ljudska skup«6,LRs
AŠkeroeva
Ljubljana
Posamezni izvod 1 šiling, mesečna naročnina 4 šilinge.
SLOVEflSKI
/-•'JP	»
T
f. b. b.
IZ VSEBINE:
Velika kulturna prireditev v Borovljah — Slovensko kmetijsko šolo zbornica noče podpreti — Obvestila naprednih gospodarjev — Za gospodinjo in dom
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK VIII.
CELOVEC, PETEK, 19. JUNIJ 1953
ŠTEV. 31 (582)
Zakaj kriza na Koroškem?
Ko se je v prvih mesecih tega leta povzpelo število brezposelnih v mejah Koroške na okoli 24.000, kar pomeni preko števila v času najhujše krize 1929. leta, je mnoge tolažilo upanje, da bo z nastopom toplih mesecev do znosne mere skopnela tudi ta huda nadloga. Toda stvarnost, ki vselej gre po poti kakršno ji pripravimo, tudi tokrat ni mogla drugače.
Na merodajnih mestih izven Koroške so iz-gleda nekateri kaj radi preslišali svarila in predloge posameznih — predvsem gospodarskih — odborov iz „rdeče“ Koroške, s katerimi se je opozarjalo na preprosto in preizkušeno resnico; da je mogoče uspešno zajeziti brezposelnost 'le z vnaprej premišljenimi — torej pravočasno podvzetimi ukrepi.
Nekateri tudi še danes posvečajo mnogo skrbi zaščiti tako imenovanega svobodnega gospodarskega udejstvovanja privatnih podjetnikov oziroma tvrdk in dajejo vsaki kontrolni meri, ki bi se naj podvzela s strani države z namenom zaščititi potrošnika pred velikimi apetiti za dobičkom — pečat „omejevanja" osebne svobode in iniciative... Medtem pa se je pri nas na Koroškem število brezposelnih v primeri z lanskim letom v istem času nič.manj kot podvojilo. Namesto dobrih štirih tisoč brezposeln ih koncem maja lanskega leta jih štejemo letos 8222. Kljub temu, da obstoja gradbena sezona v glavnem le na koledarju, kaže kriza na delovnem trgu še nadaljne znake poslabšanja. Nedvomno ni malenkost, če čaka „v sezoni" na delo okoli 8 °/o skupnega števila vseh aktivnih delovnih moči zaposlenih v industriji, obrti, trgovini in prometu.
i
Vendar pa to še ni vse, kar nam zadaja bri-go in terja rešitev. Slednjemu se pridružuje venomer naraščajoče število brezposelne mla- ■ dine, za katero upamo, da ji bo vsaj delno po-magano z bližnjim sprejetjem zakona o obvezni namestitvi vajencev v obrtnih in drugih podjetjih. Priče pa smo tudi težkega ekonomskega položaja malega in srednjega kmeta, posebno v izrazito hribovitih predelih ter praznih občinskih blagajn širom Koroške.
Ni torej čudno, če so pereče gospodarske razmere izzvale n. pr. delegacije gradbenih delavcev, ki so pri predstojnikih mestnih občin in deželne vlade terjali delo in če so se brezposelni začenjali ukvarjati z mislijo o „maršira-nju ...“ Povsem razumljivo pa je tudi, da se je pri iskanju izhoda iz tega mučnega položaja bilo potrebno globlje ozreti po vzrokih gospodarskih krčev, ki — kakor znano — med vsemi avstrijskimi deželami vselej najhujše „zavijejo“ prav na Koroškem. Tako se je na sejah deželne vlade in raznih posvetovanjih gospodarskih odborov pri deželni vladi izkazalo, da so glavne težave posledica pičle pomoči zvezne vlade oziroma zveznega ministrstva za finance, ki prvotno odobrenih sredstev za gradnje in pospeševanje kmetijstva na Koroškem ni nakazalo. Kot znano, privatna podjetja na Koroškem zdaleka ne razpolagajo s sredstvi, ki bi mogla oživeti ohromelo gradbeno dejavnost. V ta namen potrebnih sredstev nima niti deželna vlada a še manj zaradi odvajanja v zvezni proračun iz leta v leto bolj izčrpane občinske blagajne.
Spričo omenjenih razmer ni moglo priti do drugega kakor do krize. Čeprav to razume sleherni zrel človek, tega nočejo razumeti kakor kaže tisti, ki jim je socialistična večina na Koroškem trn v peti in ki v upanju, da bo le kdo nasedel ceneni ironiji, širijo pravljico, da so za gospodarsko neuravnovešenost na Koroškem krivi — socialisti...
Doslej je pokazala deželna vlada ali boljše ( — pred vsem socialistični predstavniki v deželni vladi — polno skrb za izboljšanje gospodarskega gibanja. Zato je upati, da se člani deželne vlade iz Dunaja, kjer se te dni nahajajo, ne bodo vrnili maznih rok, temveč z odobrenimi sredstvi za javi' i dela.
Tito o zunanjepolitičnih vprašanjih
Istrsko ljudstvo je proslavilo v pomembni obletnici: 24-letnico smrti istrskega borca Vladimirja Gortana ter 10. obletnico vstaje, osvoboditve in dokončne združitve Istre z Jugoslavijo. Na kraju proslave — v Beramu pri Pazinu, rojstni vasi Gortana, kamor so prenesli posmrtne ostanke tega istrskega narodnega junaka, ki so ga ustrelili italijanski fašisti leta 1929 in čigar grob so našli šele lansko leto — se je zbrala stotisočglava množica. Proslave se je udeležil tudi predsednik Jugoslavije maršal Tito, ki je imel ob tej priložnosti slavnostni govor, v katerem je obravnaval tudi nekaj perečih Zunanje-političnih vprašanj.
ili ■ ir
nedeljo dve j mogočna in velika življenjska sila, ki se je tu rti ictrckcvn i pokazala, je dokaz, kako zgrešeno je, če se posamezne države, ki so zaradi posebnih okolnosti v gotovih dobah zgodovine vladale tistim delom sveta, ki jim ne pripadajo, skušajo danes ponovno vrniti na svojo staro pot."
„Danes se ponovno pojavljajo glasovi, da to ozemlje ni naše, da je tistih, ki so ga nekoč
osvojili. Danes se ponovno odpirajo apetiti ne samo po Trstu temveč tudi po Istri in celo Dalmaciji. Hotel bi poudariti, da to, da govorite v svojem jeziku, da vas 13 stoletij niso mogle zlomiti nobene sile, da je vse to dokaz, da je popolnoma absurdno, da se še danes postavljajo zahteve po tem našem ozemlju, po teh naših mestih."
Tržaško vprašanje za Jugoslavijo ogromnega pomena
Glede vprašanja Trsta je maršal Tito poudaril, da je to vprašanje Jugoslavije in Italije. Ponovil je znani predlog o sovladju, to je da bi
i
„.... -	5
s
■-:> ’-z«.--

-l;	f i
■>; .v
■ 'z ■ ■ v	V ! 4 ” > ■ V * ' *
»■y	. ' _7V:-'<s£.
IP* *	* V >	,* T '
** *> *f \ s#'	** \
>.A V’	...	*	‘
m \ c \ t; :	A, V' ,
bajali našo deželo. Mi hočemo ostati ob našem riiorju. To morje je bilo slovensko in mora biti slovensko, hrvatsko in jugoslovansko morje, ker je to bilo stoletja naše morje, brez ozira na to, da so naši predniki podlegli nad-močnim sovražnikom. Zgodovinsko dejstvo je: mi smo tu bili in bomo tudi ostali. Ne potrebujemo ničesar njihovega. Če smo pripravljeni na neke žrtve, tedaj jih ne dajemo zato, da se zadosti imperialističnemu apetitu, ampak za srečo našega naroda. Edino tedaj lahko nekaj žrtvujemo in nikakor drugače."
? C »n
VV*- ■ “ ■;>=
t* .5*
i w-i%
' 4
v --si K
.	> v '
l
Govoreč najprej o težki zgodovini Istre je maršal Tito dejal:
. „V teku trinajstih, stoletij se je to ljudstvo borilo na tleh za svoj obstoj, za svoj jezik. Mnogo viharjev je šlo preko njega. Razni osvajalci so ga hoteli uničiti in izkoreniniti, posebno v času italijanskega fašističnega režima so ga hoteli raznaroditi in ga asimilirati, da to ljudstvo ne bi bilo več to kar je - Slovenci in Hrvati. Ali ta
bilo Svobodno tržaško ozemlje avtonomno, da bi imelo guvernerja, ki bi se menjal vsaka tri leta med Italijo in Jugoslavijo. Ta predlog bi bil edini možni izhod iz položaja, v katJrega je zašlo tržaško vprašanje.
Toda pri Italiji smo naleteli na odpor. Oni hočejo vse Svobodno tržaško ozemlje. Porivajo nas v gore in planine, toda mi nočemo v planine. Mi smo bili v planinah 4 leta, ko smo osvo-
Obsedno stanje v Berlinu
Po nedavnih spremembah v Avstriji je prišlo tudi v Vzhodni Nemčiji, čim se je vrnil sovjetski visoki komisar Semjonov v Berlin, do še večjih sprememb sovjetskega zasedbenega režima. Nenadni preobrat so utemeljili s priznanjem, da je vzhodnonemška vlada storila mnogo napak, ki jih je treba popraviti.
Novi veter iz Moskve je povzročil med vzhodnonemškimi kominformovci velik poplah. Dosedanji voditelji se ne počutijo več vame. Zlasti se je nevarno zamajal stolček podpredsednika vlade in generalnega sekretarja komin-formistične Enotne socialistične stranke Ul-brichta.
V	novo nastalem položaju so pričeli v torek gradbeni delavci v sovjetskem sektorju množično demonstrirati proti terorju vzhodnonemške vlade, ki je zvišala delovne norme. Demonstranti so pozivali vse delavstvo na generalno stavko ter terjali svobodne volitve. Vlada Gro-tevvohla-Ulbrichta je bila prisiljena preklicati odlok o zvišanju delovnih norm. Delavci pa so nadaljevali s stavko in demonstracijami proti kominformističnemu režimu.
V	sredo so se demonstracije ponovile. Nad
30.000	vzhodnonemških delavcev se je pomika-
lo v petdeseterostopih proti vladnim palačam vzhodnega Berlina. Na demonstrante, ki so zahtevali odstop režima in svobodne volitve, je vzhodnonemška policija navalila s strojnicami, sovjetski tanki pa so neusmiljeno streljali v množico. Sovjetske oblasti so poslale tanke in ojačave čet iz svojih garnizij v Vzhodni Nemčiji. Nemiri so trajali ves dopoldne in tudi še potem, ko je bilo proglašeno obsedno stanje, s katerim so na ukaz Sovjetov prepovedali vse demonstracije, zborovanja in vsako zbiranje na ulicah in trgih. Ob zaključku lista so poročila iz Berlina navajala, da se je v Zapadnem Berlinu zvedelo doslej o sedmih smrtnih žrtvah in 60 težko ranjenih, ki so jih prenesli v zapadni sektor mesta.
V proklamaciji po radiu je ministrski predsednik Grotewohl zvalil krivdo za nerede na ..fašistične elemente, ki bi hoteli s provokacijami in neredi otežkočiti vzpostavitev enotne Nemčije." Hkrati je napovedoval stroge kazni za krivce nemirov. V Zapadni Nemčiji pa so prepričani, da je prišlo do teh dogodkov zaradi ogorčenja vzhodnonemških delavcev nad za-sovraženim kominfomiističnim režimom in težkim gospodarskim stanjem, ki ga je le-ta zakrivil.
Maršal Tito je poudaril, da bi Jugoslavija in Italija lahko^živeli v dobrih medsebojnih odnosih, če bi v Italiji prenehali z imperialistično propagando proti Jugoslaviji. Podčrtal je pripravljenost Jugoslavije za razgovore, da bi se našla realna rešitev tržaškega vprašanja, ki je za Jugoslavijo ogromnega pomena. „Saj so io naši nacionalni interesi" — je dejal — „interesi naših ljudi, ki tam žive in mi tu ne bomo popuščali."
Sovjetska zveza naj normalizira odnose z dejanji
Dalj časa se je maršal Tito pomudil ob sum-njah, da se Jugoslavija približuje Rusom. Tozadevno je med drugim dejal:
„Res se nam je Sovjetska zveza že malo nasmehnila. Izrazila je te dni željo,da bi mi poslali svojega veleposlanika v Moskvo, a oni njihovega k nam. Vse to je dobro in v skladu z našimi težnjami in našo politiko. Od leta 1948 nismo nikomur rekli, da nočemo nikdar več kakršnih koli odnosov s Sovjetsko zvezo. Poudarili smo našo željo, da pride v tem delu sveta vsaj do malo normalnejšega stanja. In če sedaj oni to ponujajo, jih ne bomo odbili.
Mar pomeni to, da če se oni v Moskvi malo nasmehnejo, da jhn moramo z obema rokama poleteti nasproti, medtem ko sami preko svojih satelitov še naprej vodijo provokacije proti naši domovini? Ne bodo nas s tem prevarali in zaslepili. Po vsem tem, kar so nam storili zadnja Nadaljevanje na 2. strani
Izvršni odbor DFDL je zasedal
Celovec, 14. 6. 1953. — Izvršni odbor Demokratične fronte delovnega ljudstva je na svoji današnji seji po poročilu sekretariata o delu in razvoju v zadnjem času razmotrival o trenutno perečih vprašanjih. Med drugim je razpravljal o osnutku zakona o ureditvi dvojezičnega pouka na javnih ljudskih šolah in jezikovnega pouka na javnih glavnih in srednjih šolah Koroške in ugotovil, da je novi osnutek slabši od dosedanje odredbe in zato za koroške Slovence popolnoma nesprejemljiv.
Iz sekretariata DFDL.
Velika kulturna prireditev v Borovljah
Ko smo v našem listu poročali o premieri Bučarjeve spevoigre ..Študentje smo", ki so jo 17. maja upri2orili igralci Slovenskega prosvetnega društva ..Dobrač" z Bmce ob sodelovmju jeseniškega orkestra in baleta na leseni,'ali, smo hkrati tudi že obvestili naše čitatelje, da bo priljubljena opereta uprizorjena dne 14. junija v Borovljah. Od takrat so se ljubitelji slovenske prosvete že veselili kulturnega užitka, ki ga jim naj bi nudila boroveljska prireditev.
