URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO: III. 25. januarja 1958 št. 2 VSEBINA OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE 7. Odlok o začasnem finansiranju v prvem četrtletju 1958. 8. Odlok o pooblastitvi predstojnikov upravnih organov Okrajnega ljudskega odboru Celje, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. 9. Odlok o drugi spremembi odloka o občinskem prometnem davku v okraju Celje. 10. Odlok o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem okrajnih državnih organov in zavodov ter finančno samostojnih zavodov in ljudskim odbornikom, ki prejemajo stalno nagrado. 11. Odločba o ustanovitvi »Doma Dušana Finžgarju« v Celju. 12. Odločba o združitvi Pomožne šole v Celju in Internata ter učnih delavnic pri tej šoli v Vzgojni zavod Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 13. Odlok o kilometrini 14. Odlok o uvedbi povračila ,.a službena potovanja ali teren sko delo, ki se opravlja - mejah občine do 10 km oddaljeno od ožjega območju občine. 15. Odlok o posesti pso •. J, 16. Odlok o sejemskem redu za živinske sejme. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR 2ALEC 17. Odlok o spremembi namena in višine sredstev po proračunu občine Žalen v mejah skupnega zneska proračunskih dohodkov in izdatkov. 18. Odlok o posesti pso.. 7. Okrajni ljudski odbor Celje je po 43. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ. številka 13-126/56) in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-89/52) v zvezi s 26. členom statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in na iseji zbora proizvajalcev dne to. januarja <958 sprejo! ODLOK o začasnem finansiranju v prvem četrtletju 1958. 1. člen Potrebe okrajnih organov in zavodov se v prvem četrtletju 1958 do sprejetja okrajnega proračuna za leto 1958 finansirajo na podlagi splošnih določb proračuna za leto 1957 takole: 1. sredstva za osebne izdatke se zagotovijo mesečno v višini dejanskih .potreb, izračunanih na podlagi števila na dan 31. decembra 1957 zaposlenih uslužbencev in delavcev; 2. za materialne izdatke državnih organov in proračunskih zavodov ter za dotacije finančno samostojnim zavodom se zagotovijo tista sredstva, ki so ne-obhodno potrebna za njihovo poslovanje. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna okraja Celje za leto 1958. 3. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1958. Objavi so Uradnem listu LRS in v Uradnem vestniku okraja Celje. št. 01/3-1265/1-58 Celje, dne 10. januarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 8. Okrajni ljudski odbor Celje je po tretjem odstavku 35. člena zakona o splošnem upravnem po-siopku (Uradni list FLRJ, št. 52-658/56) m 28. členu statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora dne 10. januarja 1958 sprejel ODLOK o pooblastitvi predstojnikov upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora Celje, da lahko pooblastijo drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev. t. člen Predstojniki upravnih organov okrajnega ljudskega odbora sinejo po potrobi pooblastiti drugega uslužbenca istega organa za odločanje v upravnih' stvareh iz določene vrste zadev. 2. člen Vsa dosedanja pooblastila za pooblaščanje uslužbencev za odločanje v upravnih stvareh iz določene vrste zadev se razveljavijo. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS. št. 01/3-13241/1-57 Celje, dne 10. januarja 1958 Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. OPOZORILO: Naša nova številka tek. računa: 62-KB-1-Ž-599 9. Okrajni ljudski odbor Celje je po 8. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list l,RS, št. 19-89/52) v zvezi z odlokom o okvirnih stopnjah občinskega prometnega davka (Uradni list LRS. št. 16-62/56) in delom C tarife občinskega prometnega davka, zajetim v prečiščenem besedilu tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 16-152/56) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. januarja 1958 sprejel ODLOK o drugi spremembi odloka o občinskem prometnem davku v okraju Celje. 