelke hočemo iz zemlje dobivati trajno, zato moramo tudi skrbeti, da je ne izmolzemo. Zato ji moramo vsega dajati, kar potrebuje. Ni dvoma, da je bila poročevalčeva njiva s hlevskim gnojem premalo ali da ni bila nič gnojena in da je bila tudi z umetnimi gnojili gnojena enostransko, da torej ni dobivala vseh hranilnih snovi, ki bi jih bila dobivati morala. Vsled tega so je nedovažana hranilna snov (morda je bil dušik?) manjšala in seje v 8. letu tako skrčila, da je njiva odrekla. Mogoče bi tudi bilo, da bi se bilo vsled porabe kalijevih gnojil apno tako izlužilo iz tal, da sedaj več ne zadošča. -—To je le par misli, vzrok bi mogel zaslediti posestnik sam, če bi natančno pretehtal vse razmere. Ce pa svojemu znanju ne zaupa, naj naredi nekoliko poskusov. Navodilo, kako je take poskuse delat), dob! v knjigi »Gospodarski nauki*, ki jo je leta 1006. izdala družba sv. Mohorja. Ce poskuse pravilno izvrši, bo prifel tudi na napako, ki jo je bil storil, in bo spoznal, da njegovim neuspehom niso vzrok umetna gnojila kot taka, ampak napačna raba umetnih gnojil. F. S. * * * Tedenski sejem v Kranja dne 7. oktobra 1907. Prignalo se je — konj, 173 glav domače goveje živine, 89 glav hrvaške goveje živine, 14 domačih telet, — hrvaških telet, 89 domačih prašičev, 63 hrvaških prašičev, — koza, — domači kozli, — hrvaških kozlov, 2 domaČi ovci in — hrvaških ovca. — Pšenica K 1050, proso K 7—, rž K 850, oves K 8*20, ajda K 925, fižol ribničan K 12, mandalon K 8*50, koks 11— in krompir 4*— za 60 kg Mlekarsko zvezo so osnovali kranjski naprednjak! pod vodstvom g. Lenarčiča. Letošnji vinski pridelek na Kraijsken je izboran. Posamezni mošti imajo od !:"»•, (tlahtnina) do 22* # (črna tična sladkorji). Med tema dvema mejama stoje zelenika 17*,, črnina 17*2*/,, kraljevina 1H5*#, rizling 191,',, silvanec 19*8,/i, tra-rainec 21*/,. Ko bo mošt prevrel, bodo imela vina od 112 do 14 5*/» alkohola, bodo tedaj močna kakor tokajska. Umetnost in književnost □ □□□□ /To Knjiga Druibe av. Mohorja. Koledar druibe sv. Mohorja sa lato 1908. V koledarskem oddelku A) prinaša koledar navadno koledarsko vsebino, imenik Mohorjanov, zaznamek sejmov po Slovenskem, odlomke za smeh in kratek čas, pregled našega in tujega denarja in jako prikladen članek «Snainost — pot Življenja*, katerega je spisala naša marljiva pisateljica Minka Govekarjeva in katerega naj bi vestno upoštevali naši preprosti, pa tudi omikani krogi. — Oddelek B) obsega tele zabavno-poučne sestavke: Kako se je Trebuinik vozil v Trst Spisal Janko Mlakar. Ta potopis, sestavljen v smešni obliki, bo gotovo vsem bralcem ugajal. Potopis pojasnjuje 32 slik, posnetih po fotografijah in risbah A. Koželja. — Kahira, njeni prebivalci in njih Življenje. Spisal Juri Trun k. Ta opis (s 14 slikami) bo dobro došel zlasti tistim Slovencem, ki radi zvedo, kako žive ljudje v tujih krajih. — Jakob Gomilšak f spisal dr. Fran llešič. (S podobo.) Pisatelj točno popisuje življenje pokojnega Jak. Gomilšaka, ki je bil katehet na realki v Trstu, pa je tudi deloval kot slovenski pisatelj in pesnik. — Nabirajte narodne pesmi 1 Spisal profesor Anton Štritof. V članku najdejo tudi preprosti ljudje navodila, kako lahko sodelujejo pri nabiranju narodnih pesmi. — Simon Gregorčič, slovenski pesnik. (Z 9 slikami.) Spisal Anton Medved. Tukaj je postavil pesnik pesniku lep nagrobni spomenik. — Zanemarjena in izprijena mladina, skrb zanjo in sirotinski sveti. Spisal Franc Mil č i tisk i. To je najzanimivejši članek letošnjega koledarja. Njegova času prikladna vsebina je razvidna iz naslova. — «Groba so okovi strti*. Pesem. Zložil Starogorski. Za družbi n c koledar* bi se pač lahko dobile boljše pesmi kakor je'pričujoča. — cZivljenje in smrt Mohorske knjige. Spisal Fr. S. Fin ž g ar. Jako zanimiva povestica. — Blagovest-nika. Povest iz pokristjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pugelj. Tuditapovestica bo ugajala članom. — Tržaška okolica. J. T. Takih popisov bi si še več želeli v Koledarju, a manjkati bi jim ne smele slike, Čc treba tudi karte. — Tudi spisa < C rtiče za dom* in «Mali vedež* bodeta našla hvaležne bralce. — Iz glasnika družbe sv. Mohorja posnemamo tele podatke: Letos šteje družba 79.146 udov (2833 manj kakor lani), ki dobe vsega skupaj 474.876 knjig. Število članov je najbolj nazadovalo v ljubljanski škof ji (za 678), napredovalo je najbolj v Ameriki (za 257). Od svojega obstanka sem je družba razdelila med svoje ude 11.275,810 knjig. * ♦ * «Ne,» — je rekla z zmedenim, praznim in plahim glasom umirajočega. Obrnila je glavo v stran, zagnala trikrat dolg, piskajoč, cvileč, trgajoč krik, zadihala za hipec, po« tapala nedoločno po odeji, zavzdihnila še enkrat globoko In - umrla, Slavnostni govor ob odkritju Vegovega spomenika v Moravčah dne 18. septembra 10C6. Govoril in zri obletnico slavnosfi priobčil M akno Pirnat. (Nadaljevanje.) Vse ga slavi, vsi so vadi, zvezda se na prsib sveti, resar c'lo ga čisla sam. Ivan Vesel - Koseški. Da so tako junaškega in tako učenega moža kakor je bil Vega doletele razne časti in mnogo* tera odlikovanja, se razume samoobsebi. ■ V zadoščenje mn je bilo, da se je povzpel od najnižje stopinje prostaka pri vojakih do pod-polkovniške časti. Njegovo hrabrost pa so poplačali še drugače. Že leta 1793., ko je bil Vega prisilil trdnjavo Foit Louis, da se je vdala, je predlagala višja vojaška oblast, naj Vega odlikujejo z viteškim križem reda Marije Terezije, ki je v Avstriji najvišje vojaško odlikovanje. Ta predlog je bil sicer enoglasno sprejet, vendar tedaj Vega ni dobil tega reda, ampak šele leta 1795., ko je prišlo posebno po Vegovem prizadevanju mesto Mann-heim cesarskim v roke, Višja vojaška oblast je odlikovala Vega tudi s tem, da mu je izročila več izvrstnih izpričeval, v katerih je natanko popisano, kako junaško se je ponašal Vega v različnih bojih. Prav