Komaj dva tedna sta minila od nastopa ljubljanske Opere v celovškem Mestnem gledališču in se po naših vaseh še vedno pogosto govori o nepozabnih slikah in melodijah iz ..Gorenj-skega slavčka" in ..Vraga na vasi". In preteklo nedeljo se je spet dvignil zastor, tokrat na odru do zadnjega kotička zasedene boroveljske kinodvorane, da odpre pogled na preprosto in kljub temu okusno improvizirano panoramo jadranskega otoka Rab — prizorišče za tudi pri nas na Koroškem znano in priljubljeno spevoigro iz veselega dijaškega življenja ..Študentje smo". Le 14 dni presledka med dvema velikima prireditvama je vsekakor zelo kratek čas in je morda marsikdo računal z več ali manj slabo udeležbo. Toda temu nikakor ni bilo tako,
dinandu Kropivniku. Prav tako zahvala tudi dirigenti
. Prav tako pa velja naša I (Milenka Šlaperjeva) in študent Živko (Rudi Miki), u orkestra prof. Kleču vo- Izrazit igralski talent predstavljata Hanzi Trunk diteljici baleta prof. Visiakovi ter ne nazadnje kot Nadin neltublleni ženin Brei*ut nlegov
tov. Silvu Ovsenku, ki je spretno vodil skupne vaje igralcev, orkestra in baleta.
Ako spregovorimo o posameznih igralcih, je treba že v naprej naglasiti eno: igrali so vsi od prvega do zadnjega dovršeno in globoko doživeto. To je najboljši dokaz tudi za to, da sta imela režiser in režiserka pri izbiri ljudi za posamezne vloge res srečno roko. Slavko Galob v vlogi profesorja Goloba si je že takoj v prvem prizoru osvojil srca gledalcev in jih potegnil za seboj tako s svojo prikupno igro kakor tudi s svojim simpatičnim glasom. Bil je v vsakem oziru posrečen partner za gospo Lobanovo, naglušno in staromodno operno divo „iz srednjega veka", ki jo je temperamentno igrala Slavka Koprivnikova. Njeno igranje je v gotovih prizorih že mejilo na profesionalizem in le od časa do časa je prišlo do izraza diletantstvo. Kvalitetno ji je verjetno najbolj sličila Roza Ožganova kot gospa Senčarjeva, vdova in trgovka, ki se je v zadnjem dejanju spet zbližala s svojim »dobrim prijateljem" iz mladih let trgovcem Kobetom (Kori Perč). Dobro zasedene so bile tudi vloge mladih ljubimcev, izmed katerih sta Nada (Marija Kropiv-nikova) in študent Lado (Tonči Pavlič) posebno ugajala s svojimi pevskimi vložki, medtem ko sta igralsko pokazala večjo gibčnost študentka Nina
neljubljeni ženin Breithut ter njegoi brat Lojzek Trunk kot živahni študent Marjan. Dobro igrano komičnost je bilo videti pri večno lačnem študentu Okiju (Tone Sluga) ter pri študentu in natakarju (Franci Fritz), prav tako pa so se z dobrim igranjem izkazali tudi vsi ostali igralci.
Posebno navdušile pa so gibčne baletke jeseniške gimnazijo, ki so kljub mladim letom demonstrirale toliko prisrčne gracioznosti, da so zadivile slehernega gledalca. Poleg nastopa v mornarskih oblekah ob pričetku in ob koncu igre so v ljubkih baletnih oblekcah zaključile drugo dejanje, medtem ko sta v tretjem dejanju mornarček in taomar-ka nastopila z duetom. —
Lahko trdimo, da je bila nedeljska prireditev Slovenske prosvetne zveze v Borovljah navkljub mnogim oviram in težkočam uspešna v vsakem oziru, od pevskega koncerta moških in mešanih pevskih zborov SPZ mimo posrečene scenarije ter dobro izbranih kostumov in mask do dovršenega nastopa jeseniškega baleta in orkestra ter igralske skupine z Bmce. Zato se upravičeno veselimo nadaljnjih uprizoritev, ki so predvidene tako pri nas na Koroškem kakor tudi v Sloveniji.
Goriški list o izdajstvu razbijačev
Ali se zavedate, kako klavrna je vaša vloga, kako neznansko ste daleč od tistega kaplana Martina Čedermaca, ki je vedel, kje je njegovo mesto, ki je bil zvest svojemu ljudstvu v dobrem in slabem in se je uprl tudi videmski kuriji, kadar je šlo za obrambo pravice proti krivici!
Nad 3500 slovenskih volivcev na Goriškem pa, ki niso sledili vašemu izdajalskemu pozivu, ampak svoji vesti, in so ostali zvesti samim sebi in svojemu rodu, pa nam je porok, da je zdravo jedro našega ljudstva dovolj močno, da bo prenesel naš ubogi in zatirani ter sedaj še prevarani narod v zamejstvu tudi ta zahrbtni napad od tistih, ki so še do včeraj trdili, da so njegovi zaščitniki. Okrog tega jedra se bodo zopet zbrali tudi tisti, ki so jih taki ..garjevi" dušni pastirji tako kruto preslepili in osleparili. Spregledali bodo in tedaj bo naše ljudstvo samo izpljuvalo iz svoje srede vse take lažisveče-nike", zaključuje „Soča“.
Prizor iz spevoigre »Študentje smo". Nadaljnje slike bomo objavili v slikovni prilogi.
marveč je bila dvorana, ki ima okoli 450 sedežev, dobesedno napolnjena do zadnjega kotička. Tokrat je bila zbrana v boroveljskem kinu vsa bližnja in daljna okolica Borovelj, prišlo pa jih je mnogo tudi iz mesta samega, med njimi župan boroveljske mestne občine g. ravnatelj Lang. Prav tako so bili navzoči tudi člani jugoslovanskega konzulata iz Celovca.
Nastop moških in mešanih pevskih zborov Slovenske prosvetne zveze, katerih udeležba je bila vsled raznih razlogov žal omejena, je kljub dejstvu, da tokrat niso nastopili vsi zbori polnoštevilno, navdušil vse številne poslušalce, ki tudi niso štedili z dolgotrajnim ploskanjem po vsaki posamezni točki sporeda, kateri je obsegal iste pesmi, ki so jih združeni zbori peli ob priložnosti gostovanja ljubljanske opere. Pod vodstvom priznanega dirigenta — gosta Radovana Gobca so pevke in pevci zapeli lepe slovenske narodne in umetne pesmi, ki so vsakomur v dvorani globoko odjeknile v srcu.
Po kratkem odmoru se je zastor ponovno dvignil in čez oder so priplesale dijakinje jeseniške gimnazije, oblečene v ljubke mornarske obleke; nosile so s seboj velike črke za napis »Študentje smo", s katerim so nakazale pričetek Bučarjeve operete. Pri plesu jih je pod vodstvom dirigenta prof. Kleča spretno spremljal orkester jeseniške glasbene šole, ki je dovršeno igral tudi pri nadaljnjih glasbenih in baletnih vložkih med potekom igre.
O vsebini spevoigre »Študentje smo" je bilo v kratkih besedah spregovorjeno že v poročilu o premieri na Jesenicah in bi poudarili le toliko, da je lahki, šegavi in melodiozni značaj igre tudi v Borovljah zgrabil ter potegnil za seboj slehernega gledalca ali poslušalca in se je povezanost dvorane z odrom občutno stopnjevala od dejanja do dejanja ter dosegla ob finalu višek, ki ga gotovo ne doživi vsaka diletantska prireditev. Sicer je bilo pri igralcih zlasti v prvem dejanju opaziti nekoliko negotovosti oziroma bojazni, kar pa se je že v drugem dejanju spremenilo v samozavest in odločnost. Morda je tukaj nekohko krivo pomanjkanje skupnih vaj igralcev in orkestra, katerih po nastopu na Jesenicah ni bilo več. Kljub temu pa lahko rečemo, da so BmČani z nastopom v Borovljah ponovno pokazali igralsko kvaliteto, ki je za igralce-diletante vsekakor nekaj posebnega. Zato pa ne bo odveč, če se tudi tem potom zahvalimo za ves trud pri pripravi spevoigre režiserki Slavki Kropivnikovi ter pevovodji Fer-
Našim bralcem je znano, da sta na Goriškem obe slovenski skupini, napredna Demokratična fronta in konservativna SDZ sklenili in po-zvah slovenske vohvce, naj pri volitvah z oddajo belih glasovnic protestirajo proti temu, da je novi volilni zakon onemogočil Slovencem zastopstvo v parlamentu in senatu, kot ga imajo druge, enako močne narodne manjšine v Italiji.
„S tem sklepom so soglašali vsi zavedni Slovenci, z njim so prvotno soglašali tudi pristaši SKSZ (vatikansko-klerikalna struja v SDZ op. ur.) z duhovniki na čelu" — ugotavlja v zadnji številki goriški slovenski list „Soša“
»To pa" — piše »Soča" — »ni bilo prav vatikanskim spletkarjem, ki dejansko vladajo v Italiji. Zato so preko nadškofije zahtevah od slovenskih duhovnikov, da do takega složnega protesta zamejskih Slovencev ne sme priti in da morajo njihovi pristaši vohti demokristjane, čeprav ti do sedaj niso izpolnili niti najosnovnejših obveznosti nasproti naši narodni manjšini. Ti .slovenski' duhovniki so takoj ubogali, čeprav v necerkvonih zadevah niso dolžni ubogati svojih predstavnikov, še manj pa kadar zahtevajo od njih krivično dejanje. Iz spovednice, s prižnice, preko Marijine družbe in drugih organizacij so začeli soliti pamet svojim lahkovernim ovčicam in zlorabljati verska čustva, zlasti pri starejših ženicah. Govorih so, da je vera v
nevarnosti, da je oddaja praznih glasovnic pro-tikrščanska itd.
-Zlasti so se v taki umazani propagandi, ki je zlorabljala verska čustva naših preprostih ljudi, da bi jim še bolj trdno zapela suženjske okove, odlikovali tisti .dušni pastirji', ki so že enkrat zapustih in izdali svoje vernike v svobodni domovini, ter si sedaj kot begunci ali optanti lastijo pravice, da vodijo slovensko ljudstvo na tej strani meje v novo propast."
„S takim postopanjem" — nadaljuje list — „pa ti ljudje niso ničesar reših, čeprav so svoje lahkoverne ovčice prepričali ah prisilili, da so si ponovno naložile na vrat tiste, ki so jih že vsa povojna leta zatirali. Nasprotno so po drugi strani pa oni krivi, če se je del tistih slovenskih ljudi, ki niso hoteli slediti njihovemu pozivu in ko so videli, da je narodna enotnost razbita, obrnili na drugo stran in vobli prav za tiste italijanske stranke, ki pomenijo po zatrjevanju vatikanskih spletkarjev največjo nevarnost za vero, ali točneje, za klerikalizem.
Ah ste s tem, da ste še enkrat razbili slovensko enotnost pri obrambi osnovnih človečanskih pravic res reših svoj klerikalizem? Ah niste s tem samo dejansko razbih tisto SDZ, pod katere plaščem ste rovarili in spletkarili proti lastnemu ljudstvu? Volilni rezultati po slovenskih naseljih nosijo pečat vašega izdajstva!
Žrtvam bodo postavili spomenik
V Dravogradu je -Zveza borcev na delu, da bo s pomočjo množičnih organizacij in gospodarskih podjetij postavila spomenik 42 žrtvam fašizma, ki so jih nacisti na nečloveški način do smrti mučili. Spomenik bo takšen, da bo imel vsak mučeniško preminuli Dravograjčan posebno žaro z napisom in sliko, postavili pa ga bodo na vrtu zgradbe, kjer te žrtve počivajo. Od spomenika bo speljana pot v kleti zgradbe, kjer so še ohranjene nemške celice z vsemi napisi in mučilnimi napravami. Ohranjena sta tudi še bazena, v katerih so imeli gestapovci v enem slano v drugem pa vročo vodo, kamor so izmenoma metali krvavo pretepene gole žrtve.
Dravograd se pripravlja tudi na svečanost, na kateri se bodo spominjali tistega 4. julij ., ko so Nemci množično izseljevali domačine. Sodelovale bo, vse organizacije ter v medsebojni tekmi doprinesle, da bo svečanost v spomin žrtvam fašizma najbolje uspela.
Novi člani Slovenske akademije
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na svoji generalni skupščini minuli teden izvolila devet novih rednih in 14 dopisnih članov.
Za nove redne člane najvišje slovenske kulturne ustanove so bili izvoljeni: književniki France Bevk, Pavel Golia in Miško Kranjec, univerzitetni profesorji dr. Karel Oštir, dr. Anton Sovre in dr. Srečko Brodar, umetnostni zgodovinar dr. Izidor Cankar, akademski kipar Boris Kalin in skladatelj Marijan Kozina.
Med novo izvoljenimi dopisnimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je tudi redni profesor filozofske fakultete in rektor univerze v Ljubljani dr. Fran Zvvitter.
Tito o zunanjepolitičnih vprašanjih
(Nadaljevanje s 1. strani)
4 leta, jim nikdar več ne boino mogli povsem verjeti.
Mar nam lahko nadoknadijo materialno in moralno škodo, ki so nam jo povzročili? Koliko so nas samo klevetali! Še vedno smo za njih fašistična država. Na glavo so obrnili vso zgodovino zadnje vojne, govoreč, da se nismo borili in da smo bili plačani od Nemcev. Takim ljudem se je treba približati z odprtimi očmi in dobro paziti, da spet ne nasedemo.
Nam so potrebni normalni odnosi. Pričakujemo, da z dejanji dokažejo, kako jih hočejo normalizirati. Njihovim besedam ničesar ne verjamemo, verjamemo samo dejanjem.
Še nekaj bi hoteli poudariti: v tem štiriletnem boju smo zmagali. Ostali smo tu, resnica je zmagala. Vsemu svetu je danes jasno, kaj je na stvari, ves svet ve, da je laž, kar so o nas govorili, in da smo resnico povedali mi. To je velika, ena izmed največjih zmag do danes. Izvojevali smo jo zaradi enotnosti naših narodov."