1. člen Odlok o občinskem prometnem davku v okraju Celje (Uradni list LRS, št. 28-127/56) se tako spremeni, da se tar. št. 25 v II. delu tarife sedaj glasi takole: Vsi drugi proizvodi, ne glede na panoge gospodarske dejavnosti od katerih se ne plača davek po zvezni tarifi prometnega davka in niso imenovani v prejšnjih tarifnih številkah, razen od izdelkov, ki jih izdelujejo bolniki v delovnih terapijah zdravstvenih zavodov in ustanov 10% 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Uradnem listu LRS, uporablja se pa od 1. januarja 1958. St. 01/3-12171/2-57 Celje, dne 10. januarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Riko Jerman 1. r. 10. Okrajni ljudski odbor je po 8. točki odloka Zveznega izvršnega sveta o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem zveznih državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 50-619/57) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. januarja 1958 sprejel ODLOK o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem okrajnih državnih organov in zavodov ter finančno samostojnih zavodov in ljudskim odbornikom, ki prejemajo stalno nagrado. 1. člen Uslužbencem in delavcem, zaposlenim pri okrajnih državnih organih in zavodih kakor tudi pri okrajnih finančno samostojnih zavodih ter okrajnim ljudskim odbornikom, ki prejemajo stalno nagrado, se izplača za leto 1957 novoletna nagrada v višini 50% njihovih skupnih rednih mesečnih prejemkov. Honorarnim uslužbencem organov in zavodov iz prejšnjega odstavka pripada novoletna nagrada, če je njihova zaposlitev stalna ia če so zaposleni polni redni delovni čas. 2. člen Novoletna nagrada se izplača vsem uslužbencem in delavcem, ki so bili na dan 25. novembra 1957 v delovnem razmerju pri okrajnih organih in zavodih ter okrajnih finančno samostojnih zavodih. 3. člen Za celotne redne mesečne prejemke po tem odloku se štejejo temeljna in dopolnilno plača, položajni dodatek in posebni dodatki. 4. člen Od nagrad, izplačanih po tem odloku, se ne plača prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. 5. člen la odlok velja takoj. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/3-1265/1 Celje, dne 10. januarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odboru Riko Jerman 1. r. 11. 1 o 2., 4. in 6. členu zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54), 65. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) ter 26. členu statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. januarja 1958 izdal ODLOČBO o ustanovitvi »Doma Dušana Finžgarja« v Celju. 1. Z združitvijo Vajenskega doma kovinske stroke v Celju, Dečkova ulica 1 in Dijaškega doma v Celiti, Breg 18, se ustanovi »Dom Dušana Finžgarja« v Celju kot finančno samostojni socialno-vzgojni zavod. Sedež zavoda je v Celju, Maistrova ulica št. 5. 2. Dom nudi vso oskrbo, nego in zaščito dijakom učiteljišča v Celju in vajencem na vajenskih šolah v Celju. 3. Zavod gospodari s premoženjem bivšega Vajenskega doma kovinske stroke v Celju, Dečkova ulica I in Dijaškega doma v Celju, Breg 18 in s premoženjem. katerega mu dodeli Okrajni ljudski odbor Celje. 4. Zavod ima: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev; b) sklad za lastne investicije; c) amortizacijski sklad. 5. Zavod vodi upravni odbor, ki šteje sedem članov. Imenuje ga Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov. Upravnika zavoda imenuje Okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov po zaslišanju upravnega odbora. 6. Plače uslužbencev in delavcev zavoda se določajo po predpisih, ki veljajo za uslužbence in delavce pri državnih organih. 7. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za šolstvo OLO Celje. 8. Ta odločba velja od 1. januarja 1958. št. 01/3-13715/2-57 Cejje. dne 10. januarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman I. r. 12, Okrajni ljudski odbor Celje je po 2., 4. in 6. čl. zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, številka 26-91/54), 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 65. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) ter'26. členu statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 10. januarja 1958 izdal ODLOČBO o združitvi Pomožne šole v Celju in Internata ter učnih delavnic pri tej šoli v Celju v Vzgojni zavod Celje. 