ta izpričevala so glavni vir za poznavanje Vegovega življenja. Omenili smo doslej visokih časti, s katerimi so izkušale vojaške oblasti poplačevati Vegovo junaštvo. A cesarju Francu 1. to še ni bilo dovolj. Zdelo se mu je, da je Vega za svoje velike zasluge še premalo odlikovan. Zato ga je hotel počastiti še na drug način. Leta 1800. dne 22. avgusta je cesar Franc I. povzdignil Vega v baronski stan «za plačilo njegovim zaslugam, ki si jih je pridobil v dvajsetletnem vojaškem službovanju po modrosti, izredni hrabrosti in sploh po vzornem vedenju*. Plemstvo, katero je cesar podelil Vegu, je bilo vedno, to je, da je veljalo za vse njegove potomce. Vegov plemenitaški grb je bil srčast ščit, na vrhu z baronsko krono in v sredi z gorečo bombo. Valentin Vodnik je naznanil to Vegovo odlikovanje V 39. številki svojih »Novic* leta 1880. s temilc kratkimi, a značilnimi vrsticami: »Juri Veha, Kranjc iS Moravske fare major per bombarderjih je od svitlega Cesarja povišan za Barona; deslih kmetiškiga stanu se je vendar dobro obnašal, učene bukve od merjenja pisal in skuzi te stvarji milost pred (lesarjem zaslutil. Manjši lole je slišal v Lublani, potle pa na Dunaju se dalaj prebrisaU Vegove zasluge na znanstvenem polju so pa priposnale učns družbe s »Slovasske hlaue*, za klavir priredil it. Gerbić. zalotil L. Scbwentner, Ljubljana. Cena 1 K. — V spominu nam je še, i kako velikim veseljem je segalo občinstvo po »albumu slovenskih narodnih napevov*, katere je izdal za klavir s podloženim tekstom v treh zvezkih znani naš glasbenik gospod Fr. Gerbič, ravnatelj »Glasbene Matice* v Ljubljani. Kot nekako nadaljevanje tem zrezkom smatramo ravnokar izišle njegove »Slovanske himne*, ki nam jih je podal skupno v enem zvezku. Vseh himen je 17. Te so: ruska »Bože, carja hranil*, roaloruski «Šče ne umerla Ukrajina 1» in »Poklik do bratji Slavjan», poljske »Bože, cos PoUkg*, »Z dymem požarovv* in »Jeszce Polska nie zgineia*, češka »Kde domov muj?», slovaška «ilej,Slovaci 1», hrvaška »Liepa naša domovina!*, srbska »Bože pravde*, črnogorska »Ubavoj nam Crnojgori* in »Onam, onamo! za brda ona*, bolgarska »Sumi Marica*, slove ta »Naprej!* ter lužiško-srbske »Hiiće Serbstvo njezbubljene*, »Kjana Lužica* in / «Naše Serbshvo zproeha sta\va». Znano slovansko himno »Hej, Slovani!*, ki je pravzaprav narodna , pesem Poljakov, so privzeli Slovaki za svojo, dasi jo poje vsak Slovan, seveda z različnim besedilom. Slovensko himno »Naprej, zastava Slave!* in pa srbsko »Bože pravde* je komponira! naš rojak gospod Davorin Jenko (brat pesnika Simona Jenko), ki pride vsako leto iz Belegagrada na počitke v našo prijazno vas Cerklje. Ker je pod vsako kompozicijo podložen izvirni tekst, daje to celi zbirki tem večjo važnost. Priredba za klavir ne bo delala težkoč tudi manj izurjenim igralcem ne. Spričo vsega gori navedenega priporočamo »Slovansko himne* kar naj topleje. »Slovenski posojilničar.- Drugi, popravljeni in pomnoženi natis »Navoda o snovanju in poslovanju slovenskih posojilnic*. Spisal in založil Ivan Lapajne v Krškem. Tiskala »Zadružna tiskarna* v Krškem. 221 + XVI. strani v navadni osmerki. Cena: 3 K trdo in lično vezani, 2 K 40 h mehko vezani in 2 K broširani iztis. — Slovenske posojilnice rastejo kakor gobe po dežju. Pred 30 leti jih ni bilo 30, a zdaj jih bode . kmalo blizo 300; kajti obveljalo je že skoro tudi na Slovenskem Raiffeisenovo načelo, po katerem ne bi smela biti nobena župnija brez, posojilnice. Da pa ti zavodi dobro uspevajo, morajo imeti potrebnih navodil, po katerih se jim je ravnati. To je stari posojilničar g. Lapajne izprevidel že pred 12 leti, ko jih je bilo na Slovenskem komaj 100. Zato je bil izdal Že leta 1895. to navodilo v prvem natisu v 800 izvodih, katere je bil, kakor pravi v, predgovoru tega drugega natisa, v teku desetih' let popolnoma razpečal, in to nekoliko za denar, nekoliko za Bog plati. Radi tega in radi vedno rastočega števila novih posojilnic je bilo treba tega novega natisa, ki pa je čisto predrugačen, zelo pomnožen in le malo prvemu podoben. Vrhutega ima svečano obliko, kajti poklonil je ta drugi natis »očetu slovenskih posojilnic*, g. Mihi Vošnjaku, ki praznuje letos sedemdesetletnico svojega rojstva in čegar slika in življenjepis krasita knjigo. Knjiga je ' spisana bolj na podlagi prakse kakor teorije. Ni čuda! Gospod Ivan Lapajne vodi posojilnico v Krškem že 22 let; ustanovil je to in še kakih 30 slovenskih posojilnic; on je v imenu celjske Zadružne Zveze revizor teh zavodov, katere Je sicer tudi že pred leti, ko ni bilo obligatorične _*i .»o i tem, da so ga imenovale sa svojega člana. Leta 1-S73. je postal dopisujoči član veli* '■ kobritanske družbe znanosti v GAttmgu, koncem leta 1797. pa član matematično-fizičnega društva v Erfurtu. Leta 1799. ga je izbrala za svojega člana akademija koristnih znanosti v Mogunciji, nastopno leto sta ga počastili češka družba znanosti v Pragi In kraljeva pruska akademija v Be-rolinu s tem, da sta ga prišteli svojim članom. Pa tudi tuji učenjaki so videli radi, da jo prihajal v njihovo sredo naš Vega. Ko se je mudil Vega meseca aprila in maja leta 1794. v Stutt-gartu, je zahajal v družbo, katera se je zbirala okrog nemškega pesnika Schillerja. Člani te družbe so bili še: dvorni svetnik Arend iz Petrograda, pl. Kodzov, profesor Petersen in modroslovec Fichto. — Vega je tudi občeval s slavnim zvezdo* slovcem Zachom v Gothi. Tako so častila našega Vegu tuja društva in tuji učenjaki. Za tujci niso mogli zaostati naposled tudi nje* govi rojaki. Eno leto pred njegovo smrtjo, dne 26. oktobra leta 1801. so ga namreč sprejeli kranjski stanovi za svojega članapod predsedstvom deželnega glavarja in c. k. guvernerja Kranjske in Koroške, Franca Jožefa grofa VVurmbrand - Stuppacha. Priznali so mu to čast enoglasno, brezplačno in mu izročili tudi diplomo. Ubogi