Atlantski pakt za FLRJ nepotreben
Glede atlantskega pakta je maršal Tito dejal, da Jugoslaviji ni potreben. Poudaril je:
»Mi smo rekli, da smo na strani tistih, ki se borijo proti napadalnosti, ki varujejo mir v I svetu. Nikdar ne bomo s tistim, ki bi začel napadalno ali preventivno vojno. Mi smo član svetovne skupnosti, imamo svoje predstavnike v Združenih narodih. Mi bomo svoje dolžnosti zavestno izpolnili; več pa od nas ni treba pričakovati.
Lahko sporočim Zahodu, naj ne bo nervozen. Sovjetska zveza dela sedaj gotove odstope. Jaz bi rekel, da vse to ni manever, ker ne more vse biti manever, marveč potreba, ker je Sovjetska zveza prišla v zagato. Potrebno ji je spremeniti malo svojo zunanjo politiko, da zavije z one krute stahnske linije, ko je hotela prigrabiti ves svet, ko sploh ni priznavala nobenemu malemu narodu pravice do obstoja, marveč je mislila, da lahko sama ona prinese svobodo nekemu narodu s svojimi rdečimi bajoneti. Jaz verjamem, da lahko samo ona prinese svobodo nekemu na-nekako popraviti svoje metode v zunanji politiki, da nastopa malo drugače, z eno besedo, da stori določene odstope in pozneje verjetno
tudi večje. Razume se, da jaz ne morem verjeti, da se bo SZ odrekla cilju. Tu res nimamo nobenih iluzij. Toda morda bo z manjšim za-
dovoljna. Velika država, ki je po drugi svetovni vojni šla popolnoma po stopinjah imperializma, se težko odreče svojemu cilju. Dokler oni smatrajo silo kot vodilni faktor v svetu, ne verjamem, da se bodo odrekli cilju. Toda na nas je, da storimo vse, kar je v naši moči, da vzpostavimo z vsemi državami, pa tudi s Sovjetsko zvezo, kolikor toliko dobre odnose, da ne bi imeli na svojih mejah s satelitskimi državami toliko muk, kobkor jih imamo danes. Mi teh narodov ne sovražimo. Nam je žal, ker je stalinska politika razbila ono, kar smo mi gradili po 1945, letu, da bi nekako približali te narode ene drugim in dosegli boljše sodelovanje med nami vsemi. Zal nam je, toda jaz mislim, da je še bolj žal mnogim izmed njih (ki še niso izgubili glave), ker niso šli po naši poti lastnega upravljanja na svoji lastni zemlji. Tedaj bi tudi prijateljstvo s Sovjetsko zvezo bilo res realna stvar."
Balkanski pakt — trdnjava miru
V zvezi z balkanskim paktom, ki so ga podpisale Jugoslavija, Grčija in Turčija, je maršal Tito poudaril, da predstavlja močno trdnjavo miru v tem delu sveta in da bodo Jugoslovani ostali dosledni člani balkanske zveze. Dejal je:
»Balkanskega pakta nekateri ljudje v Sovjetski zvezi nimajo radi. Oni nas napadajo in govorijo, da je to agresivni pakt. Smešno! Kako moremo biti agresor mi, kako naj bi mi napadli državo, ki ima 200 milijonov prebivalcev, ki ima največjo armado na svetu! Mi smo sklenili ta pakt, da bi se laže ubranili, in on resnično predstavlja realno silo v tem delu Evrope.
Mi ostajamo pri tem sporazumu in napačno mislijo na Zahodu, da bomo mi od njega odstopili zaradi tega, ker želimo normalne diplomatske odnose z Rusi. Normalni odnosi niso odvisni od nas, marveč od Rusov, od Sovjetske zve-
ze in njenih satehtov. Formalno so odvisni tudi od nas, toda morajo jih normalizirati oni, a ne mi. Ce oni mislijo, da bo to spremenilo našo politiko do Zahoda, se motijo. Tisti, ki bi to delali iz zlonamernosti in ki bi nas hoteli izolirati od dosedanjih zaveznikov na Zahodu, se bo3o prevarali v svojem računu. Tistim pa, katerih sumničenja slonijo na neobveščenosti, priporočamo, da verjamejo malo več našim narodom.
Naši narodi ne zaslužijo, da se o njih sumi. Oni so dokazali, kot v najnovejši tako tudi v pretekli zgodovini, svojo vernost svojim zaveznikom. Mi ne obračamo plašče, kakor piha veter. Mi znamo držati svojo besedo bi smo vedno govorili resnico in vsakomur rekli v oči, kako daleč lahko gremo, a od kje dalje ne moremo."
Slovensko kmetijsko šolo zbornica noče podpreti
Minuli teden je zasedal glavni odbor Kmetijske zbornice za Koroško. Med razpravo o proračunu za leto 1953 je slovenski zbornični svetnik Janko Ogris postavil tudi zahtevo, naj Kmetijska zbornica podpre in sprejme v svoj proračun primerno vsoto za slovensko kmetijsko šolo v Podravljah, ki jo je ustanovila Slovenska kmečka zveza. Poudaril je, da hočejo biti Slovenci enakopravni z drugimi sodežela-ni, saj tudi plačujejo iste davke in tudi slovenski kmetje dajejo iste prispevke za Kmetijsko zbornico. Zato so upravičeni zahtevati, da zbornica, ki ustanavlja in vzdržuje celo vrsto nemških kmetijskih šol, podpre tudi slovensko kmetijsko šolo. Slovenska kmečka zveza je bila prisiljena z ustanovitvijo svoje šole seči po samopomoči, ker so imeli za zahteve slovenskih kmetov po ustanovitvi javne slovenske kmetijske šole vse doslej povsod, pri ministrstvih, pri deželi in v zbornici le gluha ušesa.
V odgovoru na zahtevo predstavnika slovenskih kmetov se je prezident Gruber poslužil stare taktike izbegavanja in zanikanja pristojnosti. Trdil je, da glede slovenske kmetijske šole, „ki jo hoče ustanoviti slovenska zadružna zveza" (gospodu gre očividno ime slovenske ustanove Slovenska kmečka zveza še težje z jezika), Ogris ni zadel pravega naslova, da je za kmetijske šole pristojna dežela, vsled česar naj se obrne tja.
Še bolj značilen pa je bil odgovor ing. M a i-e r h o f e r j a, ki je dejal, da mora ta šola najprej pokazati, v kakšnem duhu se bo na njej poučevalo (ali je res samo slučaj, da z istim bav-bavom straši po deželi tudi Tischlerjeva druščina?) in koliko bo doprinesla h kmetijski izobrazbi. Pristavil je še, da Slovenci vendar ne morejo zahtevati, da bi zbornica nekaj podpirala, kar bi bilo naperjeno proti enotnosti dežele.
Popolnoma drži odgovor, ki ga je dal tov. Ogris: „Dolga leta že zahtevamo ustanovitev slovenske kmetijske šole, nikdar pa nismo postavljali pogojev, kakšen duh naj vlada v tej šoli. Zahtevali smo le, naj bo slovenska s takimi učitelji, ki popolnoma obvladajo slovenščino.
Mariborski teden
V Mariboru so priprave za Mariborski teden v polnem teku. Mariborski teden bo v dnevih od 4. do 19. julija. Na tednu bo na sporedu vrsta kulturnih in športnih prireditev in kot posebnost „Miklova Zala" pod vodstvom režiserja Frana Žižka.
Predvsem pa bo Mariborski teden pokazal razvoj in napredek slovenskega gospodarstva. Istočasno bo to revija mariborske industrije, ki bo pokazala kakšne stroje lahko nudi v veliki J kmetijski obnovi. Teden bo imel tudi nalogo pridobivati štajerskemu vinu nekdanji sloves tudi na mednarodnih tržiščih.
Kulturna in športna vsebina bo najboljše sredstvo za razvedrilo delovnih množic.
Da smo si sedaj pričeli pripravljati sami to šolo, je posledica stalnega odklanjanja naših zahtev.
Mi bi gospodu ing. Maierhoferju odgovorili in zatrdili še to, da v naši kmetijski šoli v Podravljah prav gotovo ne bo vladal OeVP-jev-
ski duh (za smrad imamo namreč zelo občutljive nosove in nam tudi nadišavljeni grofje, he-
Centralni urad za statistiko navaja številke o uvozu in izvozu v prvem četrtletju 1953, kjer je razvidno, da je znašala vrednost uvoženega blaga okroglo 2,9 milijard šilingov in je za
I,	2 milijarde nižja kot v prvem četrtletju 1952. Izvoz je znašal po množini izvoženega blaga
II,	141.463 ton,to je za 411.000 ton več kakor v istem času v preteklem letu. Toda vrednost izvoženega blaga je znašala 2676 milijonov šilingov manj kakor preteklo leto. To neugodno razmerje, manjši donos pri večji množini izvoženega blaga je pripisati padcu cen na svetovnem
Izgradnja vodnih sil je za Avstrijo največjega gospodarskega pomena. Avstrija ima kot ena na vodnih silah najbogatejša država v Srednji Evropi neizčrpne možnosti dvigniti proizvodnjo električne energije. Proizvodnjo bi mogli dvigniti, ki bi donašala letno 40 milijard
renpavri in njihovi lakaji zaudarjajo po gnilobi)
in niti tak duh, kakor je vladal v nacističnem brlogu Maier Kaibitscha, ko je v njem imel veljavno besedo tudi še g. Maierhofer. Brez strahu pred zamero bi ga bili vprašali, če je tudi še danes mnenja, da je bilo njegovo takratno udejstvovanje koristno za enotnost dežele.
trgu in znižanju cen v Avstriji zaradi poživitve izvoza.
V prvem četrtletju 1953 je znašala cena uvoženega blaga 920 odstotkov v primeri z letom 1937 in nasproti temu izvoženega blaga samo 653 odstotkov. Ce bi bila relacija cen med uvozom in izvozom v splošnem enaka kakor pred vojno, bi mogla biti trgovinska bilanca izravnana. Tako pa je nastal v prvem četrtletju 1953 v komercialnem trgovinskem prometu deficit v znesku 97 milijonov šilingov, v celokupni trgovini vključno ERP-uvoza pa 37 milijonov šilingov.
kilovatnih ur. S to silo bi bilo mogoče v bodočnosti zadovoljiti potrebe domačega gospodarstva in to kljub večjim zahtevam. Poleg tega pa bi še tok izvažali kot dragoceno izvozno dobrino.
Z izgradnjo energijskih tvomic v Kaprunu
na Solnograškem, v Rosenau v Zgornji Avstriji in v Reisecku na Koroškem se bo zvišala proizvodnja električne sile za 400 milijonov kilovatnih ur in bi se v prihodnjih letih z izvršenimi, nadaljnimi projekti stalno dvigala.
Enegijsko posojilo je vpisovanje dolgoročnega kredita avstrijskemu gospodarstvu za izgradnjo vodnih sil. Družbe: Ennskraftwerke A. G., Steyr, Zgornja Avstrija, Oesterreichische Draukraftvverke A. G., Celovec, Oesterreichische Elektrizitiitsvvirtschaft A. G., Dunaj, Tau-emkraftwerke A. G., Zeli am See, Solnograd, nameravajo s pomočjo energijskega posojila dokončno izgraditi že imenovane električne tvomice in tako zagotoviti gospodarstvu in prebivalstvu električni tok, ki bo najvažnejši pripomoček za ohranitev zaposlitve v avstrijskem gospodarstvu in uspešno sredstvo proti grozeči brezposelnosti.
Prvo vrsto posojila bodo obrestovali po 5 odstotkov letno in bo teklo 25 let. Od šestega leta dalje bodo družbe vračale letno eno dvajsetino vpisanega posojila najmanj v nominalni vrednosti. Drugo vrsto posojila bodo obrestovali po 4Vs odstotka letno in bo teklo pet let. Po petih letih bodo na željo vpisnika posojilo vrnili ali pa bodo iztek od leta do leta podaljšali, pri čemer bodo obresti vsako leto za 1 odstotek višje in morejo narasti do največ 9‘/s odstotkov. Petodstotne zadolžnice bodo izstavljene za 1000 in 200 šilingov, štiri in pol odstotne pa na 500 in 100 šilingov.
Država je zagotovila vpisnikom energijskega posojila velike davčne ugodnosti.
Vrednostno jamstvo pomeni, da vrednost posojila po morebitnih spremembah vrednosti denarja ne bo prizadeto, ker odgovarja 1000 šilingov povprečni ceni 4629,6 kilovatnih ur (spojit-vena tarifa).
Vpisniki energijskega posojila imajo tudi iz-glede ria visoke zadetke pri vsakoletnih žrebanjih. Dobitke bodo izplačali brez odbitka in niso podvrženi nobenim davkom ali pristojbinam.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Večje površine konoplje
Površine konoplje so v Avstriji precej povečali, tako da proizvajalci pričakujejo, da bo letošnja proizvodnja znašala okrog 1400 ton, skoraj dvakrat več kakor lani. Računajo, da konoplje letos ne bo treba uvažati, razen manjših količin najboljše vrste.
Riž dobro kaže
Računajo, da bo znašal v letu 1952/53 pridelek riža, ki dozori v različnih deželah od avgusta do julija, okoli 170,5 milijonov kg. Potemtakem bo pridelek riža letos za okoli 7 °/o večji, kakor je bil na vsem svetu pred vojno.
Blagovna izmenjava med Avstrijo in Švico
Sredi meseca julija se bo podala avstrijska trgovinska delegacija v Švico, kjer bodo razpravljali o podaljšanju pogodbe o blagovni izmenjavi med Avstrijo in Švico.

V VREDNOSTI ZAJAMČENO Z DAVČNIMI OLAJŠAVAMI 1
of
a
s
o
US
n
UJ
<
ENERGIJSKO POSOJIL01953
VELIKE MOŽNOSTI DOBITKOV
VPISOVANJE TUDI NA OBROKE V PODJETJU
Pasivna trgovinska bilanca
Vpisovanje energijskega posojila
Blaž Singer
Zasebni, mezdni ali skupni kmetijski stroji?