1. Pomožna šola Celje in Internat ter učne delavnice pri tej šoli se združita v nov zavod pod imenom Vzgojni zavod Celje kot socialno-vzgojni finančno samostojni zavod. Sedež zavoda je v Celju. 2. Zavod sprejema in oskrbuje izuči jive duševno nerazvite otroke. 3. Zavod gospodari s premoženjem, ki ga je doslej imela Pomožna šola v Celju in Internat ter učne delavnice pri tej šoli. 4. Zavod ima naslednje sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, h) sklad za lastne investicije, e) amortizacijski sklad. 5. Zavod vodi upravni odbor, ki šteje devet članov. Imenuje ga Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov. Upravnika zavodu imenuje Okrajni ljudski odbor Celje na skupni seji obeh zborov po zaslišanju upravnega odbora. 6. Plače uslužbencev in delavcev zavoda se določajo po predpisih, ki veljajo za uslužbence in delavce pri državnih organih. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen svet za šolstvo Okrajnega ljudskega odbora Celje. 8. Ta odločba velja od 1. januarja 1958. S tem dnem preneha veljati odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi socialno vzgojnega zavoda v Celju (Uradni vestnik okraja Celje, št. 6-138/57). Odločba se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01/3-1264/1 Celje, dne tO. januarja 1958. Predsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje Riko Jerman 1. r. 13. Občinski ljudski odbor Laško je po 7. členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55 in 26-325/56) v zvezi s 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) in skladno z odredbo o višini kilometrine (Uradni list LRS, št. 4-4/56) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. decembra 1957 sprejel ODLOK o kilometrini. 1. člen Uslužbencem in delavcem občinskega ljudskega odbora Laško pripada za službena potovanja in terensko delo kilometrina. 2. člen Glede pogojev in višine kilometrine sc uporabljajo določila odredbe o višini kilometrine (Uradni list LRS. št. 4-4/56). 3. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 02/1-2643/1-1957 Laško, dne 31. decembra 1957 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 14. Občinski ljudski odbor Laško je po 37. členu uredbe o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ. št. 28-295/55- in 26-525/56) v zvozi z določili odloka o potnih in selitvenih stroških OLO Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 13-308/56) ter po 50. členu zakonu o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) v soglasju z Okrajnim ljudskim odborom Celje, na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. decembra 1957 sprejel ODLOK o uvedbi povračila za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine. 1. člen Za službena potovanja ali terensko delo, ki se opravlja v mejah občine do 10 km oddaljeno od ožjega območja občine se uvede za delavce in uslužbence občinskega ljudskega odbora Laško povračilo, ki znaša: a) za uslužbence od V. .plačilnega razreda navzgor 650 din b) za uslužbence od X. do VI. razreda in za visokokvalificirane delavce 600 din c) za ostale uslužbence in delavce 500 din 2. člen Ta odlok velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 02/1-2645/1-195? Laško, dne 31. decembra 1957 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 15. Občinski ljudski odbor Laško je po 15. iin 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s 5. členom temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ. št. 26-291/54) ter 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. decembru 1957 sprejel ODLOK o posesti psov. 1. člen Kdor ima na območju Občinskega ljudskega odbora Laško psa, bodisi kot lastnik ali posestnik, sc tnora ravnati po določbah tega odloka. 