kmečki fant is Zagorice, pozneje neznatni študent v Ljubljani, je postal član deželnih stanov, dobil je sedež in glas v posvetovalnem zboru o najvažnejših deželnih zadevali. Konec priti, I' I a revizije, pregledoval po Kranjskem in Primorskem. Svoje itkulnje je priobčeval skozi osem let v svojem organa »Slovenska zadruga* in zdaj jih pri-občuje zopet v tej knjigi Knjiga navaja nekatnre novosti, ki to dozdaj docela manjkale v slovenski zadruini literaturi. Ona razpravlja na pr. natančno vpeljavo praktičnega dospetnika, prinala nekaj amortizacijskih tabel za hipotečna posojila in »kusa pojasniti nekatere dvome o pravdnem knjigovodstvu. Pisatelj je v razpravi o posojilniškem knjigovodstvu prevzel veliko po S. Premrouovi knjigi, ki ima v tem oziru višek popolnosti. Na koncu knjige je pisatelj razvrstil zakone in odloke, ki so važni za zadružništvo. Besedilo teh zakonov je navedeno doslovno po dotičnih Številkah državnega zakonika. Zato pač oprosti, cenj. čitatelj, nekaterim zastarelim in neokretnim izrazom, ki jih tudi pisatelj ni predrugačil. Konečno naj povemo, da je to prva knjiga, ki se je tiskala v Krškem, a tudi bsje zadnja iz peresa lega pisatelja, kakor on sam. ki je že v letih, v tali ali v resnici zatrjuje. Raditega se je vtihotapilo v knjigo, ki je sicer zelo lične oblike, nekaj tiskovnih pomot, katere bode vsak čitatelj že sam popravil. X. V Kranju, dne 12. oktobra 1907. Državni zbor je sklican na 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. Pogajanja zaradi nagodbe, ki so s predlogi trajali od dne 9. septembra 1906 pa do 5. oktobra 1907, so končana. Nagodba je sklenjena, vprašanje jo sedaj le se, ali jo bosta tudi oba državna zbora sprejela. Ministrski predsednik Beck je rekel o sklenjeni nagodbi: »Kakor pri vsaki pošteni pogodbi je korist na obeh straneh. Za državo bo nagodba nov vir moči in ugleda. Mnogo, kar nas je prej ločilo, je odstranjenega. Pot za trajni mirni razvoj obeh delov je prosta.* — Ogrski listi kažejo, kakor bi bili jako nezadovoljni, a končni utis njihovega kričanja je, da so Ogri vendar dosegli več, kakor so mislili. — Niso še sicer znane posameznosti nagodbe, vendar je razvidno iz vsega, da je sklenjena nagodba, ki nikakor ne more zadovoljiti nas Avstrijcev. Zvišala se je kvota za Ogrsko. Pasivna resistenca železničarjev. V Pragi je bilo zborovanje zaupnikov žolezničarskih društev na Češkem. Zastopano je bilo 114 društev po 260 zaupnikih. Predlogi Severne Železnice, Buštčhradske in Auasig-Topliške železnice železničarji odklanjajo kot nezadostne; predloge družbe Državne železnice kot popolnoma nezadostne, one Severozapadne železnice pa kot naravnost uslužbence izzivajoče. Resistenca traja dalje, na Severozapadni železnici je splošni štrajk delavcev na progi sami skoro neizogiben. Skoro polovico tovornih vlakov ne more več voziti. Nova nasilstva proti Poljakom namerava uprizoriti pruska vlada. Društveni zakon se spro-meni toliko, da bo mogoče z vso strogostjo postopati proti poljskim društvom in poljskim zborovanjem. Državno ministrstvo je tozadevni zakonski načrt že sprejelo v svoji seji preteklo soboto. — Kot vspešno sredstvo v prilog germanizaciji smatrajo vodilni krogi stalno naselitev kakšnega cesarskega princa v Poznanju. Govori se, da se sam prestolonaslednik Friderik Viljem preseli v Poznanj, kjer bo imel sijajen dvor. General ftteselj prost Ruski car je s posebnim ukazom končal proces Šteslja, branitelja Port Arturja, in tudi sklep sodnega dvora, ki je Šteslju odrekel vse vojaške časti, je preklican. Dopisi* asa □ □□ca iS Železnikov. Prejšnji petek je bil v Selcih Živinski semenj in razstava živine. Kupčija je bila bolj slaba, ker ni bilo kupcev. Živine je bilo pa precej, ker so jo prignali zaradi razstave. Živinorejska zadruga je namreč napravila premovanje živine. K temu se nam zdi potrebno spomniti, da je bilo letos premovanje šo prezgodaj, ker zadruga obstoji Še premalo časa, da bi si mogli zadrug, rji in drugi kmetovalci izrediti kaj prida lepe živine. Zato so dobili premije za živino mnogi, ki so jo kupili na Pincgavskem in drugod. To pa ni tako velika zasluga za onega, ki ima denar. Tudi se nam zdi, da zadruga, ki ima večinoma bogate člane, ki uganjajo živinorejo le bolj kot šport, vendarle malo preveč prosjači za podpore. Poleti je dobila 2000 kron in sedaj zopet 600 kron podpore. Tudi za premovanje so nabirali, in pravijo, da je še Blažkov Jože dal 20 kron v ta namen. — Sicer je pa razstava pokazala, da je v selški dolini mnogo lepe živine. Posebno zanimanje je vzbujal Strojevcov 1000 kg težki bik. — Gospodarska zadruga na Češnjici je končala leto 1906. zopet z izgubo, in sicer je imela izgube 2100 K. Izstopilo je 24 članov, pristopili so 8. — V zadnjem »Gorenjcu* je nekdo znesel kukavično jajce In se znašal nad enim najboljših mladeničev, kar Jih Imajo Železniki. Taks napada odklanjamo, Godovi prihodnjega tedna: 13. Kdvard, Sibisla*. 14. Kali a, Budvoj. Prestava. I."» Terezija, Tmjina, Radislav. 16. Gal, Drživoj, Vclona. 17. llt*iviga, Branko, Jadviga, Mira. IH. Luka, Travka. 19. Peter Alkant., Irklav, Spasenija, Sergij. Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 14. v Kranjski gori. 15. v Kamniku. 18. v Kranju, v So rici in na Boh. Bistr ci (za živino). Novičar. ooodd L vseslovenski trgovski shod, ki ga priredi slovensko trgovsko društvo »Merkur* v Ljubljani v nedeljo dne 20. oktobra 1907 v veliki dvorani »Mestnega Doma*, bode imel sledeči dnevni red: Ob 10. uri dopoldne. 1). Pozdrav. Govori diuUveni I. podpredsednik Alojzij Lilleg, trgovec v Ljubljani. 2)0 vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu zlasti slovenskem. Poroča dr. Danilo Majaron, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 3) O pomenu Trsta za našo narodnogospodarsko življenje. Poroča dr. Henrik Turna, odvetnik in deželni poslanec v Gorici. 