351
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Minuli petek imela je zbornica poslancev državnega zbora zadnjo sejo pred novim letom. PTri^Q mj y^ino dpjja^ppfffl »i)ftra jn pa ministrom (rants^pi oziroma med tem ministrom in vsemi ostalimi ministri, grof Taaffe-jevega ministerstva ni bila rešena. To kar je vlada ponujala Cehom, kot pri krizi v prvi vrsti prizadetim, bila je nekakova rešitev časti za vlado glede onega sklepa zarad srednjih šol. Kar je minister Gautsch na poilagi onega sklepa storil, imelo bi za sedaj ostati v veljavi. Naravno, da tak sklep ni mogel zadovoljiti druzega kot Gautscha in pristaše njegove na levici zbornice. Pri teh razmerah odložila se je tedaj rešitev krize do meseca januarja, posebno zavoljo tega, ker so nekateri merodajni krogi v tej zadevi sedaj podučeni celo enostransko.
Še pred sklepom državnega zbora v četrtek dne 27. oktobra imele ste obe delegaciji svoje prve seje, avstrijska delegacija ob 12. uri opoludne v gosposki zbornici. Kot starosta predsedoval ji je predarelski poslanec dr. Oelz, pri takoj potem sledeči volitvi pa je bil za predsednika izbran grof Revertera, pristaš desnice, bivši predsednik kvotne deputacije; za podpredsednika pa levičar C h 1 u m e c k y.
Takoj v prvi seji volili so se tudi odseki, med temi najvažnejši finančni odsek 21 členov. Temu je bil izbran za načelnika grof Ki n s ki, za namestnika baron Besezny. Poročila pa so se razdelili tako, da je prevzel: dr. Matuš vojno redno potrebščino, dr. Czer-kavski vojno izredno potrebščino, dr. vit. Ton kli mornarico, grof Fr. Thun ministerstvo unanjih zadev; grof Falkenheyn kredit za Bosno in Her-cogovino, dr. Poklukar skupno finančno ministerstvo, skupni najvišji računski dvor, in pa skupne dohodke iz carine; baron Besezny pa je prevzel računske sklepe.
V soboto dne 29. oktobra pa je cesar sprejel na svojem dvoru obe delegaciji, namreč ogersko ob 12. uri, avstrijsko pa ob 1. uri. V imenu ogerske delegacije nagovoril je cesarja njen predsednik kardinal Hay-nald, v imenu avstrijske delegacije pa njen predsednik grof Rev er ter a v primernih nagovorih, v katerih se cesarju zagotavlja vdanost delegacij, njena skrbljivost za moč in veljavo države, združena s skrbjo za blagostanje državljanov. Na te nagovore, odgovoril je cesar vsaki delegaciji skoraj do besede enako, namreč s sledečim odgovorom:
„Zahvalujem se Vam za zagotavljanje zveste uda-nosti, katero ste mi ravnokar izrekli. To mi je vedno v odkritosrčno veselje.
Z zadostenjam morem na to kazati, da so unanje
352
razmere države nespremenjeno ugodne in razveselilne in da ona politika moje vlade strajno gojena, ki deluje na ohranenje miru in pravnega stanja oprtega na pogodbe, ne dobiva samo priznanja, temveč tudi tehtna podpore.
Bolgarsko vprašanje obžalujem, da še ni našlo rešitve, vendar pa se rad nadjam, da bode tudi v prihodnje ohranilo krajni značaj in se konečno rešilo tako, da se dopustljive želje Bolgarov v soglasje spravi z evropejskimi interesi in pogodbami.
Akoravno nad Evropo vedno gospoduje čutje nevarnosti in to mojo vlado sili, ne dopustiti, da bi bili prehiteni v skrbi za brambeno moč države, je vendar le trditev opravičena, da bode marljivo prizadevanje in pa tesno združenje onih vlasti, ki si prizadevajo mir ohraniti, tudi v prihodnje zabranilo motenje njegovo.
„Hvala Vaši domoljubni darežljivosti moglo se je v tekočem letu pričeti novo oboroževanje vojne. Za nadaljevanje tega bo moje vojno upravništvo prisiljeno za prihodnje leto potrebna sredstva v obilnejši meri naprositi, nasprotno pa si je prizadevala, te večje zahteve potom dopustljivih upravnih naredeb po moči zmanjšati.