2. člen Po tem odloku se psi razvrstijo v: a) lovske pse b) športne pse c) pse čuvaje č) druge pse (luksuzne) Lovski in športni psi služijo potrebam lova in športa. Lovski in športni pes je lahko samo pes čiste pasme, ki ima rodovnik ali potrdilo o vpisu, ki ga je izdala kinološka organizacija. K čistokrvnim psom se štejejo po tem odloku tudi službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni, da vodijo slepe. Psi čuvaji so psi, ki jih lastnik uporablja za varovanje hiš, skladišč, vrtov, tovarn in podobno. Objekt oziroma prostor, ki ga naj pes čuva. je treba v prijavi označiti. Pes čuvaj je lahko tudi čistokrven pes. Mod druge pse sc štejejo psi. ki niso razvrščeni v kategorijo čistokrvnih psov oziroma psov čuvajev. Pse razvršča v kategorije po tem odloku odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odboru. V dvomljivih primerih preskrbi odsek mnenje kinološke organizacije. 3. člen Prijava psov na območju občine je obvezna. Prijaviti je treba vse pse razen psov, ki še niso stari 6 mesecev in onih. ki so v območju občine prehodno manj kot 30 dni. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. Vse določbe, ki veljajo za lastnika psa po tem odloku, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je peis zaupan ali. ki ima psa na kakršenkoli način v posesti. 4. člen Obvezna je tudi odjava psa. Imetnik odjavi psa. če se menja oseba lastnika, če pes pogine, če se pokonča ali če pobegne. Rok za odjavo je 8 dni. 5. člen Imetnik psa odda prijavo odnosno odjavo pri odseku za gospodarstvo, ki vodi register psov. V register psov se vpišejo: ime in naslov imetnika psa, ime, opis, starost ter pasma psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovno knjigo, plačilo pristojbine za cepljenje in pasjo znamko ter datum cepljenja proti steklini. 6. člen Pri prijavi psa izda odsek za gospodarstvo pasjo znamko in potrdilo o opravljenem vsakoletnem cepljenju proti steklini, ki je vsako leto obvezno. 7. člen Pristojbine za cepljenje in za pasjo znamko, kakor tudi obliko pasje znamke določi svet za gospodarstvo. Na znamki se označi kraj izdaje, številka registracije in leto, za katero je znamka izdana. Znamka se izda za eno leto in jo je treba vsako leto po zaščitnem cepljenju nadomestiti z novo. 8. člen Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik psa to javiti odseku za gospodarstvo in zaprositi v roku 8 dni za izdajo nove znamke. 9. člen Za psa čuvaja mora njegov lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen. Psa čuvaja, ki je popadljiv, sme imetnik voditi izven prostora označenega v 1. odst, tega člena le na konopcu, pri čemer mora pes nositi varen nagobčnik. Ta določba velja tudi za druge popadljive pse ne glede na kategorijo, v katero so uvrščeni. 10. člen Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora na vidnem mestu biti pritrjena svarilna tablica z napisom »Popadljiv pes«:, »Hud pes« ali podobno. 11. člen Psi, razen popadljivih psov, se smejo zunaj hišnega prostora gibati prosto, biti pa morajo v spremstvu lastnika ali druge osebe, oziroma pod nadzorstvom. Psi velikih pasem (ilirski in nemški ovčarji, dobermani, bokserji, buldogi, doge, bernardinci) morajo imeti izven hišnega prostora nagobčnik, ako so popadljivi. Če jih vodi njihov lastnik ali druga oseba na konopcu, nagobčnik ni potreben. 12. člen Lastnik je dolžan skrbeti, da je pes čist in nahranjen. Lastnik psa ne sine mučiti in ga ne sme sam pokončati. 13. člen Če pes zboli za steklino, mora to lastnik takoj javiti krajevnemu uradu, ki mora o tem obvestiti občinskega veterinarja. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in ukreniti vse potrebno, da zavaruje pred psom okolico. Enako mora lastnik ravnati, če se pri psu pojavi sum stekline. 14. člen Če pes koga ugrizne, mora lastnik to takoj javiti antirabični postaji okrajnega higienskega zavoda. Prijavo je dolžan dati tudi zdravnik oziroma oseba zdravstvene službe, h kateri se je zatekel ogrizeni. Če obstoji večja nevarnost, da bi psi prenašali ali širili parazitarne bolezni, lahko odredi odsek za gospodarstvo obvezno zdravljenje takih psov na lastnikove stroške. 