4.) O slovenskem trgovcu na Štajerskem in Koroškem. Poroča Josip Smrtnik, posojilnični knjigovodja v Celju. Ob 3. uri popoldne. 6. O slpven&ki trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani. Poroča Josip Ulčakar, hranilnični ravnatelj in trgovec v Trstu. 6.) O koristi trgovske organizacije; naša organizacija in nje smotri. Poročata Leopold Fursagcr, trgovec v Radovljici, in Karol Meglic, trgovec v Ljubljani. 7.) Stališče slovenskih trgovskih sotrudnikov. Poroča Ivan Volk, trgovski sotrudnik v Ljubljani. 8.) O novem obrtnem redu in njega vplivu na našo trgovino. Poroča dr. Fran Windischer, koncipist trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. Slovensko trgovstvo in druge interesente vabimo k obilni udeležbi ter pripominjamo, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala. Zadnji nai nvodni članek »Pro domo* je opravičeno izzval splošno odobravanje. Vsi trezno misleči ljudje pravijo, da jo je »Gorenjec* pravo pogodil z odkrivanjem domačih ran. Nadaljevanje tega članka izide prihodnjič. Cujmo, kaj piše o tem »Naš Lht»: «,Gorenjec* je začel pod naslovom ,Pro d imo* prinašati serijo Člankov, ki kažejo za Kranj prevelik — pogum, tako da kar dvomimo, ali nadaljevanja vplivni pr a vi ne konti hirajo. Prvi ta članek pa je prav — zdrav 1 Rano je treba izrezati z nožem 1 Puhla nadutost ,pur-garjev' nam je po vseh naših malih mestih škodila že ogrpmno v narodnem in gospodarskem oziru. Treba bo torej pometati pred lastnini pragom z brezovko, potem bomo mrgli šele dalje. Razmere so povsod enake, in kar piše smeli gosp. Jeklinov o ,črnem' Kranju, velja tudi o drugih mestecih, n. pr. o Novem mestu, Metliki, Črnomlju i. dr, Kaj pa slišimo in čitamo o teh mestih? Kak togoten dopis, poln psovk na klerikalce, kako rožnato in frazasto poročilo o kakih .umetnikih', o kakem tepežu ali kaki nezgodi, o dobri in slabi letini, pa — konec! Torej tudi za druga mala mesta veljajo ti članki in nič manj ne priporočamo Kamničanom, naj Čitajo v ,Gorenjcu' ta članek 1 Tudi v tem mestecu imajo pri vsaki priliki takoj pripravljenega ,pritepenca* . . .* Kako se ceni v ljubljanskem občinskem svetu tujski prometi Dočim vlada v vseh alpskih deželah, bodisijpri posameznikih, bodisi pri korpo-racijab, največje zanimanje za tujski promet, ni dobiti pri nas, izvzemši par občin na Gorenjskem, nikakega razumevanja za to narodno-gospodarsko stroko. Za vse kroge prebivalstva ima tujski promet koristi in če je na primer naval tujcev na Gorenjskem velikansk, ima istotako mesto Ljubljana koristi. Vprašajte naše gorenjske gostilničarje, trgovce in druge obrtnike, kje pokrivajo svoje potrebščine v veliki veČini. V Ljubljani 1 Pri neki zadnjih sej ljubljanskega občinskega sveta so je zavrnila prošnja deželne zveze za tujski promet na Kranjskem za Že dovoljeno podporo 2000 K. Nas pri tem posebno zanimajo motivacije nekaterih občinskih svetnikov, ki so govorili proti predlogu. £den je vprašal, ali je deželna zveza sploh kaj storila za Ljubljano, Češ, saj nI nič videti. Kako se pa hoče to videti P Ali naj zveza po Ljubljani nabije lepake, pošilja Ljubljančanom različne pro« spekto ter pišo in priobčuje v ljubljanske liste reklamne notice in lepe slike naših krajev? Ce bi to storila, bi se njeno delovanje videlo, toda vapeh? Drugi se je zopet pritožil, da zveza največ deluje za Gorenjsko. Kolikor smo se sami prepričali, zveza res intenzivno dela za Gorenjsko. Po sebi umevno, da bo tujcem priporočala lepe planinske kraje in če se je zlasti letos pokazal vspeh delovanja, ko je bilo toliko tujcev gori, ima posredno tudi Ljubljana in cela dežela koristi od tega. Cc pride tujec že v en kraj in se mu priporočajo tudi drugi zna-menitnej*i kraji v deželi, pojde gotovo te obiskat in lepe Ljubljane kot stolnega mesta ne bo prezrl. Obrtniki in ljudje, ki imajo opraviti ■ tujci, pa kupujejo večino potrebščin v Ljubljani in če je več tujcev na Goronjskem, več koristi Ima tudi Ljubljana od njih. Znano nnra je, da se je samo mess jako veliko jemalo iz Ljubljane na Gorenjsko tekom e. I.» sezone, zato bi te ravno občinski svetnik, ki je mesar, moral potegniti za zvezo, ne pa nasprotovati podelitvi podpore. Kjer bi smeti torej v prvi vrsti pričakovati razumevanja za tujski promet, to je v naši metropoli, tam se je izkazala ozko-srčnott in mlečnost. Zato pa, Gorenjci, pokažimo, da vemo ceniti pomen in korist tujskega prometa, pristopimo kot člani k deželni zvezi in agitirajmo, da jo bodo občinski zastopi z večjimi zneski podpirali. Ce doli v Ljubljani nočejo spoznati važnosti tujskega prometa, od katerega imajo gotovo tudi precejšnje dobičke vsled delovanja deželne zveze, pa mi podpirajmo to važno in koristno društvo, č gar edini namen je s pospeševanjem tujskega prometa povzdigniti blagostanje dežele. Odbor društva slovenskih trgovskih sotrud-nikov v Kranju uljudno naznanja, da se ob nedeljah prično plesne vaje točno ob pol 8, uri in ob četrtkih ob pol 9. uri zvečer, ne kakor je bilo zadnjič objavljeno. 