(1. nadaljevanje)
V prvem delu pričujoče razprave smo obravnavali prednosti in hibe zasebnih strojev v našem povprečnem kmetijstvu. Pri argumentih za in proti zasebnim strojem, ki bi jih potrebovali za odgovarjajočo mehanizacijo — to je za v vsakem primeru posebej mogoči maksimalni dvig produktivnosti površine in človeške delovne sile ter za potrebno razbremenitev za delo na kmetiji razpoložljivih ljudi —, se je izkazalo, da naletimo v tem primeru na dve resni oviri, to je na pomanjkanje denarja ter na prenizko strokovno usposobljenost naših kmečkih ljudi za oskrbo traktorja z vsemi priključki in za delo z njimi.
In vendar poznamo že niz primerov, kjer so našim podobne kmetije tako mehanizirane, da delajo brez vprežne živine. Take kmetije niso samo v Ameriki, imamo jih v hribovitih predelih Zapadne Nemčije, imamo jih okoli 100 na Solnograškem, njihove prvo zaplodke pa imamo tudi že na Koroškem. Ker mi je ravno pri roki, bom k temu vprašanju navedel primer iz Neckarelza v zapadnonemški pokrajini Ba-den. Gre za kmetijo z 8 ha kmetijsko obdelane zemlje, ki so jo v pogledu na mehanizacijo proučevali avstrijski strokovnjaki na študijskem potovanju v juliju preteklega leta. Le-ti so ugotovili, da so na njej vsi problemi mehanizacije, predvsem pa mehanizacije pridomnih del tako vzorno rešeni, da delo ni več poseben
trud in garanje. Za zunanja dela ima kmetija traktor s potrebnimi priključki, vsled česar je odpravila konje in ima namesto njih več molznic. V nujnih primerih zapreže krave. Vsi stroji in naprave so kolikor le mogoče enostavne in zato poceni, vsak delovni družinski član zna z njimi ravnati. Kmetija pa ima tudi primitivno popravljalnico strojev. Samo po sebi razumljivo je, da so zemljišča te kmetije že primerno zložena (arondirana).
Taki primeri gredo v Zapadni Nemčiji v stotine. Zakaj ne pri nas? V opravičilo, da so se pri nas k temu razvoju pričele usmerjati šele redke posamezne kmetije, navajam, da stane pri nas kompleten mali Steyr-traktor okoli
25.000	1 mleka, v Zapadni Nemčiji pa samo
10.000	1 da so v Nemčiji donosi na polju in pri živini višji, kakor na naših od vseh oblastnih činiteljev desetletja zapostavljenih in vsled tega zaostalih in obubožanih malih kmetijah. Zadnja od teh dveh razlik velja tudi v primerjavi razvoja na Solnograškem in pri nas.
Za naše razmere je torej zasebna mehanizacija kmečkega dela, kakršna bi bila potrebna spričo naših okoliščin, predraga in preveč tvegana. Nujno je zato, da iščemo cenejše in zanesljivejše poti.
Problem mezdnih strojev
Cenejšo pot k vsaj do neke mere boljšemu učinku dela in delovnih stroškov je uporaba
mezdnih strojev, ki jih proti plačilu dajejo na razpolago večji kmetje, zadruge, strojne postaje in občine, v nekaterih deželah tudi industrija in trgovci s kmetijskimi stroji. Tega načina uporabe kmetijskih strojev se po naših krajih čedalje bolj poslužujemo. Najdemo ga običajno v treh oblikah.
1.	Kmetijski stroji n. pr. traktor, travniška brana, čistilnik za žito, škropilnica in drugi specielni stroji (goseničar, buldožar, parilna baterija in podobni) so last, obstoječih zadrug, občin in kmetijskih ustanov, ki jih po vnaprej določeni tarifi pošiljajo na delo h kmetom, ki jih potrebujejo.
2.	Dežela je investitor in nakupuje obdelovalne kmetijske stroje ter ustanavlja po podeželju strojne postaje (Karntner Landmaschi-nenhofe); ona nadzira poslovanje teh postaj ter upravlja in oskrbuje vse stroje na svoje stroške. Kmet se poslužuje strojev ter mora delo z njimi deželi plačati.
3.	Zasebni večji kmetovalci, ki posedujejo še traktor, vrsto večjih poljskih strojev ter pridom-nili strojev in tehničnih naprav, opravljajo po potrebi dela tudi v soseščini proti plačilu v denarju ali pa proti ročnemu delu na teh kmetijah pri košnji in žetvi.
Ce se kmetovalec poslužuje pri opravljanju svojih del ene ali druge oblike mezdnega stroja, mu je to brez dvoma že v veliko olajšavo. V času, ko se mu nakopičijo najrazličnejša dela, ki morajo — da se ne godi škoda — biti pravočasno opravljena, ročne in vprežne delovne sile pa mu manjka, je mezdni stroj edina rešilna bilka. Tako smo n. p. v letošnji pomladi na šolski kmetiji v Podravljah — ki smo jo prevzeli
in mogli pričeti z vigrednimi deli šele 11. aprila — stali z dvema konjema pred potrebo, da v teku 14 dni zvozimo okoli 150 voz gnoja, da preorjemo, prebranamo in posejemo okoli 6 ha njiv in da prevlačimo nad 7 ha travnikov. Brez mezdnega traktorja pri oranju in vlačenju bi nikakor ne šlo, s pomočjo strojne postaje Lipa-Vernberk pa so bila vsa ta dela pravočasno opravljena. Mezdni traktor nam je v 10 urah obrnil nad 2 ha zemlje, delo na uro nas je pa stalo 27 šilingov. Oranje torej ni bilo samo hitro opravljeno, temveč tudi mnogo cenejše od oranja s konjsko vprego.
Takih primerov pa najdemo leto za letom na vsaki kmetiji. Prvi zaključek, ki 'govori za uporabo mezdnega stroja je torej ta, da se potom mezdnega stroja izognemo dragi investiciji, kakršno pomeni nakup zasebnega stroja, poleg tega pa znatno zreduciramo stroške opravljenega dela.
Od pravočasno opravljenega dela je v veliki meri odvisen tudi njegov uspeh, ki se pokaže ob žetvi in spravljanju pridelkov. Pa ne samo to. S pomočjo mezdnega kmetijskega stroja lahko pristopimo k intenzivnejšemu kmetovanju, razpoložljivo orno ploskev pričnemo bolj izkoriščati s strniščnimi rastlinami n. pr. krmno mešanico, sadimo tudi lahko več okopavin, s čimer povečamo molznost krav in število pitov-nih prašičev, skratka povišamo produktivnost kmetije tako po površini, kakor tudi po delovni sili. To povišanje pa je še bolj znatno, če lahko z uporabo mezdnega stroja (predvsem traktorja) odpravimo enega konja in povečamo število produktivnejših domačih živali (krav, prašičev, (Se nadaljuje.)
perutnine).

Po košnji so mm še gnojiti
Sedanje cene živine v resnici ne vzpodbujajo posebno k večjim izdatkom za gnojenje. Žal je vendar tako, da mora kmet kljub vsemu „riniti“ naprej, če hoče obstati na svoji grudi in je tudi resnica, da je navadno ekstenzivno gospodarjanje najdražje. Samo večji in kakovostno boljši pridelki poplačajo stroške dela, davkov in zavarovalnine. Zato se bo kjlub vsemu marsikateri gospodar odločil, da bo tudi po prvi košnji travnikom gnojil. Posebno izplačljivo pa je gnojenje letos, če bo dosedanjo vlažno vreme še dalj časa trajalo. Gnojil bo predvsem ta, kateremu je ostalo še od spomladi kaj umetnih gnojil (sicer so se sedaj gnojila znatno pocenila) in kateri se bavi z intenzivnejšo živinorejo, z mlekarstvom. Le-ta rabi boljšo, redilnejšo osnovno krmo, boljše seno in otavo, ki po potrebi lahko deloma nadomesti otrobi in drugo krepko krmo, katero si kmet že zaradi ponovnega naraščanja cen posameznih močnih krmil itak ne more več kupiti.
V svoji službeni praksi sem večkrat imel na Gorenjskem opravka pri preprostemu a sila naprednemu gospodarju (osebno „zlata duša", po domače Štros v Kokrici), ki je redil v svojem hlevu 10 težkih krav, ki so posamno dajale tudi po 28 litrov mleka. In sicer, kar je za nas najbolj poučno, ob samem senu oz. otavi in pesi. Naravno je bil gospodar specijalist za pridelovanje in shranjevanje suhe krme. Vsa travišča je načrtno gnojil in pridelke v skedenj čisto določno po kakovosti sortiral. Imel je menda 6 ali 7 sortimentov sena in otave. In najboljše seno je cenil kot pšenične otrobi.
Dajmo zato po možnosti tudi mi še po košnji na 1 ha travnika 40 sodov gnojnice
Kmetje brez vprežne živine
Na Solnograškem je — kakor poroča „Der Salzburger Bauer" — 120 kmetij različne velikosti, ki nimajo več vprežne živine. Edina vprežna sila je traktor. Zatem ko so prebolele prehodne težave, gospodarijo tudi brez vprežne živine zelo uspešno.
Prehodne težave od vprežne živine na traktor so se pokazale pri brananju, sejanju in trošenju gnojil ter pridelovanju krompirja. Cela vrsta kmetov, ki so odpravili vprežno živino, si je brez nakupa novih strojev in orodja pomagala sama. Predelali so vprežne brane, sejalnice in trosilnike gnoja v priključke k traktorju. Manj uspešna se je pokazala pri traktorju uporaba ogrod-nika za konjsko vprego.
Kako napravimo bakreno-apneno brozgo za škropljenje krompirja proti plesni in pese proti pegavosti
-Za pripravo bordojske brozge potrebujemo dve posodi. V eni raztopimo modro galico, v drugi gašeno ali pa živo apno. V leseno posodo nalijemo 50 litrov vode in v njej raztopimo kilogram modre galice tako, da jo v vreči ali košarici obesimo čez noč v vodo. Galica se hitreje raztopi, če jo zdrobimo in raztopimo v topli vodi. V drugi, večji posodi, v kateri imamo tudi 50 litrov vode, zmešamo 1 do 1,25 kg gašenega ali pa pol kilograma živega apna, ki smo ga prej ugasili z malo vode. Raztopino galice počasi vlivamo v apneni belež (ne narobe), ki je v večji posodi, in zmes med dolivanjem počasi mešamo s čisto leseno palico. Pravilno pripravljena brozga pobarva beli fenolftaleinov papir svetlordeče. Ce ostane fenolftaleinov papir, ki ga namočimo v brozgo, bel, dodajmo brozgi še toliko apna, da se papir pobarva svetlordeče.
Brozgo porabimo takoj, ko jo pripravimo, sicer izgubi učinkovito-t. Ako že med pripravljanjem dodamo brozgi na sto litrov deset dekagramov sladkorja ali en liter mleka, podaljšamo njeno učinkovitost in uporabnost za nekaj dni.
po 5 hi sod in razredčimo to z dvakratno ! bilo gnojnice ali hlevskega gnoja, še umetni
množino vode. Ce je gnojnica že razredčena po deževnici, dajmo torej vode temu primerno manj. Ker pa je gnojnica enostransko gnojilo, ki vsebuje le dušik in kalij in kateri skoraj povsem nedastaja fosforja, dajmo v vsak sod še 7 do 8 kg superfosfata. Na kislejših zemljinah in kjer je pričakovati večje poletne padavine, lahko, mesto da bi dali fosfat v gnojnico, trosimo par dni pred ali po škropljenju okrog 400 kg tomaževe žlindre na 1 ha.
dušik.
Kako zelo se ob danih razmerah, pred-I vsem pri proizvodnji sena za molzne krave i (kajti pri mleku, čeprav današnja cena še oddaleč ne odgovarja kmetovalčevim proizvajalnim cenam, se uradna cena še ni spremenila!), izplača po prvi košnji dušično umetno gnojilo (če nismo dali gnojnice) nam pokazuje naslednji gnojilni poizkus na površini 1 ha umetnega travnika:
sena otave
Dokazano je, da vsakG fosforno gnojenje poveča tudi množino fosforja v krmi in s tem to izdatno izboljša. Izdatno gnojenje travišč s fosforjem je najboljši način preslabe živine s za tvorbo mišičnih celic, kosti in mleka tako potrebnimi fosfornimi solmi.
Če imamo travnike v prav oddaljenih legah, v katere dovoz gnojnice ni mogoč, gnojimo samo s fosfornimi gnojili, h katerim primešamo še po 200 kg kalijeve soli na 1 ha. Posebno kalijevo gnojenje po pivi košnji je priporočljivo tudi še v tem primeru, če smo spomladi ali v jeseni dali le malo tega, ker se kalijeva sol posebno v vlažnem vremenu, kakršno je bilo v letošnji spomladi že pretežno docela izrabi za rast prve košnje. Lahko bi dali v te, kakor v vse druge lege, v katerih že dalj časa ni
1.	Pridelek ob 4 q tom. žlindre in 2 q kalija .... 38.3 q 24.1 q
2.	pridelek ob 4 q tom. žlindre in 2 q kalija .... 49.4 q 21.5 q ter spomladi 1 q umet. dušika
3.	ob gnojenju kakor k. 2. vendar tudi po prvi košnji
še 1 q umet. dušika . . 49.7 q 34.1 q Kakor torej pokazuje parcela 2 se je ves spomladi raztrošeni umet. dušik izrabil že za proizvodnjo sena in ga za otavo ni bilo nič več na razpolago. Po prvi košnji še dodatno trošen met. stot dušika je vendar dvignil pridelek otave za 11 q.
Gnojenje k otavi je toliko priporočljiveje, v kolikor nam da ona vsled nežnejše, bolj listnate krme mnogo bolj beljakovina-sti in krepkejši pridelek.
Vernik.
Letos bi bilo treba tudi peso škropiti
Letošnje mokro poletje pospešuje tudi razvoj bolezni, katerim doslej nismo posvečali večje pažnje, katere pa povzročajo znatno škodo.