15. člen Prepovedano je: o) voditi pse v javne lokale, na otroška igrišča, javna kopališča, na živinske trge in podobno; b) voditi brezne psice na javne prostore in podobno. Po parkih se sme voditi pse samo na povodcu. Po pokopališčih pse ni dovoljeno voditi. Javni prostor po tem odloku je prostor, ki je namenjen javnemu prometu kakor tudi prostor, ki je dostopen javnosti. Ih. člen Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni, ugrizi in druge poškodbe po psih. se smejo poloviti vsi psi, ki se gibljejo brez nadzorstva ter psi, ki ne nosijo pasje znamke. Pes, ki je bil na ta način zajet, se na zahtevo vrne lastniku, če ta dokaže, da je bil pes prijavljen in registriran. Vrnitev psa mora lastnik zahtevati v petih dneh, pri čemer mora lastnik povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z vzdrževanjem tega psa. Tarifo glede vzdrževanja psov določi svet za gospodarstvo. Če lastnik ne prijavi zahteve za vrnitev psa v roku določenem v 2. odstavku tega člena, oziroma če ne plača hranarine, se psa pokonča. Odsek za gospodarstvo lahko odloči, da se tako zajet čistokrvni pes, za katerega se ne javi lastnik, izroči kinološki organizaciji. 17. člen Če je pes za okolico nevaren in ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če lastnik v nasprotju s sanitarnimi predpisi in določbami tega odloka, psa zanemarja. se pes lastniku lahko odvzame in pokonča. Na predlog prizadetih strank se lahko odvzame in pokonča tudi pes, ki stalno zavija ali tuli in s tem moti okolico. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča odsek za gospodarstvo. Lovi. krmi in pokončuje pse po tem odloku po navodilih odseka za gospodarstvo veterinarski higienik (konjač). 18. člen Kot prekršek po tem odloku se šteje in se storilce kaznuje z denarno kaznijo do 3.000 din: 1. kdor psa ne prijavi ali odjavi v predpisanem roku (3. čl. tega odloka); 2. kdor opusti letno obvezno cepljenje psa proti pasji steklini (6. čl. tega odloka); 3. kdor vodi psu v nasprotju s 15. členom tega odloka. Kazni po tem odloku izreka sodnik za prekrške občinskega ljudskega odbora. 19. člen Navodila za izvajanje tega odloku izda po potrebi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 20. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 03/2-2592/1-57 Luško, dne 31. decembra 1937 Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 16. Po 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 72. členu uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 37-430/55) ter po 1. in 3. členu zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-633/55) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 31. dec. 1957 sprejel ODLOK o sejemskem redu za živinske sejme. 1. člen Ta odlok velja za vse živinske sejme na območju občine. V občini se smejo prirejati živinski sejmi samo na sejmiščnem prostoru v Laškem. 2. člen Na območju občine so naslednji sejmi: svinjski sejem: vsak prvi ponedeljek v mesecu: živinski in kramarski sejmi: 24. februarja, 15. aprila, 15. maja, 24. junija. 24. avgusta, 21. septembru. 18. oktobra, 11. novembra im 21. decembra. Če pade sejem na nedeljo ali državni praznik je sejem naslednji delavnik. Živina se mora prignati na sejemski prostor do 12. ure, odgom živine iz sejmišča se lahko začne šele po 12. uri. 3. člen Ta odlok se nanaša na nakup in prodajo plemenske in neiplemehske živine, tako velike (goveda, konji, mule, mezgi, osli), kot drobnice (ovce, koze in prašiči). Nakup in prodaja na sejem prignane živine je dovoljena le na sejmiščnem prostoru. 4. člen Sejmišče mora biti urejeno po predpisih, ograjeno in razdeljeno na predele, posebej za malo in posebej za veliko živino. Predeli morajo biti med seboj pregrajeni in urejeni za privezovanje živine. Sejmišče mora imeti uradno tehtnico za tehtanje živine. 5. člen Sejemski čas traja od ranega jutra do 16. ure. 6. člen Na živinskem sejmu smejo prodajati živino: 1. zasebni kmetijski proizvajalci svojo lastno živino; 2. splošne kmetijske zadruge svojo lastno živino in živino svojih članov; 3. kmetijska gospodarstva svojo lastno živino; 4. trgovske gospodarske organizacije, ki so registrirane za nakup in prodajo živine. 7. člen Na živinskem sejmu smejo kupovati živino: 1. posamezniki za svoje lastne potrebe; 2. gostinska podjetja in obrati, menze, socialni in zdravstveni zavodi ter druge organizacije za svoje potrebe; 3. gospodarske organizacije, ki so registrirane za odkup in prodajo živine ter za predelavo meso. 8. člen Osebe, ki kupujejo ali prodajajo živino za gospodarske organizacije iz 4. točke 6. člena in 3. točke 7. člena tega odloka, morajo imeti posebno pooblastilo podjetja, za katero prodajajo ali kupujejo. Pooblastilo mora potrditi trgovinska zbornica okraja, kjer ima podjetje svoj sedež. Prekupčevali je na živinskem sejmu je prepovedano. 