0 omejitvi prometa i konji v političnem okraju Kranj razglaša deželna vlada v Ljubljani nekatera določila tor ukazuje s ozirom na sedanje stanje smrkavosti med konji: 1.) Prepovedano je izdajati živinske potne liste za konje v političnem okraju Kranj; 2.) konjski semnji in vsaka trgovina s konji v političnem okraju Kranj so prepovedani; 3.) prepovedano je izvažati konje iz političnega okraja Kranj za odprodajo; 4.) dopuščeno je uporabljati konje v zapornem ozemlju (v političnem okraju Kranj), kakor tudi zunaj tega ozemlja, v kolikor konji ne kažejo nobenih sumnjivih znamenj obolenja in v kolikor glede posameznih konj ni že c. kr. okrajno glavarstvo ukazalo posebnih zapornih odredeb; 5.) gostilničarji morajo tuje, pri njih v hlev dejane konje, imeti ločene od svoje živine in skrbeti za to, da se od tujih konj uporabljeni prostor v hlevu, kakor tudi posoda za krmo in vodo vsakokrat korenito posnažijo; 6) vsi konji političnega okraja Kranj se morajo imeti v natančnem razpregledu. Ukaz z dne 29. avgusta 1907., št. 18.228, je razveljavljen. Prestopki teh predpisov, L. takoj stopijo v veljavnost, se kaznujejo po zakonu z dne 24. maja 1882., drž. zak. št. 51. Tatvina. Na velikonočno nedeljo zjutraj so letos pri posestniku Jakobu Miklavčiču iz Dobnjega brda pri bkofji Loki odšli vsi domači k procesiji in to ugodno priliko je porabil Janez Dolenc, 18 letni hlapec iz Podobene št. 2, v svrho, da je »malo preiskal* Miklavčičovo stanovanje. Zavohal je hranilno knjižico v približni vrednosti 1868 K in kajpada se mu je zdelo tudi »vredno*, te knjižice se meni nič tebi nič polastiti. Toda nesreča je hotela, da je njegov gospodar Juri Dolenc dne 18. septembra t. 1. »nekaj* iskal v podstrešju in našel — hlapčevo obleko v nekem kotu. Ko si je to obleko malo « natančneje* Ogledal, — prikazala se mu je hranilna knjižica. Ne bodi len je gospodar oddal »izmaknjeno* knjižico županu Urbanu Pintarju v Poljanah. Temu se pa ni zdelo »vredno* hraniti tujo knjižico, nego jo jo izročil v — bolj po* klicane roke orožnikov. Ptička so orožniki izročili okrajnemu sodišču v Skofji Loki, tu pa tudi niso marali za Janeza, ampak odposlali so ga v Ljubljano, kjer imajo zanj kaj »pripravno* kletko, v kateri bo za nekaj časa že preskrbljen in nemo* teno premišljeval o hranilni knjižici. CeiSf je obolel za navadnim bronhijalnim katarom z nekoliko mrzlice. Cesar je ves dan izven postelje v naslanjaču, a iz sobe ne gre. Noč In dan so pri cesarju izkušeni zdravniki, ki pazijo na vsak najmanjši pojav. Z Jeienic. Ze zopet nesreča v tovarni t Kranjske industrijske družbe*. Komaj je preteklo mesec dni, odkar so nesli mrliča h te tovarne, že se je zopet pripetil enak slučaj, Tokrat je bita žrtev delavec Janez Merlak doma iz Vrhnike približno 28 let star. Snažil je električno dvigalnico v mehanični delavnici v nedeljo, in v pondeljek zjutraj so ga našli mrtvega. Ležal je na ustih v luži lastne krvi, imel je tudi roke ožgane od elektrike. Padel je šest metrov globoko ter ležal tam na mestu 12 ur, ne da bi ga kdo pogrešal. Pri tako nevarnem delu bi se ne smelo delavca samega puščati. Mero-dajne oblasti bi morale večjo pozornost obračati na to tovarno. Družba iv. Cirila ln Meteda v Ljubljani je založila po Češkem vzorou gostilniške plačilne listke, Od vsakega plačilnega listka, ki se je popisal ob sestavljenju računov za goste, naj pripada 2 V. naši šolski družbi. Na listku je že natisnjena prva svota (2 v), pod katero se napišejo ostala števila računov tako, da je za goste račun za 2 v večji, ker se je uporabil družbeni plačilni listek. —< V času, ko se bode ta nova naprava uvajala, bodo seveda treba, da se gostu, oziroma odjemalcu pove, da se vračunata 2 v v korist družbe sv. Cirila in Metoda; kakor hitro se pa občinstvo na to na* pravo privadi, spretnega informiranja ne bo več treba, in se bo med stalnimi gosti in službujočim gost. osobjem smatralo kot nekaj povsem navadnega, če se ob takih izdatkih plača tudi minimalen davek za narodne potrebe. — Gostilničarjev, oziroma natakarjev ne zadene, če uvedejo za narodne goste družbene računske listke, noben trošek, nasprotno družba jim privoli za trud 10% popust tako, da plačajo za 1000 listkov 18 K. — Te računske listke bodo mogli rabiti tudi trgovci in obrtniki, lekarnarji, zdravniki I. t, d. — Da ia družbeni rac. listki r&ziirijo po ?sem slovenskem ozemlju, bode treba agitacije in požrtvovalnosti z obeh strani: prodajalec bode kazal skrb za narodne potrebe in javno osvedočil svojo zavednost s tem, da uvede nase listke, kupujoče občinstvo pa bo prepričano, da jemlje od narodne tvrdke. — Družba sv. Cirila in Metoda pričakuje, da ji bo vstrajna agitacija vseh njenih prijateljev kmalu prinesla ^ obilo naročil za računske listke. Končno je Se pripomniti, da so listki jako lični in, da je za vso informacijo na razpolago vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani*, na katero je nasloviti naroČila. Izredni občal ibor ženskega oddelka telovadnega društva »Sokol► v Kranju se uši jutri v nedeljo ob dveh popoldne v čitalniški bralni sobi. Spored: volitev starostke in podstsrostke ter slučajnosti. Glss in občinstva. V petek dne 11. L m. se nam je pokazal čisti firm amen t, sveži gorenjski veter, ki je pihljal proti starodavnemu mestu Kranju. Prebivalstvo je bilo veselo, da je smelo zopet odpreti po dolgem slabem vremenu okna zaduhlih hišnih prostorov. Ali na kaj smo naleteli P Mimo naših odprtih in zračenih sob promenrajo taisti dan kakor nalašč ob 8. uri dopoldan s »partimom* (Človeškimi odpadki) napolnjeni vozovi in okužijo nam ne le ulice, ampak tudi naša bivališča, sobe za lep čas zopet popolnoma. Vprašamo toraj, ali so v resnici samo na papirju mestne občinske določbe, ki velevajo izprazniti stranišča in odpeljati nesnago na njive in travnike ponoči ali zgodaj v jutri, do časa, ko so bivališča zaprta, ali so pa te določbe veljavne samo za glavni trg P Mislimo pa, da smo hišni posestniki postranskih ulic v mestu Kranju ravno tako deležni plačevanja občinskih naklad kakor na glavnem trgu, zatoraj smemo odločno in v polni meri zahtevati enakopravno snago in nič več trpeti, da se izvažajo po dnevu po stranskih ulicah človeški odpadki. — Eden za vse posestnike poitranskih ulic v Kranju. Shod vseh slovenskih perotnin&rjev in rejcev vseh malih domačih živali priredi 1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev malih domačih živali v Tržiču dne 27. oktobra tega leta, ob desetih zjutraj v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Več prihodnjič. Il Medvod se piše t Dne 0. oktobra je bil tu pogreb splošno poznane gospe Marije Kavčič, soproge bivšega c. kr. poštarja gosp. Lovrenca