Tako je predvideti, da se bo začela na pesnem listju skoraj pojavljati pegavost (Cercospora), katera se kaže v velikem številu majhnih rdeče obrobljenih peg, ki so najprej rjave, pozneje sive in nato črne. Pozneje se pege posušijo, na listih pa nastanejo luknje. Listi se sušijo in odpadejo. Naj-preje obolijo zunanji, nato pa notranji listi.
Posebno veliko škodo povzroča ta bolezen v okoliših, v katerih pridelujejo sladkorno peso. Pa tudi na krmni pesi vsled bolezni izgube niso majhne. Bolezen se širi deloma s semenjem, na katerem se nahajajo bolezenski trosi in katero proti bolezni prašimo kakor žitno seme. Nadaljnje širjenje bolezni pospešujejo bolni in posušeni listi, ki ostanejo na njivi, gnoj od živine, katero smo krmili s svežim pesnim perjem in podobno. Obstojajo vendar sorte, ki so odporne proti bolezni.
Čim se je začela bolezen pojavljati ali še bolje teden dva preje proti razvoju bolezni škropimo ali prašimo in sicer z bakrenimi pripravki. Najboljši preparati proti tej bolezni so Kupferoxydchlorid, Kupfer-Sandoz-Special, Cupravit in podobno. Pripravke rabimo v 0,3 do 0,75 %ni raztopini in sicer
3 do 5 kg na 1 ha površine. Raztopitev pripravka se izvrši v 300 do 600 litrov vode.
Za prošenje (mesto škropljenja) pa vzamemo Kupfer-Sandoz-Stiiubemittel in sicer v količini 30 do 40 kg na 1 ha. Ta pripravek je uporaben tudi proti plesni krompirja.
Škropljenje ali prašenje proti cercospori je večkrat ponoviti. Prvo škropljenje je izvršiti v drugi polovici ali konec junija. Najpozneje vendar, čim so se pojavile prve pege. S škropljenjem peg in bolezni ne bomo sicer odpravili, toda preprečili bomo nadaljnje širjenje. Bakrena plast, ki pokrije liste, onemogoča namreč nadaljnjo kalitev bolezenskih trosov in njih prodiranje v list. Nič manj važno kot prvo je tudi zadnje škropljenje, ki se vrši v drugi polovici avgusta in ki obvaruje liste pred najmočnejšim pojavom trosov.
Najbolje je škropiti pesne nasade tri do štirikrat, čeprav v izjemnih primerih (suhih letih) tudi dvakratno škropljenje zadostuje.
V zapadnih deželah pravijo, da se škropljenje proti pegavosti pesnega listja vsekakor izplača, ker obvaruje to liste pred predčasnim odmiranjem in popolnim zastojem rasti pese v zemlji.
Poškropljeno pesno perje brez nevarnosti krmimo živini!
Na zapadu škropijo proti cercospori najuspešneje v naslednjih obdobjih in z naslednjimi količinami pripravka:
1.	škropljenje	okrog	1.	julija	z	3	do	4	kg	bakrenega	pripravka	na	1	ha,
2.	škropljenje	okrog	15.	julija	z	4	kg	bakrenega	pripravka	na	1	ha,
3.	škropljenje	okrog	5.	avg.	z	4	do	5	kg	bakrenega	pripravka	na	1	ha,
4.	škropljenje	okrog	25.	avg.	z	3	do	4	kg	bakrenega	pripravka	na	1	ha.
V izjemnih primerkih pa shajajo tudi samo s 3 kratnim škropljenjem, katero izvršijo takole:
1.	škropljenje	okrog	10. julija	z okrog 4	kg	pripravka	na	1	ha,
2.	škropljenje	okrog	30. julija	z okrog 4 — 5	kg	pripravka	na	1	ha,
3.	škropljenje	okrog	20. avg.	z okrog 4	kg	pripravka	na	1	ha.
V naših, deloma toplejših legah bi bilo začeti s škropljenjem mogoče že kak teden dva preje.
Onemu, Id prideluje peso samo za svinje, se bo mogoče zdelo škropljenje pesnega nasada spričo nizkih cen za ščetinarje kot draga zadeva. Kdor pa prideluje peso tudi za molzne krave in hoče shraniti (silirati ali posušiti) ali pokrmiti tudi zeleno perje, ki je polovico dragoceneje kot pesa sama, pa se bo mogoče le odločil za škropljenje.
Sicer pa bi mogoče račun škropljenja pokazal boljši finančni efekt, če bi mesto navedenih pripravkov vzeli navadno 1 do 2 •/• bakreno brozgo, katero pač moramo pripraviti tako kakor jo pripravljamo za škropljenje sadnega drevja ali krompirja proti plesni.
1 kg Kupferoxydchlorid stane v Celovcu 32.— šil., modro galico, katero rabimo za napravo bakrenoapnene brozge, pa dobimo za ceno 18.— šil. za 1 kg.	Vernik,
Kaj bomo delali...
... na polju
V zapleveljenih posevkih ovsa in ječmena v poznejših, gorskih legah zatiramo letos še vsled obilice padavin posebno bohotno rastočo njivsko gorčico in divjo redkev, osat in podobno s škropljenjem z dicopur-jem, katerega rabimo v 400 do 500 litrih vode po približno 1 do 1.25 kg na 1 ha površine. Kjer se vendar, predvsem v gorskih krajih, pojavlja zebrat, zatiramo tega uspešno z raztopino 24 kg Dillex-gelb v 800 litrov vode. Ce bi tega pripravka ne bilo dobiti pri naših zadrugah, ga kupite v drogeriji Wolf v Celovcu. — Šibkim posevkom ječmena s trdo slamo (Heines Haisa) in ovsa (Austria-v-eiss) pomagamo sedaj še z ni-tramonkalom.
Krompir in pesa žal ne preneseta škropljenja proti plevelu, dočim sta koruza in proso zelo hvaležna za škropljenje z hormonskimi pripravki. Krompir in peso škropimo sedaj s pripravki bakra proti plesni in pegavosti.
Okopavinam trosimo po potrebi tudi še nitramonkal. Le-ta na krompirjevih nasadih baje tudi po cvetenju še posebno povoljno učinkuje.
Nadalje okopavamo peso in krompir in tega delno že osipavamo.
Pri okopavanju koruze skrbimo, da ne bomo segli pregloboko. Trdijo, da drugič in tretjič ne smeš globlje okopavati, kakor si koruzo sejal.
Pri nas je tudi navada, da koruzo še osipljemo, čim je dosegla določeno višino. Izkušnja je vendar pokazala, da je osipanje turščice umestno le tam, kjer obstoja v resnici nevarnost, da jo podere veter. V prilog opustitvi osipanja govori tudi večji hud in delo, ki ga imamo ž njim.
Sedaj sejemo tudi še proso, v kolikor to že nismo izvršili. tntit «*».»,
... na travnikih
Nadaljujemo s košnjo in sušenjem sena. Po potrebi izvršimo sedaj tudi pomladitev travnikov na ta način, da jih povlačimo, zagnojimo s kompostom in zasejemo nekaj semena žlahtnih trav. Nikakor vendar ne 'senenega drobirja, ki je sicer odličen za po-kladanje kravam in svinjam, ki pa, kakor je pokazala izkušnja, vsebuje le 3 % dobrih trav. Vse ostalo je plevel in smet.
Pri košnji travnikov bi ponovno opozarjal, da ne smemo kositi tako „zelo v živo" kakor je bil doslej običaj. Marsikje opaziš, da kosci kar tekmujejo med seboj, kateri bo bolj nizko in v dno kosil. Kar od trave še strni ostane, to koristi ponovnemu odganjanju in rasti otave ter ohranitvi godnosti in zavarovanju pred sušo.
... pri živini
Hlevske živali zavarujemo pred veliko soparno vročino, vendar tudi pred premočnim prepihom in muhami. Preudarjajmo stalno par tednov vnaprej (če nismo že spomladi izvršili točnega načrta za pridelovanje zelene krme za pokladanje v hlevu ali pa se nam je kaka setev ponesrečila), kaj bomo pokladali in kako bomo shajali tekom celega poletja z zeleno krmo, da nam ne bo treba sredi leta krmiti suho. Ce živina že ne more na pašo, naj se vsak dan vsaj v tekališču prosto giblje po uro, dve ali tri.
... v sadovnjaku
Bujno rastoče mladike privezujemo, da jih ne odčesne veter ali ne polomijo ptiči. Odstranjujemo roparje s korenjač, vej in debel ter s korenin.
Pobiramo odpadlo, posebno črvivo sadje, ga sežigamo ali globoko zakopavamo. Pregoste, slabe in obolele plodove obiramo, da pospešimo razvoj zdravih. Sicer pravijo, da je sadno drevje na Koroškem najbolj „ubo-go" stvorenje, katero naš kmet samo takrat pozna, če je kaj za „otresti" ali obrati. Vendar če že ne utegnemo oskrbovati starejšega drevja, vsaj mlade nasade zavarujemo pred listnimi ušicami in podobnim in sicer z 1 °/onim poksinom ali tobačnim izvlečkom ali drugimi pripravki.
... v kmečkem gozdu
Pri morebitnem jemanju stelje (mahu in vresja) iz gozda, skrbimo, da ne bomo šli pri košnji ali kopanju preveč „v živo" in da ne bomo poškodovali preveč rastočega drevja. Ce le mogoče priskrbimo še nadaljnje redčenje in čiščenje sestojev.
Kočuški.
rnBmmm
Petek, 19. junij: Julijana, dev.
Sobota, 20. junij: Silverij Nedelja, 21. junij: Alojzij Ponedeljek, 22. junij: Ahaci)
Torek, 23. junij: Agripina Sreda, 24. junij: Kres; Roj. Jan. K.
Četrtek, 25. junij: Viljem.
SPOMINSKI DNEVI
19.6.1867 Meliikanski uporniki so ustrelili vsiljenega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja — 1944 Enote Vzhod-nokoro&kega odreda so na Lundravče-vem vrhu pri št. Lipšu napadle nemško kolono — 1949 Umrl v Zagrebu hrvat-ski pisatelj Vladimir Nazor.
20.	6.1872 Umrl pevec in glasbenik Blaž Potočnik
— 1944 Enote Vzhodnokoroškega odreda napadle pri Železni Kapli nemško skupino in ubile devet Nemcev.
21.	6. 1852 Umrl pedagog Friderik Frobel, začet-
nik otroških vrteov — 1919 Nemci so potopili v Scapa Flowu svojo mornarico, ki bi jo morali izročiti zaveznikom.
22.	6.1508 V Idriji so našli živosrebmo rudo —
1592 Velika zmaga slovenskih in lirvat-skih čet nad Turki pri Sisku — 1941 Nemčija napadla Sovjetsko zvezo — 1941 Ustanovljen glavni štab slovenskih partizanskih čet.
23.	6.1848 Revolucija v Parizu — 1944 Gorenjski
partizani so porušili del Karavanškega predora.
24.	6.1448 Iznajdba tiskarstva — rojstni dan črne
umetnosti — 1940 Kapitulacija Francije.
25.	6. 1895 Umrl v Ljubljani mladinski in pedago-
ški pisatelj Andrej Praprotnik — 1944 Borbe Vzhodnokoroškega odreda na Obirskem.
O . lili
hJ KC%\
Zasedcsnje Okrajne kmečke zbornice
v Velikovcu
Preteklo sredo je v gostilni Nagele zasedala Okrajna kmečka zbornica. Povabljeni so bili poleg okrajnih zastopnikov še vodje kmečkih svetov iz občin in njihovi namestniki. Kot referent je prišel predsednik Kmetijske zbornice, gospod Gruber sam. V daljšem govoru je nakazal smernice za nadaljno delo v tekočem letu in razvil nekako iste misli, ki jih je napisal v uvodnem članku zadnje številke „Der Karntner Bauer".
Govoril je jako mirno, izrazil rahlo upanje, da se bodo cene živine vsaj po nekaj tednih nekoliko zboljšale, čeprav ne bodo dosegle prejšnjo višino. Omenil je tudi razne podporne akcije, ki naj bi pomagale kmetu iz zagate, kakor je to grandja silozov, nakup vzpenjač in motornih kosilnic. Za vse to so Amerikanci pomoč sicer obljubili, ali denarja še od nikoder ni!
Diskusija, ki se je razvila po referatu gospoda predsednika, je bila zelo živahna in so se je udeležili pripadniki vseh strank. Značilno je, da so bili diskutanti večji del mali gospodarji
in da so brez izjeme izrazili svojo zaskrbljenost _____
in nevoljo nad katastrofalnim razvojem našega j svoje prejemke.
gospodarstva. Marsikak očitek je letel tudi na račun vladajočih in Kmečke zbornice. Zelo glasno pa je postalo v dvorani, ko se je diskutiralo o kazenskem odloku okrajnega glavarstva Velikovec, la ga je dobil sedaj en kmet iz pli-berške okolice, ker je menda prodal svinjo leta 1932 za dva groša dražje kot je bila uradna cena. Zgražali so se vsi navzoči, da je kaj takega mogoče v času, ko prodaja kmet svinje in živino za več šilingov pod normalo. Zastopnik okrajnega glavarstva, gospod Maierhofer, ki se je udeležil zasedanja, pa je povesil sramežljivo svoje nedolžne oči.
Očividno je, da naj bi take vrste konference pomirile kmeta, ki postaja spričo naraščajoče krize že malo nervozen. Gospodje dobro vedo, da bo pri bližajoči se košnji in žetvi v vročili, trudapolnih dneh naravno splahnel radikalizem kmeta. ,,Čas pridobljen, vse pridobljeno", zato za vsak slučaj še en uspavalni prašek — tako si mislijo — in služijo s tem na pošten način
Hranilnica in posojilnica Kotmara ves
registrirana zadruga z neomejenim jamstvom
Vabilo
na redni letni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Kotmari vesi registrirane zadruge z neomejenim jamstvom
ki bo v ponedeljek, dne 29. 6. 1953, ob 10. uri dopoldne v gostilni Plajer v Kotmari vesi.