Stroški za upravo Bosne in Hercegovine pokrili se bodo tudi v tem letu izključno z lastnimi dohodki teh dežel in tudi to pot računa se na daljno zmanjšanje kredita potrebnega za vojno v Bosni in Hercegovini.
Prepričan, da prestopite na pretresanje Vam došlih predlogov s skazano razumnostjo in domoljubno marljivostjo, želim Vašemu delu dobrega vspeha in Vam iz srca kličem: dobro došli!"
Po tem odgovoru podal se je cesar po 201etni navadi med poslance in je vsacega počastil s kratkim, prijaznim nagovorom.
Večinoma vrtili so se ti razgovori krog delovanja delegacij, deloma tudi krog zadev one dežele, katere zastopnik je dotični poslanec. Ves sprejem ogerske delegacije trajal je pol ure, oni avstrijske pa 10 minut dalje.-------
Minulo nedeljo bil je pod predsedništvom cesarjevim skupni ministerski svet, ki je trajal od 11. ure do 3/4 2. ure in katerega so se vdeležili: vojni minister grof Bylandt, skupni finančni minister Kallay, oba mi-nisterska predsednika grof Taaffe in Tisza, dalje avstrijski finančni minister Dunajevski, trgovinski minister Bacquehem in ogerski brambovski minister Feyervary.
Z grofom Taaffe-jem je ravno ta dan imel daljno posvetevanje tudi predsednik češkega kluba dr. Rieger.
Češka. — Med tem, ko je češki klub v državnem zboru za češke zahteve nasproti naučnemu ministru storil najboljše, kar je bilo pri sedanjih okoliščinah mogoče, da je rešitev vprašanja za sedaj odložil, ob enem -pa se s tem korakom zagotovil popolnega soglasja vse državno - zborske desnice in s tem omogočil konečno ugodno   rešitev   vprašanja, — nadaljujejo pa mladočeski
listi, širiti med narodom razdor in s tem slabiti veljavo in moč  čeških  zastopnikov   v državnem zboru.
Gališka. — Vse tukajšne glasila gališsih državno-zborskih poslancev potrjujejo veselo vest o tem, da so gališki poslanci v popolnem soglasji 8 Čehi in z vso desnico, da izrekoma po vsem odobrujejo zahteve češke.
Ta daljnoglednost galiških skušenih politikov je lahko razumljiva, aiio se pomisli da bi bilo načelo, ki tiči v naredbi naučnega ministra lahko celo pogubno za Ga-licijane, katerih narodne pravice niso nikakor bolj zagotovljene, kakor one srednje šole, katere je izključno nasprotna jim volja naučnega ministra mogla odpraviti. — „Danes meni — jutri tebi!* je preznano svarilo, da bi starim politikom gališke pri tako važni priliki ne prišlo na misel!
Francoska. — Parlamentarna preiskava zoper kupče-valce in mešetarje z redovi, katero je zbornica sklenila na predlog poslanca Cunes a' Ornano je dognana v toliko, da je dotični odsek sklenil za preiskavo zbornici priporočiti sledeča 4 vprašanja: a) Ali se je kupčevalo z redovi in javnimi službami ? b) Ali je vojno minister-stvo pustilo v javnost priti tajna pisma? c) Ali je finančno ministerstvo vračalo brez opravičenja pristojbine za vpisovanje v register? d) Ali je poštno ministerstvo v škodo državne blagajnice pismo in brzo-jave, ki bi se bili morali plačati, spečavalo brezplačno ? Zadnja dva vprašanja naperjena sta naravnost proti zetu predsednika republike Wilson-u. Govorilo se je, da se hoče s tem prisiliti predsednik Grevy sam, da bi odstopil od predsedništva, toda lahkoma se v to ne bode dal prisiliti, ker je lahko uverjen, da iz tega nastanejo še večje zmešnjave za republiko. — Bismarku bi bilo to morebiti po volji, ako bi se mu ne bilo bati, da bi pri taki volitvi ali pa že v zmešnjavah preorata ne prišel na vrhunec kakovi Bou-langer ali celo grof Pariški.