Kavčiča v Medvodah. Spomladi je bilo preteklo 50 let od njune poroke. Vsled smrti ljube vnukinje nista praznovala zlate poroke. Starejši izletniki in Ljubljančani se gotovo še spominjajo, dobro znane nekdanje gostilne pri »Pošli«. Pokojnica je bila mirnega značaja in precej naprednega mišljenja. Blag ji spomini Najnovejšo nasilje deželne vlade se je pokazalo v polni luči na Jesenicah, kjer je imenovala vlada začasnim komisarjem v vodstvu občinskih poslov Nemca Antona Lukmanal Vlada je storila ta najnovejši napad na našo narodno posest z največjo ravnodušnostjo, ker ve, da se ji ni treba bati nikogar; zlasti ker sta si obe slovenski stranki v najhujšem nasprotju. Sploh bo treba posvetiti v ljubljansko vladno poslopje, v ta najnovejši po-neračevalni zavod 1 Zadeva I. drž. gimnazije v Ljubljani, imenovanje na Jesenicah in vrsta drugih na-silslev so dejstva, da smo dobili v deželni vladi, ki je pravcata podružnica »SCdmarke*, svojega najljutejšega nasprotnika v deželi. In temu nasprotniku boj do noža I Sa zgradbo vodovoda za Radovljico in okolico je dovolilo poljedelsko ministrstvo 66.000 K državne subvencije in se za letošnje leto izplača 9657 K H v. Industrijski tir zgradi od postaje Pristava nove proge Kranj-TrŽič baron dr. Karol Bom. Ustanovitev lastne župnije. 2upljaniv9t, Vidu pri Lukovici delajo na to, da bi dobili lastno faro. Ta želja se jim tudi uresniči, ker imajo že dve tretjini potrebnega kapitala nabranega. štiri panje je ukradel neznan tat posestniku in gostilničarju Antonu Štruklju v Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano in jih nesel pod bližnji kozolec, kjer je pomoril čebele z žveplom. Tatu je pa moral nekdo motiti, ker je pustil ves med. Škodo ima Štrukelj 80 K. V Lescah se že blesti na kolodvoru*. »Lees-Lesce*. Na prvem mestu je nemški napis, kar gotovo Žali narodni čut Slovencev. Vsled tega je 29 Lesčanov z županom na čelu izročilo železniškemu načelniku protest proti temu napisu. Vinsko trgatev priredi kmetijska podružnica na Bledu jutri v nedeljo dne 13. oktobra v dve* rani »Blejskega doma*. Začetek ob osmih zvečer. Vstopnina 1 K za osebo. Povoden) v Stari Loki. V petek se je vtrgal oblak na Križno goro. Vsled tega so hudourniki silno narasli In mahoma je bila vsa Stara Loka pod vodo. Voda je vdrla v več hiš in napravila mnogo škode. V največji nevarnosti je bila hiSa trgovca Fr. Berganta. Nevarnost je bila tolika, da je bilo potreba poklicati na pomoč gasilni društvi v Stari loki in iz Škofje loke. Božjast je vrgla na Javorniku na Gorenjskem ako nesrečno Ivano Svetina, da je umrla. — Strela e ubila zadnji torek zjutraj v Bukovici posestnika (rpuna, stoječega med vrsti Ne stojte ob nevihtah mvfl vrstil Izvrševala! odbor asrodao-aaereane stranke je sklenil udanoviti svoje thVielno glasilo, ki taca* izhajati prihodnji teden. List bo tednik in ime mu bo »Slovenija*. Vodstvo lista bo imel dr. Triller, urednik pa bo magistratni koncipist Fran Go-vekar. Posknien nmor. V Zagoricah pri Bledu so pili v Ažmanovi gostilni fantje Franc Srna, Ivan Hudoverr.lk, Ivan Vidic in Jož* f Potočnik. Med Vi-dicem in Potočnikom je nastal prepir, ev«, da je in da ni Potočnik izlil pivo po Vidicevih hlačah. Ko je potem v Baragovi gostilni Potočnik zaspal, zapustili so ga omenjeni tuji tovariši, le Sma se je vrnil k njemu kmalu nato, ga zbudil in ga peljal ven, kj^r je skoćil od njega. V tem trenutku je stopil predenj Vidic, ki je štirikrat ustrelil vanj. Prvi strel je zgrešil svoj cilj, ker se ie Potočnik umaknil, drugi mu je šel med rebri v trebuh, tretji in četrti je pa zopet švignil mimo napadenca, ki je Vidica od sebe sunil. Ranjenca so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, Vidica in tovariša pa izročili sodišču v Radovljici. Vsled neprestanega delovanja so nastale po raznih krajih povodnji in nevarnost je bila velika, da odnese voda ljudi in živino, zlasti pri nas na Gorenjskem potem pa tudi drugod. Ljubljansko barje jo bilo večinoma pod vodo in vsak promet je bil nemogoč. Škoda je precejšnja, ker so poljski pridelki, kar jih je zunaj, preplavljeni in bodo jeli vsled mokrote gniti. — Iz Tržiča se piše: Tukaj sta Tržiška Bistrica in Mošenik napravila mnogo škode, ker je v predilnici zelo velik del sveta odneslo in železnično pot razdejalo, kakor tudi baronu Bornu veliko lesa odneslo, tudi dva velika jeza, Krišelnovega in Smukovega je odnesla in Se na vse strani trga. Cele smreke je nesla s koreninami skozi trg. Ako bi ne bilo pomoči, bi porušila še predilnični magacin. V ponedeljek je Že upadla in sedaj jo šele videli, koliko škode napravi taka povodom. V kranjski bibiriji sta našla v četrtek dva kmetica v gozdiču pod kupom praprotja 25 cm dolgega gada. Čudno je, ker poleti ni bilo videti v tem kraju nič golazni. Ljudstvo sklepa, da še ne pade kmalu sneg. V Ratečah je kmetic letos zadovoljen s svojimi pridelki. Nasekel je toliko sena, da se mu ni bati, pa bi mu ga zmanjkalo — če ne pride le od sile dolga zima. Čompe (krompir) je prav lep in ga je mnogo. Kapus je tudi lep, le gosenice so ga hudo objedalc. Sirk izvanreden. Rž in ječmen sieJnje vrste. No tako imajo Ratečani letos vsaj nekaj, dasiravno jc klima jako ostra in zima traja gotovo nad 6 mesecev. V njih gozdovih se letos pridno seka, sekajo večji del domačini. Tako bo vsaj nekaj denarja ostalo v domači občini. Okolo 120 mož ln mladeničev si služi svoj bori živež v c. kr., kakor tudi grofovskih rud o kopi h v Rabelju. f » • ftivsnka v srcu. Neki 23 letni mož je pri nakladanju drv začutil na enkrat močan zbodljaj na levi strani prsi. Ko jo prei.skal stvar, je našel v suknji tretjino Šivanke z ušesom ter spoznal, da se jc pri pritisku odlomila in da je moral odlom-ljeni del tičati kje v prsih. Bolečine pri dihanju so ga napeljale, da je poiskal zdravnika, kateremu pa se ni posrečilo najti šivanke. Pojavljale