Dnevni red:
1.	* Otv oritev in pozdrav
2.	Citanje, zapisnika zadnjega občnega zbora
3.	Poročilo upravnega odbora
4.	Poročilo poslovodje
5.	Odobritev računskih zaključkov za leta 1951 in 1952
6.	Referat zastopnika Zveze
7.	Volitev odbornika S.' Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov in zastopanih deležev.
Bašnik Egidij 1. r. predsednik
Koban Tomaž 1. r. odbornik
Brezuspešna zaletavanja
Iz razgovorov številnega slovenskega življa iz naših vasi, kmetov, delavcev in mladine, lahko slišimo navdušene izjave, da je slovensko ljudstvo na Koroškem polno lepih in nepozabnih vtisov, ki jih je bilo deležno ob gostovanju ljubljanske opere v celovškem gledališču in ob gostovanju Jeseničanov in Bmčanov minulo nedeljo na uspeli prireditvi v Borovljah. Na ta način se v medsebojnih stikih med koroškim slovenskim ljudstvom in matičnim narodom z visoko razvito kulturo, gledališko in glasbeno umetnostjo, oplaja naša kultura in tudi mi kulturno rastemo in postajamo sposobni sprejemati ter si osvajati višje kulturne dobrine. Prav tako se veliko našega podeželskega ljudstva veseli skupnih izletov na morje in v druge prekrasne kraje Slovenije. Ljudstvo se vedno bolj in bolj zaveda, da bomo živeli narodno življenje tako dolgo, dokler bomo obranih stike s celotnim slovenskim narodom. Široke plasti slovenskega ljudstva na Koroškem se prav dobro zavedajo in vedo, da nam Slovenski vestnik med drugim daje močno pobudo za te žive stike in za vso zdravo in plemenito razvedrilo, ki smo ga od časa do časa deležni. Zato, tako praš ijo v naših vaseh, vsako številko Slovenskega vestnika zaželjeno pričakujemo, da beremo, kaj je novega in kako stoje stvari doma in v svetu.
Da, naše ljudstvo Slovenski vestnik bere in mu ostaja zvesto. Naši uspehi in zvestoba našemu listu pa seveda ne gre v račun ozkostran-karskim iztirjenim politikom, ki so pretrgali vezi z materinskim narodom in bi radi vodili razbijaško in narodno-pogubno politiko. Leta se že zaganjajo v Slovenski vestnik. S prižnic, v posvečenih hramih hiše božje, ga s pridigami in pastirskimi pismi lažnivo klevetajo z brez-verstvom in brezvestno strašijo vernike z eks-komunikacijo. Toda glej, vsa ta zlonamerna in j brezvestna gonja proti Slovenskemu vestniku ni uspela. Vsepovsod je zadela na zdrav razum in odpor ljudstva, ki je prepoznalo njihove na- j kane in zna samo presoditi, kaj je prav in kaj \ ni prav.
Uspeli niso in naši uspehi jih dražijo, zato od časa do časa spet pobesnijo in se v list znova zaženejo. Zadnji čas so pričeli s prižnic ponovno pregajanje Slovenskega vestnika. Značilno je, da to predvsem ob časih, ko se dogajajo pomembni dogodki na kulturnem področju. Z več prižnic so zarohneli ob gostovanju ljubljanske opere v celovškem gledališču, kakor na primer v Škotičah, Bilčovsu, Šmihelu in drugod. In minulo nedeljo, ko je bila kulturna prireditev v Borovljah, so morali ljudjo tudi v Glinjah, v neposredni bližini Borovelj, poslušati v cerkvi iz ust župnika besede naperjene proti Slovenskemu vestniku. Njih pobožna želja je bila, da bi se ljudje prireditve ne udeležili. Vsepovsod pa se ljudje ob takih pridigah zgražajo, obsojajo zlorabo vere in vesti in politiko, ki ne spada v cerkev.
Gledališče, polno slovenskega ljudstva ob gostovanju ljubljanske opere v Celovcu in minulo nedeljo številna udeležba na prireditvi v Borovljah, je zgovoren dokaz o miselnosti in Preudarnosti ljudstva, kar je v nemali meri ludi uspeh Slovenskega vestnika.
MCadiMki i$et na morje
Zvezd slovenske mladine v Celovcu bo priredila na povabilo Ljudske mladine Slovenije skupen izlet na morje. Udeleženci plačajo samo stvarne organizacijske stroške v znesku 40 šibngov.
Odhod iz Podrožčice bo v soboto, dne 27. junija 1953, ob 8.53 uri zjutraj. Udeleženci iz Podjune imajo s prvim vlakom, ki vozi iz Pliberka ob 6.08 uri v Celovec, zvezo v Podrožčico. Povratek v Podrožčico bo v nedeljo, 28. junija, ob 19.40 uri.
Mladinci in mladinke nad 16 let, ki žele preživeti dva brezskrbna dneva v družbi bratske mladine iz Slovenije, naj se prijavijo s potrebnimi dokumenti najpozneje do 20. junija pri Zvezi slovenske mladine v Celovcu, Gasometergasse 10, kjer so na razpolago tudi podrobne informacije.
Prijave sprejemajo in informacije dajejo še naslednji tovariši:
Trunk Lojz, p. d. Ovnič v Zuželčah, Urbajs Lubo, Dole pri Rožeku,
Perc Kori, Holbiče pri Škofičah,
Pipan Ančka, Kapla na Dravi,
Ogris Hanzi, Bilčovs, in
Kap Kori, Žamanje pri Škocijanu.
Zveza slovenske mladine.
Kotmara ves
V naši okolici smo v kratkem času zanesli kar tri osebe k zadnjemu počitku. Pri mostu je umrl posestnik Anton Halemošnik v starosti 55 let. Preminul je na raku na želodcu. Pokopali smo ga 13. t. m. Isti dan smo izročili materi zemlji tudi Marijo Leutschacher po domače Počkinjo na Flešivcu. Nekoliko prej dne 7. junija pa smo pokopali delavca Heinricha Wolfa in sicer na pokopališču v Zihpoljah. —
Nedavno, bilo je dne 7. junija, pa smo praznovali tudi poroko, ko sta dva mlada človeka sklenila zvezo za življenje. Hanzi Mosrvitzer, delavec v Branči vesi pri Bilčovsu in Katarina Modrič, po domače Topličarjeva na Brdeh sta se poročila. Čestitamo in želimo mnogo sreče na skupni življenjski poti.
Vrbsko jezero jo zahtevata smrtno žrtev
Na letovišče na Vrbsko jezero je prispela v začetku junija družina Giinther Hermann iz Nemčije. Letoviščarji so najeli stanovanje pri starših žene pri Kolarju v Ločah. Minuli teden v sredo se je podala družina, mož in žena z osemlebiim sinčkom v Vrbo, kjer so najeli čoln in se peljali po jezeru. Vreme je bilo neprijetno in se niso mogli kopati. Ko so se nekaj časa vozili in so se hoteli vrniti že na obrežje, se je nekoliko zjasnilo in to je dalo povod, da je mož skočil v vodo, da bi se kopal in plaval, ker.je bil dober plavač. Čim pa je bil v vodi, še v neposredni bližini čolna, je pričel klcati na pomoč. Ohromele so mu noge, da jih ni mogel premikati in ni mogel dospeti do čolna. Tudi žena se je takoj potrudila, da bi mu prišla s čolnom na pomoč, toda preden ji je to uspelo, je mož pred njenimi očmi in v navzočnosti otroka zginil v globočino. Tragični prizor je opazovalo več ljudi in čolni so takoj hiteli na kraj nesreče in jezerska reševalna služba je stopila v akcijo. Toda vsi poskusi reševanja so bili brezuspešni, ker je tam jezero nad 30 metrov globoko. Šele drugi dan dopoldne so mogli potegniti mrtvo truplo iz jezera.
j Dogodek je vzbudil veliko pozornost in glo-■ boko sočutje s prepaščeno ženo in otrokom.
Pozor, krompirjev hrošč so pojavijo
V Psmji vesi so zasledili krompirjevega (koloradskega) hrošča. To pomeni, da je potrebna ’ skrajna previdnost, da se ubranimo tega ne-| varnega škodljivca naših krompirišč. Zaradi izredne nevarnosti krompirjevca, ki je ne smemo ' prezreti, opozarjamo na članek v Slovenskem vestniku, številka 29, v Obvestilih naprednih gospodarjev pod naslovom »Krompirjevec leze iz zemlje". V članku so navedeni tudi dnevi, ko je na Koroškem obvezen pregled krompirišč.
Krompirjevega hrošča, namreč več hroščev in množino ličink, so našli tudi na krompirišču Elize Plešivčnik v Pliberku. Ker je deževno vreme nekoliko ponehalo, obstoja za razširjevanje hrošča veliko večja nevarnost. Ta nova najdba krompirjevega hrošča je ponoven opomin, da je ob dnevih, ki so določeni za iskanje tega škodljivca, posvečati krompirišču resno pozornost in je treba vsako izsleditev nemudoma javiti pristojni občini ali orožniški postaji.
Hazne novice
Prometne nezgode na prometnih cestah ne prenehaja. Minulo nedeljo so bile ob prometnih nesrečah spet tri osebe ubite. Na cesti od Humberškega gradu v smeri proti Celovcu se je z motornim kolesom vozil brivski mojster Franc Schemitsch. Na ovinku pri gostilni'Sa-
Slovenska kmečka zveza naznanja:
Za ureditev slovenske kmetijske šole v Po-dravljah sta prispevala:
Franc J a g o v c, p. d. Zablačan v Apačah S 100.—;
Adolf K a n c i a n, p. d. Lesjak v Apačah S 100.—.
Odsek za šole in tečaje Slovenske kmečke zveze se tem potom obema prisrčno zahvaljuje.
Pierya. Fant je padel in treščil z glavo na cesto ter je mrtev obležal, oče pa je prišel pod motorno kolo in si zlomil nogo.
Na gradbilišču elektrarne v Reisecku so bili v nedeljo zaposleni z razstreljevanjem. V istem času se je nahajal v bližini na poti delavec Jožef Ekhart, ko se je vračal z dela. Ko so ravno razstreljevali, ga je zadel nek kamen v glavo in ga podrl na tla. Ponesrečeni je utrpel težke poškodbe na glavi in so ga morali prepeljati v bolnico v Celovec.
V delavnici tvrdke Unteregger v Beljaku je eksplodirala plinska steklenica. Dva delavca sta se steklenici z varilnim aparatom preveč pribbžala, ki je zaradi tega eksplodirala. Delavec Franc Stiasny je zadobil opekline na obeh rokah, 14-letnega Arnolda Gruberja iz Hovč pri Vemberku pa je vrglo v steno, pri čemer je utrpel zlom lobanje in poleg tega še težke opekline. Gruberja so prepeljali v bolnišnico.
Na progi med Beljakom in Podkloštrom je v petek minulega tedna povozil osebni vlak tri ovce in jih razmesaril.
Iz poročila deželnega delovnega urada je razvidno, da je bilo 30. maja na Koroškem 7972 brezposelnih, med temi 5879 moških in 2093 žensk. Temu nasproti je bilo na razpolago 1176 prostih delovnih mest. Podporo za brezposelne je prejemalo ob koncu meseca 6679 oseb. V primeri s preteklim letom je bilo v istem času število brezposelnih za 3815 oseb višje.
Za mladince — pomoč v planšarstvu
Mladinski referat koroške deželne vlade je razposlal na mladinske organizacije in ravnateljstva srednjih, strokovnih in poklicnih šol naslednje vabilo: Preteklo leto pričeto akcijo za pomoč v planšarstvu na Koroškem bodo v letošnjih poletnih mesecih nadaljevali. Pomoč v planšarstvu naj bi mladini nudila možnost, da bi se telesno in zdravstveno okrepila in bi del počitnic smiselno založila v službo planšarstva ter bi si z delom zaslužila tudi nekaj drobiža.
fron pri Žihpoljah je zdrsel s ceste, nakar se je i Cas odpočitka bo tako urejen, da bo v »god-
večkrat prekotabl in končno strmoglavil na travniku. Nesrečni Schemitsch je obležal mrtev.
Isti dan dopoldne se je v področju Gross-gloeknerja pri tvrdki Porr v Heiligenblutu zaposleni delavec Hermann VVarmuth iz Ilim-melberga pri prehodu neke bližnje poti v smeri Pasterzen-hiše zakotalil čez strmino in je utrpel tako težke poškodbe, da je obležal na mestu mrtev.
V vasi Auen v občini Mdrtschach se je prav tako minulo nedeljo pri vožnji z motornim kolesom smrtno ponesrečil 13-letni sin Jurija
nem soglasju z delovnim časom. Taborišča bodo letos na Golici, Svinški planini, na Flatnitzu v bližini Weissensee in na Zgornjem Koroškem. Cas je določen v času med 13. julijem in 2. avgustom ter med 3. in 24. avgustom, ki pa je lahko za 1 aU 2 dneva premaknjen. Udeleženci dobijo dnevno odškodnino po 10 šilingov in povrnjene potne stroške. Vodje taborišč bodo po večini učitelji. Akcije se morejo udeležiti mladinci, fantje od 15. leta starosti in so prijave poslati na Deželni mladinski referat Celovec. Miesstalerstrasse 1.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Za spremembo naj pridejo na mizo tudi gobe
Za nabiralce gob je zelo važno vedeti, kako gobe spoznavamo, nabiramo in sušimo. Zaradi tega prinašamo nekaj izvlečkov iz knjige „Naše gobe“, ki jo je pred kratkim izdala Kmečka knjiga v Ljubljani. Knjiga bo v najkrajšem času tudi v prodaji v „Naši knjigi" v Celovcu.
Skoraj vsakomur ugajajo gobe, naj si bodo sveže ali suhe, le če so dobro pripravljene, saj so zelo okusne. Marsikdo pa še bolj uživa, če gobe sam nabira.
Gobe pa niso jabolka, treba jih je poznati in z njimi prav ravnati, če nočemo slabili presenečenj. Zaradi tega vam bomo za zdaj povedali, kako gobe spoznamo, kako jih nabiramo in sušimo.
Kako gobe nabiramo
Cisto zmotno je mnenje, da so več ali manj vse gobe strupene. Še posebno pa naj bi to veljalo za tiste gobe, ki prerezane, pretrgane ali stisnjene spremene svojo barvo, počrnijo, ki izpuščajo mlečni sok ali ki kuhane počrnijo srebrno žlico. Vendar opazimo to tudi pri mnogih užitnih gobah, medtem ko nekatere strupene gobe teh znakov ne dajo.