9. člen Pred vhodom na sejmišče mora lastnik živine oziroma zastopnik pokazati živinski potni list ter plačati sejemsko pristojbino. Uprava sejmišča vpiše vsako pripeljano živino po zaporednih številkah v sejemski seznam živine in to številko zaznamuje tudi na živinskem potnem listu. 10. člen Pred vhodom na sejmišče mora živino pregledati veterinar. Živina, ki bi po ugotovitvi veterinarja kazala znake kužne bolezni, ne sme na sejmišče. Prigon živine na sejmišče je dovoljen le, če jo prisoten veterinar žigosal živinski potni list. It. člen Na sejem prignana živina mora biti pred prodajo klasificirana. Klasifikacija se izvrši po navodilih za klasifikacijo živine, ki jih je izdala Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije z namenom, da se živino opredeli v posamezne kakovostne razrede. Klasifikacijo izvrši posebna komisija, ki jo sestavljajo člani sejemske komisije (14. člen tega odloka). Komisija zaznamuje klasifikacijo na živinskem potnem listu in jo vpiše v sejemski seznam živine. 12. člen Kupovanje živine »na počez« je za tiste, ki smejo kupovati po 2. in 3. točki 7. člena tega odloka, prepovedano. Ti smejo kupovati živino samo po dejanski leži, ki se ugotovi na uradni sejemski tehtnici. Določba prejšnjega odstavka ne velja za živino, ki se kupuje za rejo. 13. člen Udeleženci sejma morajo skrbeti za red in snago na sejmišču. Na sejem se lahko prižene le čista živina. Z živino je treba ravnati tako, da ne ogroža varnosti. Psov ni dovoljeno voditi na sejmišče. Pijanim osebam dostop na sejmišče ni dovoljen. 14. člen Za nadzor nad poslovanjem na sejmišču skrbi sejemska komisija, katere člani so veterinar, zastopnik občine in po en zastopnik prodajalcev ter kupcev, ki ju določi odsek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 15. člen Naloga sejemske komisije je, da skrbi za pravilen potek poslovanja ua sejmišču, zlasti, da gospodarske organizacije živine ne kupujejo »na počez*, da se ne prodaja živina, ki je prekomerno nakrmljena ali napojena. da se pri nakupu tehta, da živino ne prepla-Čujejo in da živino ne odkupujejo izven sejma. Komisija je tudi pooblaščena, da oceni odbitek, v kolikor sc je živina tehtala pred nakupom. Komisiji pomagajo in opravljajo administrativna dela uslužbenci uprave sejmišča oziroma občine. Komisija lahko po potrebi pokliče k sodelovanju organe finančne in tržne inšpekcije ter organe Ljudske milice. 16. člen Za uporabo sejemskega prostora plačajo prodajalci: 1. za vozove 100 din 2. za veliko živino 100 din 3. za drobnico: a) za prašiče težke nad 80 kg 80 din ' b) za prašiče težke od 25 do 80 kg 50 din c) za prašiče težke do 25 kg 30 din č) za ovce, koze, jagnjeta, kozličke, prašičke in drugo 20 din 17. člen V kolikor kršitve lega odloka ne vsebujejo kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka ali prekrška po drugih predpisih, se kaznuje posamezna oseba, gospodarska organizacija in odgovorna oseba v gospodarski organizaciji zaradi prekrška z denarno kaznijo do 3.000 din: — če kupi za gospodarsko organizacijo živino na počez« (12 člen); — če proda ali kupi na sejmišču živino, ki ni zajeta v tem odloku; — če ni upravičena kupovati ali prodajati na sejmu; — če na sejmišču meče odpadke, pouesnuži prostor. vodi na sejmišče pse ali je na sejmišču v pijanem stanju. 18. člen Kazenski postopek po tem odloku vodi in izreka kazni občinski sodnik za prekrške. 19. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi na občinskih razglasnih deskah. Št. 03/1-2113/1-57 Laško, dne 31. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 17. Po K), toč. 50. čl. zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), v zvezi s 65. in 73. členom temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1957 sprejel ODLOK o spremembi namena in višine sredstev po proračunu občine Žalec v mejah skupnega zneska proračunskih dohodkov in izdatkov. 