so se omotice, njegovo stanje se je vedno bolj slabšalo, zato so ga prepeljali na kliniko v Jeno. Tu so zdravniki spoznali, da mora biti ranjeno srce, odstranili so bolniku nekaj reber, da je bilo srce vidno. Na srcu so našli dve veliki rani, prva je bila en, druga eninpol cm dolga. Obe rani so zašili, srce se je med tem delom parkrat ustavilo. Tak slučaj ranjenega srca je zelo redek, navadno je sam po en del srca ranjen, tu sta bila ranjena dva, poleg tega so bile rane že ognojeno tako, da so morali odstraniti pol litra gnoja. Iz tega slučaja spoznavamo, koliko more pretrpeti srce zdravega, mladega Človeka. Davek is neumnosti. Preteklega leta (19<>6) je bilo skupno 91,588.000 loterijskih stav. Zastavilo se je v loterijo nad 33 mil. kron, vseh dobitkov pa je bilo leta 1906 le jeden miljon (1,163.291) kron. Naša država si je pridobila torej na loteriji 32 mil. kron. Za leto je torej precej davka iz neumnosti. Listnica uredništva. Poživljamo dopisnika iz Železnikov, ki je poslal zadnjič dopis od ondot, da se javi v mfom uredništvu, oziroma, da se opraviči zaradi neosnovanoga napada. J OS. WEIBL J. Spreitzorjev naslednik LJUBLJANA, Nlom«kove ulloe sat. 4* stavbeoo-umetao la koistrokcllsko klluEifiietrstro. Žično omrežje na stroj, ograje na mlrodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne keriže, Štedilnike i. t. d. Specijaliteta i 102-9 vaijioni zastori (Kollbalken). idrav- Epilspsijs. Različne sobttadje v strokovnem časopisu o novem in ljenju epilepsije postal« so m ter vzbujajo povsod največjo pozornost Pisatelj teh člankov ter iznajditelj novega zdravljenja je zdravnik špeciali«t dr. Aleksander B. Srabo v Budimpešti. ki daje radovoljno pojasnila onim bolnikom, ki bi hoteli osdrsviti po njegovem preizkušenem zdravstvenem načinu. ns Loterijska srečka dne 5 oktobra 1.1. Trst 20 29 8 77 27 ~Inkaa daril podarjenih •Društvu slovanskih trgovskih sotrud-nikov. v Kranj«. Darovali m g$\: Karol Puppo SCO K; Vinko Bfajdič 50 K; po SO K: Frane Crobath, Franc Dolatu. I-o^rar 1* K*lan, Franc Omana; po 90 K : trgovina s Meaaiao • Merkur., L \. Majdič, Ferd. Sajovk; Jos. LUtotar 16 K; po 10 K: Ferd. Hleb«, Rajtn. Krisper, B. k I. Rooas, Ivan Savnik, Ignac Fnck, Tomo Pavllar, Marija Mareočič; Ivana Colner H K; po o K: Hiako Schafraoek, Kari Pf»bel, A. Adamič, M. Rant, Jernej Ku*lan, B. Strms; po 4 K: Karol Florlan, Anton Šinkovec, T. Plman; po S K t K. Schmtibidl, A. I*»n;k, Jos. Salzer; po 2 K: Karol Horman, Janko Pollak. M. Mnllcr, Pavla Babic, Lovrenc Rebolj. Rihard Perges, Adolf Bretier, Ivanka Jurman. I. Kuntar, Ivan Ga)*ek; I. Oeriafer 1 K. Skupaj 696 K. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Odbor. 180 ordinira zopet o i 12. oktobra. VELIKO PRE8ENECENJE! Nikdar več v življenju! 600 komadov sa samo q16 10-5 aa kakega kovača ali pilarja e stanovanjem, se lakoj odđa. Vprala naj sa pri Matiju Ometu v Kranju, Ko-krilato predmestje 6, Učenca ki ima vsaj dva razreda srednje šole, sprejme takoj tvrdka m a-8 Magda Rant v Kranja. — ■ *c-------—.-———---,--.- Meblirana ,,-5 SOBA se takoj odda na glavnem trgn hiš. št. 129. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 130-13 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča svojo najbolj primimo siv. stroje in kolesa Najbolje Je najceneje. n* ■ g Pod to aO?3 »i o 3 >S znamko je sposnati prodajalne, v katerih se prodajajo Šivalni stroji i •M J M CP N ss #%s ^MJA^pir I Oinger KO., akc. druž. za šivalne stroje g 5*35 52-87 Kranj, glavni trg 192. 04 Zaloga olja, šivank ln posameznih delov. |s| Nad 5000 fllijalk po vsem svetu. ^ ■ •tu ii -ni ■)) • * ■*• ■ -f J ss odo« i j v os ilfc nt'«n il«tl I omii;iiVS m v riilu i'nlo ajnst trn (Stojal <)<\ u[t,< ZlalcsVitinic Berlin, ?ariz, Hiniti Najboljše kos me t Ič no ZObOčistilno sredstvo Jzčebvatetj 0. Seydl Ljubljana, Spita/'-S^itar.u/. 7 ovac kateri zna dobro sekire kaliti, se takoj sprejme samo za kalenje sekir z dobro 165 plačo in prostim stanovanjem, a-s fi. Pogačnik železarna in livarna, Bule pri Mariboru (Staj.) I 1S '*** Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach na Koroškem) se priporoma v izdelovanje vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprt-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvi iijtr. Vse puške so na c. kr. prelzkuSevalnici in od mane preizkušene. 181 52—1 iiuatrovanl o«san.itei icaatonj. Prešernova klet v Kranja je odprta vsak dan po dnevi in zvečer. V njej se točijo priznano izvrstna vina, kakor dolenjski cviček, risling i. t. d. ter koroško in bavarsko pivo iz Fišerjeve pivovarne v Beljaku. Istotam se dobe tudi mrzla jedila. 1793-1 ■um loir./T-Tn fi< 1 [-(flRlirt eftOVO. Svoti Samo 6 mm m *.....f..........■ llil___..... . • . r- vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparnikl francoske prekomorske družbe Edina najkrajša f rta čez Bazel, Pariz in jisvre f AncriKo. Veljavne vosne liste in brezplačna pojasnila daje samo £d. Šmarda oblast, potrjena potovalna pisarna v LJubljani. Dunajska cesta 18 » novi liisi »Kmetske posojilnice«, nuprotl znane gostilne pri . i« 88—9 m ML MM mm Ljubljana, Mestni trg 5. Bogata zaloga konfekcijo za gospode, damo, dečke in deklice. m ia-i Obleke in površniki se po meri za gospode in dame najfinejše in najhitrejše izgotavljajo na Dunaju. po šil ja tudi na izbtro io brtz po V u\ j a! Najnižje cene i 0. BERNATO VIČ. mii 'Vf?flW m ■ 2454 Modna trgovina Pavel Magdić, Ljubljana, Prešernove nI. 7 Svilnato blago, bar luni, pliii in tenčiea. Oipkaato blato, pnjčolani, čipkasti ovratniki, čipk«, t krt ti, tfiatato re ženine. Jabots, Fichua, damski ovratniki In kravato. BvUnaJI In bazannatti trakovi Ptzainteria. i*t*jsjri, resica, knsiiec is Zisrs U tssciiike. Kropi hi flor! srn žalovanj«. /lata In srebrn resice, čipka in žnora. Is avlie, <&lf*lK ln volne« Nogavico ta damo, dekleta in otroka. Jopice, hfačka, otročje perilo In •* 135-n odeje za vozička. Oprava za n*roreJemike, posteljne podloge iz kavčuka. Satane za Sva*, Hesaj1 S vtmie. Gumbi In različne Igle. Različne podlogo ln potrebščine ta krojaoo in šivilje. Jdrijsk* čipk*. vrjMi tipke in vložki. Pajoolani aa neveete, mlrtovl vaaot Daaako potilo, spodnja krila, predpasniki tn kopalne obliko. Modrci fn potrebščine za modrce. ^fđce-rO^avtc'e m rokavic* za uniformirane*, pletene, letne in jimsk' rotil nfffi »i ;l.