Najbolj zanesljiv je še okus. Ce se nam zdi goba sumljiva, jo pokusimo. Pri tem se ni treba bati, da bi se zastrupili. Nobena goba ni tako strupena, da bi se zastrupili že z majhnim koščkom, ki ga bomo pokusili!
Neužitne so gobe, ki so slabega, bljuvatega, zoprnega, pekočega in rezkega okusa in duha!
Užitne gobe so voljnega, sladkega okusa po orehih ali lešnikih. Duh užitnih gob nas spominja na svežo moko, svežo testo ali sadje. Mnoge imajo tudi prijeten duh po česnu, janežu, ki daje gobam svojstveno aromo, ki jo tako cenijo
štor, da se v večerni vlagi znova ne navlažijo. Paziti moramo tudi, da nam dež ne zmoči gob, ki se sušijo. Največja težava z gobami je pač sušenje. Od pravilnega sušenja je odvisen ves uspeh! Navadno je takrat, kadar je dosti gob, tudi slabo vreme, ki ovira pravilno sušenje, zato je najbolje sušiti v sušilnicah. V sušilnici se gobe že v nekaj urah hitro in dobro posušijo, ker
prihaja topel zrak od vseh strani in tako obdrže gobe svetlo barvo.
Gobe lahko sušimo na peči, toda paziti moramo, da ni prevroča. Gob ne nalagajmo kar na peč! Pod deske ali lese podložimo opeko ali kaj podobnega, tako da prihaja do gob le topel zrak. Pri sušenju pazimo na snago! Gobe so del naše prehrane in zato je treba tem bolj paziti.
Gobe so dovolj suhe, ko šume. Preden jih spravimo iz sušilnic, ali s peči v vreče, jih ohladimo.
Kako
čistimo
Snažno stanovanje zahteva, da so čista tudi okna in zrcala. Ko si očistila vsa lesena in kovi-nasta okna, začni s pomivanjem šip. Najprej umij zgornje zunanje, nato zgornje notranje, potem spodnje zunanje in spodnje notranje šipe. Pripravi si mlačno vodo, kateri dodaj malo kisa, soli ali špirita in vzemi dve krpi. Potem umij s krpo s šip vse madeže. Stegni se posebno po kotih, da tudi tam odstraniš madeže. Z drugo, suho krpo steklo zbriši, da bo suho in svetlo. Krpa ne sme puščati nitk.
Kadar sije sonce na šipe, jih ne umivaj, ker postanejo motne. Motne šipe postanejo le prosojne, če jih zdrgnemo z lanenim oljem in po nekaj urah izmijemo.
Za čiščenje šip je pripraven tudi časopisni papir. Vlažno šipo drgni z njim, dokler ni čista. Lahko jo očistiš tudi z zmesjo temeljne krede in vode. Zmes namažeš na šipo in jo do čistega zbrišeš. Na isti način čistiš tudi s Sidolom. Pri umivanju šip z raznimi sredstvi pazi, da ne pomažeš lesenih delov.
Zrcalo najprej zbrisi s suho krpo, potem ga umij z mlačno vodo in zbriši s čisto suho krpo,
šipe in zrcala
ki ne pušča vlakenc. Ce je zrcalo zelo umazano, ga namaži kot navadno šipo z zmesjo temeljne krede in vode ali krede in žaganja, nato zbriši, da se lepo sveti. Prav lahko odstraniš razne madeže s krpico, namočeno v špirit. Pri vseh sredstvih pa pazi, da vlaga ne zaide za zrcalno steklo, ker bi ga pokvarila.
Motna zrcala zdrgni s cunjico, namočeno v vinskem cvetu, nakar steklo zdrgni še z usnjem ali mehko krpo.
Ogledalo zelo varuj pred vlago, zato mora biti zrcalno steklo dobro zadelano na spodnji strani s ploščami, ki vlage na propuščajo.
Ogledalo tudi ne izpostavljaj neposredni sončni svetlobi, ker sicer sčasoma oslepi.
Praktični nasveti
Narezane cvetlice ostanejo dalj časa sveže, pa najsi bo zimo ali poletje, če jih daš v mlačno vodo, namesto v mrzlo.
Kapanje sveč preprečimo, če nove sveče pomočimo za nekaj trenutkov v slano vodo in jih nato v zraku posušimo.
Na sliki je videti dve poletni obleki. Levo: Preprosta svilena obleka svetlomodre barve z belim vezenjem za mlada dekleta. Rokavi so všiti, spodnji del obleke je prikrojen v polkrogu in nabran v pasu. Obleka se nosi brez pasu. — Desno: Poletna obleka iz umazano-rumcne-ga šantunga. Rokavi kimono. Oba dela, zgornji in spodnji, se zapenjata z gumbi, pas je l‘/a cm širok. Ovratnik je ležeč. Obleka pa se lahko nosi tudi brez ovratnika.
gobji sladokusci.
Najboljše pravijo za ocenjevanje gob pa je:
Užitna goba je samo tista, ki jo zares poznaš!
Kadar si v dvomih, si dobro oglej, kje goba raste, kakšne oblike in barve, primerjaj jo s sliko v knjigi in, če je treba, jo tudi poskusi in poduhaj. Ce si prepričan, da je goba res prava, da je užitna, jo iz rastišča odvij.
Gobe ne ruj niti ne lomi! Ce gobo izraješ, poškoduješ pogobje, ki začne gniti. Ce gobo odlomiš, je ostane nekaj v zemlji. Gobo torej odvij, da ne poškoduješ podgobja in ostane goba cela.
Cim več je dežja in čim bolj je toplo, tem več je gob. Jeseni jih je navadno več in tudi boljše so. V suhih letih je treba iskati gobe v senčnih legah na severnih in vzhodnih straneh, v mokrih pa na južnih in zapadnih legah. Največ gob raste v svetlih listnatih gozdovih, kjer so peščena tla porastla z mahom in travami.
Prezrelih gob ne nabiraj! Ne nabiraj gob, ki so že mehke in razpadajo, ki so črvive in razjedene od raznih žuželk. Take gobe lahko škodujejo in se ne bodo nikoli lepo sušile. Posušene bodo zmeraj črne in torej manj vredne.
Takoj ko gobo odtrgaš, jo očisti prsti in drugih ostankov', če je treba jo tudi obreži, da s tem ne onesnažiš še drugih gob. Gobe polagaj predvidno v pletene košare, da se ne polomijo in ne zmečkajo. Ne nosi gob v mrežah, culah ali celo v nahrbtnikih!
Pri takem prenašanju se gobe mečkajo, kaj kmalu segrejejo — „vnamejo“, kakor pravijo, in pokvarijo. Gobe doma čim prej porabi! Dalj časa se drže, če jih imaš v hladu in če jih malo posoliš. Stare gobe začno kaj kmalu razpadati in so take neuporabne in celo škodljive. Ce gobe nabiraš za sušenje, jih čim prej nareži na lističe in jih deni sušit.
Koko gobe sušimo
Ko smo gobe osnažili prsti in druge nesnage in jim obrezali objedene in črvive dele, jih narežemo z ostrim nožem na tanke lističe. Tri starejših gobah je dobro, če odluščimo tudi plodovnico, spodnji del klobuka, ki je že prezrela in bi dajala suhim gobam temno barvo.
Gobe režemo po dolgem, tako, da so lističi čim večji, če se le da, režemo klobuke in ko-cene skupaj. Gob ne režimo predebelo! Tako rezane gobe so za oko lepše in imajo boljšo ceno! Cim bolj tanko režemo gobe, laže se sušijo. Za rezanje gob uporabljamo le oster nož ali pa poseben strojček. Suhi lističi naj ne bodo debelejši kot 1 — 3 milimetre. Dobre gobe so v rokah mehke in voljne kot dobro usnje.
Ko smo gobe narezali, nalagamo lističe na deske, rešeta ali na sušilne lese.
Sušimo na soncu ali pa v sušilnici, da se gobe čim prej posušijo in da ohranijo lepo svetlo barvo. Ce sušimo na prostem, moramo gobe, ki se niso do večera posušile, prenesti v zaprt pro-
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Dve rastlini za domačo apoteko
Preslica, Nemci jo imenujejo Zinnkraut ali Schachtelhalm, je čudna rastlina, kot neko malo iglasto drevesce je, nikoli ne cveti, samo zgodaj spomladi poženejo iz zemlje posebni ru-meno-zeleni poganjki brez listov. Ti poganjki so zelo važni za razmnoževanje preslice. Preslica j je ponekod tudi 1 meter visoka rastlina. Ta rastlina za zemljo ni koristna, ker ima dolge korenine ter poganjke, ki daleč okrog izsesavajo vse, kar se le izsesati da in more rastlina s pridom uporabi. Zato kmet za njo nima prijaznega očesa. Kljub temu pa ima preslica svoje velike prednosti in more človeku močno koristiti. Dobri župnik Kneipp, ki mu je bilo zelo veliko za človeško zdravje, je mnogo rastlin preizkušal, kako morejo ugodno vplivati na človeško telo. Preslico je med zdravilnimi rastlinami postavil na odlično mesto.
Modemi kemiki so ugotovili, da vsebujejo stebla mnogo kremenčeve kisline, saponin, neko nepoznano grenko snov, organske kisline in rudninske soli.
kuhali preslico uporabljamo tudi za umivanje, obkladke in ovitke pri krvavenju iz ran, pri gnojnih ranah, Cirili in spuščajih. Obkladke lahko napravimo tudi s svežo rastlino.
Za preslični čaj vzamemo 6 gr na skodelico vode in kuhamo. Bolniki naj pijejo zjutraj 1 do 2 skodelici tega čaja.
Istočasno, ko pije bolnik čaj pri vseh navedenih boleznih, je priporočljivo kopanje (popolna in sedeča kopel) in ovitki s preslico.
Ker je preslic več vrst, pazi samo, da ne nabereš one ob vodi. Nabiraj samo tako, ki raste ob njivah, ob poteh in ne na vlažnih krajih. Pravi čas nabiranja preslice je v maju, juniju in juliju.
M e 1 i s a je doma v Prednji Aziji, pri nas pa jo goje na vrtovih. Rastlina je vztrajna, toda kljub temu ni umestno, jo puščati nad štiri do pet let, ker izgubi na odpornosti. Rastlino nabiramo preden se razcvete.
Ta rastlina ima mnogo zdravilne moči. Vsa
rastlina diši po citronah in vsebuje precej hlapnega olja, grenke snovi, čreslovino, smolo in sluz.
Melisa krepi živce, odstranja krče, vpliva blagodejno na možgane, srce, prebavila in maternico, ter pri zobo- in glavobolih. Hlapno olje pa pospešuje potenje. Če koga vgrizne stekel pes naj pije vino, na katerem je kuhal melisine liste. Na vinu kuhana melisa zdravi tudi ženski čas in naduho. Kadar imamo težko glavo, polagajmo liste na njo in pijmo vodo, v kateri so se kuhali melisni listi in bo nam kar lažje. Tudi na bolna ušesa polagajmo melisine liste.
Za kuhanje čaja vzamemo 1 veliko žlico ali 5 — do 8 gr melise na skodelico vode. Bolniku damo dve do tri skodelici dnevno.
Melisa je dobro sredstvo za spanje, če ji dodamo baldrijana.
Tinkturo, ki jo napravimo tako, da namočimo v alkoholu, ki smo mu dodali eno kavino žlico vode, melisnib cvetov, uporabljamo za masažo in obkladke pri glavobolu, revmi, zmečkanih ranah, čirih, oteklinah in bodljajih žuželk.
Nov način narkoze: zimsko spanje
V časih, ko še niso poznali smirkovega papirja, so naše stare matere čistili ognjišča in lonce samo s preslico, po kateri so namreč razdeljena kremenova zrnca.
Jetičnim bolnikom priporočajo preslico. Takšnim bolnikom namreč dajejo kalcij, da prepoji bolno načeto staničje. Isto, kar naredi kalcij, menda naredi tudi kremen in baje z nič manjšim uspehom. Taki bolniki morajo uživati sveži sok zmečkane preslice ali pa čaj iz preslice. Najbolje pa je, vsakokrat pred jedjo použiti žličko prahu, ki je narejen iz posušenih in v droben prah zmletih preslic.
Sok preslic ustavlja kri. Če teče kri iz nosa, naj se ti je ulila iz ust, naj krvavi maternica ali nerodna zlata žila, sveži sok iztisnjenih preslic bo gotovo krvavenje ustavil ali pa vsaj močno ublažil.
Preslica velja tudi kot odlično zdravilo za ledvice. Ce ni kaj v redu pri izločanju vode v tvojem telesu in da so temu krive ledvice, zaupaj se preslici. Skuhano pij nekajkrat dnevno. Nekateri razlagajo, da ne vplivajo zdravilne snovi v preslici naravnost na ledvice, marveč na vranico. Vranica je važen oddelek v upravi našega telesa. Od tu gre v telo večina belih krvnih telesc, ki uničujejo škodljive mikrobe, ki silijo v naše telo.
Ta zdravilna rastlina pride tudi pri čirih v želodcu, pri pesku in kamnih, krčih v mehurju (driski) in belem toku prav. Vodo, v kateri smo
Strah pred operacijami je zelo težko premagati, čeprav bolnika tolažijo, češ da bo „zaspal"‘ in ko se bo zbudil, bo že vse končano ... Bolniki se bojijo tudi narkoze in ne brez razloga. Narkoza nikakor ni za vsakega neškodljiva in brez nevarnosti. Zato se bo pa zdaj marsikdo razveselil novice, da sta pariška zdravnika H. Laborit in P. Huguenard uvedla popolnoma novo metodo operacje, po kateri so popolnoma izločene škodljive posledice narkoze, ima pa tudi mnoge prednosti in se bo po mnenju strokovnjakov kmalu splošno razširila. Zdravnika sta začela uvajati umetno zimsko spanje pri ljudeh, ki jih je treba operirati...