1. člen Višina posameznih vrst dohodkov se ne spremeni. 2. člen Sprememba namena in višine proračunskih izdatkov sc izvrši v mejah skupnega zneska 190,400.000 din tako, da se v okviru vseli delov proračunskih izdatkov isti znižajo za 17,600.005 din in zvišajo za 17.600.005 din Razčlemba po proračunski klasifikaciji je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 24. decembra 1957 dalje. št. 01/2-6780/1 Žalec, dne 24. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Ivan Rančigaj I. ,r. 19. Po 26. členu statuta občine Žalec, drugem odstavku 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 5. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54) in 2. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ. št. 34-371/55) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. decembra 1957 sprejel ODLOK o posesti psov. 1. člen Na območju občine Žalec lahko imajo pse vse fizične in pravne osebe pod pogoji, ki so predpisani v tem odloku. 2. člen Psi sc; razvrsitijo v pse čuvaje, lovske pse, športne pse in druge pse ter pse, vzgojene za posebne naloge. Psi čuvaji so psi. ki jih lastniki uporabljajo za varovanje hiš, gospodarskih poslopij, skladišč, vrtov, tovarn in podobno. Objekt oziroma prostor, ki ga pes čuva. je treba v prijavi označiti. Pes čuvaj je lahko tudi čistopasemski pes. Lovski in športni psi služijo potrebam lova in Športa. Lovski in športni pes more biti samo čistopasemski pes, ki ima rodovnik ali potrdilo o vpisu, ki ga je izdala kinološka organizacija po svojih pravilih. ' Psi, vzgojeni za posebne naloge, so zlasti službeni psi varnostnih organov, lavinski in reševalni psi ter psi, ki so vzgojeni, da vodijo slepce. Med druge pse se štejejo psi, ki niso razvrščeni v kategorijo čistopasemskih psov oziroma psov čuvajev. Pse razvrsti v kategorije oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. V dvomljivih primerih p riba vi oddelek mnenje kinološke organizacije v Colju. 3. člen Prijava psov na območju občine Žalec je obvezna. Dri javiti je treba pse, stare nad 6 mesecev. Rok za prijavo jo 8 dni. Ce so komu priklati na dvorišče tuj pes, je dolžan to prijaviti v roku 24 ur. Prijavo mora lastnik psa obnoviti vsako leto do 31. januarja. Vse določbe, ki veljajo za lastnika psu po tem odloku, veljajo tudi za vsako osebo, ki psa redi, ki ji je pes zaupan, ali ki ima na kakršen koli način psa v posesti. 4. člen Obvezna je tudi odjava psa. Lastnik odjavi psa. če se spremeni lastništvo, če pes pogine, se pokonča ali pobegne. Rok za odjavo je 8 dni. 5. člen Lastnik odda prijavo in odjavo psa oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, ki vodi register psov. V register se vpišejo: ime in priimek ter naslov lastnika oziroma imetnika psa, ime, opis. starost in pasma psa, številka pasje znamke, morebitni podatki o vpisu v rodovniško knjigo in plačilo pristojbine za cepljenje in pasjo znamko. 6. člen Pri prijavi in obnovitvi prijave izda oddelek za gospodarstvo pasjo znamko in potrdilo o opravljenem vsakoletnem cepljenju proti steklini. 7. člen Pristojbino za cepljenje in za pasjo znamko določi svet zn kmetijstvo, obliko pasje znamke pa oddelek za gospod ar sit v o občinskega ljudskega odbora. Na znamki se označi kraj izdaje, številka registracije in leto, za katero je znamka izdana. Znamka se izda za eno koledarsko leto šele po cepljenju psa in velja do 31. januarja prihodnjega leta. 8. člen Pes mora stalno nositi ovratnik s pasjo znamko. Če se znamka izgubi, mora lastnik psa to sporočiti oddelku za gospodarstvo in zaprositi v roku 8 dni za izdajo nove znamke. 9. člen Za psa čuvaja in za psa, ki je popadljiv, mora lastnik določiti zaprt ali dobro ograjen prostor. Če to ni mogoče, mora biti pes priklenjen. Če lastnik psa izpusti, ga mora voditi na povodcu in pes mora nositi nagobčnik. 10. člen Ob prostoru, v katerem je popadljiv pes, mora biti na vidnem mestu pritrjena svarilna tablica z napisom: Popadljiv pest, »Hud pes«, ali podobno. 