&oq Kopslio Krilo, stave, siii la utaa vata. Krtača za obloko, glavo in sobo. Srajc« za gospodo ia doJke, spodnje hlač«, ovratniki, zapestnico, naprtnikl tn tepne rate Prav« Jagro »o normalno parilo, trloot-erajoe, joplo« la Hlaoo. Mrežaste In potne jopice, srajca, Capice in Iport-pasovi. /fogavic*, noranjnic*, odeje in blazine za potovanje. Kravato, gumbi aa msnssts. Za lovce: telovniki, nogavica, rokavico, dokolenice. Ogrevale ja kolena, meče, prsi, firbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci Narodni trakovi in zastavo* narodne čepice, torbice In drugi domaČi na* rodni Izdelki 1.1, d., 1.1, d. flAfiKAtl I Bsrtto novica, kor so UUspUUi ta Vaa valno in k* listnat Raz potuj am po postnem povzetju 12 K 50 vin. krasu, dobro ii modenio opravo katara obstoji it eledatih predmetov: Fina bel* alibarvaata srajca it.?. Dobre spodnje hlaoe. Lepa spalna srtvioa. 1 ovratnik po ieljL Kraana kravata. 1 par trpi inih noga vio. Moonabrtaalka, Invritnena-ramnioe. S dobra šepne ruta vse v ikatljt lepo aranžirano. Hnzpoolljam z obratno pclto. Ako hi kaj no ugajalo, vrnem denar nazaj. G. Tdnnies tovarna za stroje, železo in kovinolivarna V LJublJaai priporoča kot posebnost žage In vse stroje za obdelovanje lesa, Francis-turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Večkrat prerrurano I peci 123-20 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne la oene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani. — -■ Šolske potrebščine tkor šolske torbice, nosila za knjige, knjige za ljudske šole, zvezki za višje in nišje razrede, Črnilo U barve, vsakovrstno pisalno In risalno orodje ter druge šolske predmete v obili izberi na debelo In drobno dobite pri Antonu Adamiču v Kranju oaspr. orarja y. Sstttmja ml Dai> poroča ttispr. nrarU ». Snttttftli nisi. svojo bogato zaloSsno trgovino galanterijskega, norimberskega, modnega in drobnega blaga, pletenin in tkanin, igrač, in papirja. Kramarsko in krošnjarsko blago v veliki izberi. Zaloga Igralnih Kart. Največja tovarniška zalogs vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 K naprej, ročnih in tržnih task, potovalnih kovčegav In korb, nahrbtnikov in palio za hribolaice, Prepričajte se o nizkih oenah ln solidni postrežbi. 68 52-28 MaVricij ur ar na Jesenicah stev. ti priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih tir vsake vrste, dalje budilka, ura na nilMiu, prstane in verižice, pa najnižjih conah. aaf Popravila anj se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 20kiai skutoji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo se budilke po 80 vin. do 1-40 SV Žepne ure od K 120 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro »IHTAOT«. Kolesarske potrebščine NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dajajte takim, ki urarije niti izućeni niso. 17—sa^l|w*^s%a M*W*Mo*Na> 01 i Ljubljana, Prešernove ulice 9 ii i i i i -. . . . ' —— Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da je zaloga za jesensko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kokor v konfekciji za dame popolni in se priporočava za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo s spoštovanjem 157 6-6 Gričar in Mejač. N>frft»j*^t**as^i • LLA. * * • • • Li 17). ^>©efer«j5ck Mitr it iuit ti f »spola ^ubijana, iv. Petra Mite Si. FtUJaika 147 M-u sprsU hotel* „Union" priporoči ta fojiUt las in al umivanj« fI. vt tvoj adrav-oliko priporoči gorko in ■trulo ararai ■utilni aparat, ftu« hrta nad lata« vročina. H« pronro/uj« •krfenla laa. Vpliva dobro na potp«*«vanj« M" saaMa«Ja\ aa Muna ■ IBaatS U Oddolekiadaai« a soparatnim Eupujejo se zmešani in oditrileni Ulje p« najvišjih cenah. ITajOfBtjU iS ttajvtoja domač* taM aSKi aupoiiu»i ■ Razpošiljanji iTicAnkla ur na kraj« Mul Urar in trgroTeo H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno nejsih natančnih švicarskih nT, kakor naibolj slovečih znamk Safhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-ki, veriiico, uhani, pritanl, obeski L 11. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Doku, it Jo mole blago sam fino in ceno, Je to, da f a rai-postila« po celem ivotn In imam odjemalce tndi nrarje ln ilatarje glav-nili mest. toar'rioiopf, trpotao Ravno )o tiiel najnovojii veliki cenik, lei^'TO kateri ae poilje zastonj in poštnine bna i dvojnaUm trtim aro- prOStO. ""it "6o1amaa^j°TO,n MoOke ure, J tretjini naravne velikosti. najn- _ dlvft m St 609. NikalouU anker- St 606. Prava srebrna oilio dor-rssaootoar. trpoino ko-Uije in močni pokrovi, f Id, 4-86, isu i dobrini aaaar koleajom g Id. 5 »6 in naprej. S-o9 4 Ijabljui (Kolizej) R. Cang Marije Terezije cesta Bogata znlng/a po-blitva vsaka vrata t vaah cenah, Ogle dala, slika r vseh villkostlh, is 196-16 lajaiatelj dmitva e. kr. avstrijskih drlavnih uradnikov. Popolna oprava ta rilo. specijaliteta: Gostilniški atoli. Pohiitvo lx letata, otroške postelje In vozim po raakl ceni, čudovito poceni ta hotela, vile In ta letovišča M itd. Modreci It Učna-taia omrežja, afrl-čanske trava ill Jima, prve frata vedno r lldoil. /s spalno sobe od 180 IId, naprej. Dlvan t okraski. Opran is jedilna soba, salona, prod' soba, cela garnitura. specijaliteta t nevestinih balah. Velu I prostori, pritlično In r /. nad-stropju. U sobo: postelja, nočna omarlen, o-m/valna mita, obešalnik, mlin, stensko ogladnio, @e©fif ■ m ■ m • nt aa