11. člen Lastnik je dolžan psa voditi na potrebo izven hišnega prostora oziroma v hišnem prostoru, ki ga odkaže hišni svet oziroma lastnik hiše. Če so vsi prizadeti stanovalci hiše sporazumni, lahko odkaže hišni svet oziroma lastnik hiše za psa poseben prostor izven lastnikovega stanovanja oziroma dovoli, da se pes v hišnem prostoru giblje prosto. Hišni prostor je prostor v hiši, ki ga uporabljajo vsi ali več stanovalcev, kakor na primer, stopnišče, veža. k hiši spadajoče dvorišče, vrt in podobno. 12. člen Za odrejo psov, to je za vzgajanje mladičev, mora lastnik urediti poseben primeren prostor, ki mora ustrezati higienskim pogojem. Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko prepove odrejo psov tistemu, ki nima za to primernega prostora. 13. člen Lastnik je dolžan skrbeli, da je pes čist in nahranjen in če zboli, da ga da zdraviti. Lastnik psa ne sme mučiti. Lastnik psa ne sme sam pokončati. 14. člen Če je podan sum ali če zboli pes na steklini, mora to lastnik takoj javiti oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odibora. Lastnik mora istočasno psa varno zapreti in ukreniti vse potrebno, da zavaruje pred takim psom okolico. 15. člen Če je sumljiv ali na steklini bolan pes ugriznil človeka ali žival, mora lastnik to prijaviti takoj oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Prijavo je dolžan vložiti tudi zdravnik ali kaka druga oseba zdravstvene službe, h kateri se je ogrizeni človek prijavil zaradi zdravljenja. 16. člen Če obstoji večja nevarnost za prenos in širjenje parazitarnih bolezni potom psov, lahko oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora odredi obvezno zdravljenje psov na stroške lastnika. 17. člen NI dovoljeno voditi pse v javne prostore in urade (otroška igrišča, javna kopališča, živilski trgi, pokopališča, čakalnice, razstave, javna zborovanja, svečanosti in zabave, gostilne, trgovine itd.). 18. člen Da se prepreči prenos stekline in drugih nalezljivih bolezni oziroma ugrizi in druge poškodbe po psih, se smejo poloviti vsi psi, ki pohajkujejo brez nadzorstva in psi, ki ne.nosijo pasje znamke. Pes, ki je bil ujet po poprejšnjem odstavku, se na zahtevo vrne lastniku, kolikor dokaže, da je bil prijavljen in registriran. Vrnitev psa mora lastnik zahtevati v petih dneji. Psa se lastniku vrne, če plača hranarino. Tarifo za hranarino določi svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. Če lastnik ne prijavi zahteve za vrnitev psa v določenem roku oziroma če ne plača hranarine, se psa pokonča. Oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora lahko odloči, da se ujetega čistokrvnega psa, za katerega se ne javi lastnik, izroči kinološki organizaciji. 19. člen Če je pes za okolico nevaren In ga ni mogoče zadostno zavarovati ali če je lastnik v nasprotju s sa- nitarnimi predpisi in določbami lega odloka psa zanemarjal, se lahko psa lastniku odvzame in pokonča. Na predlog prizadetih strank se lahko odvzame in pokonča tudi psa, ki stalno zavija ali tuli in s tem moti okolico. O odvzemu psa po določbah tega člena odloča oddelek za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora. 20. člen Lovljenje in pokončavanje psov po tem odloku se izvršuje ipo navodilih oddelka za gospodarstvo. 21. člen Kolikor kršitev tega odloka ne vsebuje kaznivega dejanja po drugih predpisih se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 din, kdor: 1. ne prijavi psa, starega nad 6 mesecev in tujega psu, ki se je priklatil, v določenem roku (5. člen): 2. ne odjavi psa pri spremembi lastništva, če pes pogine, se pokonča ali pobegne, v določenem roku (4. člen); 5. ne prijavi izgube pasje znamke (8. člen); 4. opusti varnostne ukrepe pri psih (9., 10., 11.. 17. člen); 5. muči psa ali ga sam pokonča (15. člen); 6. v primeru ^stekline ne poda prijave oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora (14. in 15. člen). Kazen izreka sodnik.za prekrške občinskega ljudskega odbora. 22. člen Navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi svet za kmetijstvo občinskega ljudskega odbora. 25. člen Ta odlok stopi v veljavo 8 dni po objavi na krajevno običajen način. Objavi se tudi v Uradnem vestniku okraja Celje. ■Št.: 01-6715/1-56 Žalec, dne 24. decembra 1957. Predsednik Občinskega ljudskega