Doslej se človeku ni posrečilo, da bi se pogreznil v zimsko spanje, čeprav si to marsikdo pogosto želi, češ da bi prespal hude čase... Toda zdaj moramo znanstvenikom verjeti, da je zimsko spanje mogoče tudi pri ljudeh. Raziskovalci so dognali, da je zimsko spanje pri živalih v zvezi z delovanjem hormonov, ki jih izločajo žleze s tako imenovanim notranjim izločevanjem.
Ko so vbrizgali ježu med njegovim zimskim spanjem hormon nadobistne žleze, se je telesna temperatura živali naglo dvignila in žival se je zbudila. Po 24 urah hormon ni več deloval in jež je zaspal, ko se je njegova temperatura znižala na eno stopinjo Celzija. Poskuse so delali tudi z drugimi živalmi in dognali, da bi bilo mogoče
s posegom v delovanje žlez z notranjim izločevanjem tudi pri človeku doseči, da bi se mu zelo znižala telesna temperatura in bi zaspal pravo zimsko spanje. Pariška zdravnika sta ugotovila, da je treba pri bolniku, ki ga hočejo operirati, tem več narkotičnih sredstev, čim živahnejša je presnova. Med zimskim spanjem pa se presnova skoraj popolnoma ustavi. Zato je treba tudi mnogo manj narkotičnih sredstev.
Velike prednosti operacije med zimskim spanjem so med drugim, da telo ne reagira tako močno na draženje, kakršnega pomeni rana, ki nastane med operacijo, in da zaradi tega tkivo mnogo manj krvavi ter se ne poveča krvni tlak.
Raziskovanja pariških zdravnikov so se doslej razvila že tako daleč, da so mogli začeti sodelovati tudi kemiki, ki izdelujejo posebna kemična sredstva, potrebna, da z njimi zdravnik vpliva na delovanje žlez z notranjim izločevanjem pri bolnikih, ki jih je treba pred operacijo uspavati. Izdelali so po receptu Laborita in Huguenarda sredstvo, ki ga imenujejo 4.560 R. P. Sredstvo učinkuje tako, da se telesna temperatura zelo zniža, presnova zaustavi in da Staniče potrebujejo manj kisika — človek zaspi umetno zimsko spanje.
•Zdravniki napovedujejo, da bodo poslej mogoče operacije, na kakršne poprej sploh ni bilo mogoče več misliti.
Juš Kozak:
Iz bojev na Krasu
Na zahodu je ves dan butalo. Navsezgodaj je pričelo ropotati, se potem prelilo v zamolklo bobnenje, katero je od časa do časa prerjovel strašen tresk, da se je stresla zemlja.
Zahajajoče sonce je za nekaj časa pomirilo lajajoče topove. Ljudje so se oddahnili. Po cestah so se vračale v prahu, vsem prežetem od rožnatih zarij, delavske stotnije. Utrujenim so silile glave k tlom. Okostenela telesa so pokrivale raztrgane cape; krvave zabrekle oči so topo motrile svet pred seboj. Za njih hrbtom je gorelo nebo. Povečerjali so in legli spat, da store drugo jutro isto pot nazaj.
Andrej Čemota ni mogel spati. Nemirno je stopal med borovci in šotori ter prisluškoval. Z rokami v žepih, glavo sklonjeno na prsi je iskal zavetja, da uteši svoj nemir. Stopil je h kuhinji, kjer je še vedno pekel meso mali, debelušasti kuhar. Malomarno je sedel poleg ognja in njegove brezizrazne oči sredi ploščatega obraza so prebadale pečenko.
Nekaj trenutkov nato se je razneslo: »Gremo!"
Cemota je stekel k svojemu ležišču: „Ušaj! Ušaj! Ali! Gremo!"
»Kaj vraga! Na, toliko časa si rogovilil, da si priklical!" je govoril nekdo pod šotorom. Pretegnil se je in zvalil izpod odeje. Dolg je bil kakor Čemota, le bolj zabuhel v lice.
,.No, zdaj bo le enkrat konec tega nesmiselnega življenja!" Černota mu ni odgovarjal.
Tu in tam je kdo posvetil, se kregal, drugi zopet godrnjal. Razdelili so ročne granate, pa-trone in v hitrem teku drug za drugim zapuščali goščo.
„Glej vrage, še oblekli se bodo!" je sikal Ušaj v brezmejnem sovraštvu, ko so hiteli mimo kuhinj.
Komaj so se zvrstili na cesti, so že obstali. Lahek južnjak je pihal, trepetale so bele zvezde. Nekateri so molče sloneli na puškah, drugi poitiho šepetali med seboj. Misli pa se niso mogle niti za trenutek umiriti, ker je vedno huje grmelo in tako grozno oklepalo dušo, da je drhtela v smrtnem strahu.
Cernota in Ušaj sta legla ob cesti, z glavo na nahrbtnikih, in strmela v nebo.
,,Tvoje kosti že še prineso nazaj", je besede-čil nekdo. Drugi se je poskušal nasmejati.
»Ni vrag, tudi jaz bi se takole vojskoval!" Na spenjenem konju je dirjal mimo njih poročevalec. Častnik ga je nekaj izpraševal. Vsi so pozorno prisluškovali.
»Kaj je dejal?"
»Italijani so prodrli pri Lokvah."
»Kaj ne bodo! Kako pa zbijajo že ves dan.“
Vozovi, prenapolnjeni z mrkimi ranjenci, so
vozili mimo. Vojali so jih obstopili. Izžeti, iz- nad njimi se je razletela granata. Iz varnega na-
inozgani obraz., kakor kamen po dežju, so strmeli vanje.
Pridušen pogovor je zamrl v topotanju konj in drdranju voz. V zaletu so drveli s strelivom mimo. Ljudje so se stisnili na kraj ceste. Komaj je polegel za njimi prah, so se dvignili in hitro stopili.
Zavili so skozi zapuščeno, razstreljeno vas. V ozračju je smrdelo po dimu in smodniku. Sredi ceste so zijale globoke luknje. Črne ploskve zidov so štrlele proti nebu in med njimi je samevala obglavljena cerkvica. V grobni tišini so se plazili preko podrtin in skoro bežali pred tiho vasico.
V drevoredu divjih, okleščenih kostanjev za vasico so se zbirali ujetniki.
»Čudno, koliko jih je, in zmagujejo!" je šepetal Čemota Ušaju.
»Hm, za svoje se bijejo, pa jih vseeno love kakor muhe."
Spredaj so že leteli. Z dračjem zastrta cesta je padala po klancu. Venomer so preskakovali luknje. Skozi borov gozdiček so tekli. Visoko
ročja kostanjev so se spenjali preko strmega pobočja povsem golega hriba. Na prevalu spodaj so vrste zastale.
Utrujeni so posedli. Čemota je pokazal Ušaju dolino, kjer sta opazila globoko pod seboj v slabem luninem svitu borove gozdičke. Vse drugo je ležalo zavito v temo, iz nje so švigali neprestano plameni, na kar je vselej votlo treščilo.Odgovarjali so rezki streli. Čez in čez pa se je vila trepetajoča črta, kakor da se skušajo preplesti goreči prsti dveh rok. Morje lučic, pršečih v zraku, bliskov v nedogledni daljavi, krvavo-rdečih, rumenozelenih plamenov je valovalo, a ničesar razsvetljevalo.
„Tam je fronta", je dejal Črnota in ostrmel.
»Bijejo se!"
Za hrbtom je tisti hip zagrmelo, da so se prestrašeni potuhnili k tlom. Nekaj se je neslo po zraku in globoko soplo.
»Naš pes laja; tu zadaj!" Sredi hipne tišine je nekdo razločno govoril. »Kota ... daljni strel."
Zopet so se dvignili in drveli navzdol. Med
| sencami podrtin majhne vasice so zavili v ; ogromno vežo neke hiše; od vsepovsod jim je I udarjal vonj mrličev iz smodnika. Onstran va-j sice so se plazili po ozkem sedlu med dvema ! goličavama. Srečavali so več in več ujetnikov, ob stezici so stokali ranjenci, hiteli sli.
»Kdo ve, kam gredo", je godrnjal Čemota. »Tamle je bila fronta, zdaj pa za hrib, gotovo vstran od nje. Proti Vipavski dolini gremo."
Tačas se je razneslo od poveljstva, da odhaja prva in četrta na pomoč.
Zavila sta se zopet v plahte, zažgala cigarete in strmela v puste, zapuščene skale onkraj sedla. Spredaj je treskalo, žvižgalo, golčalo. Čutila sta rohnenje skal sredi hriba, kakor da brizgajo črepinje krog in krog gozdiča. Sončni žarki so zadrhteli v borovcih, da so se zablestele igle. Puste skale so se pozlatile. V daljavi je votlo zažvižgalo, zavilo, zahreščalo in tik pred gozdičkom je usekalo, da se je čulo sredi mrtvaške tišine utripanje src preplašenih mož, poni-kajočih glave med skale. Za hip jim je pošla sapa. Vse naokrog je tulilo, kakor bi tulili šakali v puščavi. Komaj se je pomirila zemlja, se je zažrlo zopet vanjo s takim srdom, da so završali borovci; nekateri so se prevrnili; skala se ni mogla umiriti od srda. V zraku so zateglo zacvilili, zaklopotali drobci granat.
Franc K. Meško:
Mali koroški trpin
Strašne so bile tiste noči. Strašne in neskončne.
Nasprotniki so slavili svojo zmago, slavili naš poraz, našo sramoto. Ne en večer, ne, dva, tri, štiri večere. Vse hiše so bile slavnostno razsvetljene, razsvetljene vse ceste. Zastave so vihrale s streh, plapolale čez razžarjene ceste, čez vesele ljudi, ki so postajali po cestah, hodili v gručah gor in dol, govorili prešerno glasno, peli polni zmagovanja, polni sreče in polni škodoželjnosti. Sami veseli in srečni ljudje so hodili po cestah. Mi drugi smo se s svojo žalostjo pokrili v tihe sobe. Skrbno, tesno smo zaprli okna, da ne bi pogledal v izbo od škodoželjnosti spačeni obraz in nas še bolj oplašil, še huje nas ranil v naši boli in v našem trpljenju, ponižal nas še globlje. Zaklenili smo duri in še zapah smo porinili kar mogoče daleč čez nje, da ne bi od zmage in vina upijanjena množica prihrumela v sobe, navalila na nas, nas sramotila, morda nas pobila. Zakaj življenje vsakega izmed nas, ki smo delali in se borili in smo uspeli na zmago, a smo žalostno propadli, je bilo tiste dni in tiste noči kakor list v pozni jeseni; odleti, da ne ve sam, kdaj. Pade na tla, umre, segnije, da ga komaj kdo opazi, komaj se kdo pobriga zanj, se niti nihče ne zmeni zanj in za žalostno njegovo usodo.
Strašne so bile tiste noči, strašne in neskončne.
Dolgo v noč je šumelo in vpilo nasprotnikov veselje in slavje.
Malo pod našo hišo so kurili zmagoslavja kres. Pokalo je ves večer, pozno v noč. Veselje je nemara prožilo puške, prožilo jih morda tudi sovraštvo. Kdo bi vedel, kdo bi mogel z gotovostjo povedati
iu ugotoviti, kam, komu je bila namenjena krogla, ti obraz z rokami, se zgruditi na oltar, 'pasti na
F. S. Finžgar:
SLOVO OD PLANIN
Vrh Triglava je rahlo zardel v prvi zarji, ko sta jo mahala Hudournik in Lisko kvišku proti Stolu. Ko sta prišla do zgornje Okroglice, nato čez Stan pod Rupo, se je izza Košute dvigalo sonce. Zaplate snega, ki jih prejšnje popoldne sonce še ni použilo, so se svetile, kot bi jih obil s tekočim zlatom. Blejsko jezero se je iskrilo kakor zelenkast smaragd, vkovan v obroč temnih gozdov.
Po kratkem oddihu sta zavila na desno proti Čelu. Prešla sta plaz, tisti plaz, kjer se je na ledenem snegu do smrti ponesrečil profesor Cerk. Zato ljudje sedaj pravijo tej strmini Cerkov plaz. Črno ruševje ju je z rosnimi vejicami otepalo po mečih, dokler nista bila na Grobeh. In od tam takoj na Čelu. Bila sta pri murkah. Temno zagorele glavice so kukale iz trave, ki jo kakor živa in se ji pravi ruk. Hudournik je izbiral in izbiral, preden je utrgal prvo, drugo in še dve najlepši rožici. Nato je iskal dalje. V skalnati razpoki je gorel grmiček sleča, ki je niže doli že davno odcvetel. Hudournik je previdno plezal do skale in si izbral nekaj najlepših cvetov rododendrona. Zataknil si jih je po-feg murk za klobuk.
»In sedaj, Lisko, še tri planike! Ne vem, kako boš klobacal za mano. V skale morava."
Kmalu sta prišla do očnic. Majcene, bele Zvezdice so gledale v sonce. Na vrhu skale, pokrite z zelenim mahovjein, jih je bilo kar cel Vrtec. Toda to so bile za Hudournika kakor °troČiČki. Ni jih hotel trgati. Naj le rastejo in se °krepe, da bodo kdaj lepe, velike zvezde. »Le kak norčav, neusmiljen planinec bi vas požel in poruval kar vprek. Se dobro, da vas ni izsledil", 1® godrnjal Hudournik. Nato sta počasi plezala kvišku. Lisko je večkrat milo zacvilil, ker ni mogel čez skalo in mu je moral gospodar polagati. Hudournik se je bistro oziral korak za korakom na vse plati. Vsaka očnica mu je bila
Premajhna.
Kar zagleda vrh pečine tri velike zvezde. Kakor kraljične so gledale v svet pod seboj. Hudourniku je srce vztrepetalo. Toda kako do njih? Hudournik je odložil nahrbtnik, palico in še klobuk pod pečino. Lisku je velel, naj leže in naj bo za varuha, sam pa je začel ogledovati pečino, kako bi jo naskočil. Obšel jo je od treh strani. Proti zahodu jc ugledal kamniten žleb z dobrimi prijemi. Stisnil se je vanj in začel plezati. Vse mu je moralo pomagati: kvedrovci, kolena, hrbet, roke. Trda mu je bila, a šlo je. Priplezal je srečno na vrli. Kar z rokami je tlesknil in zavriskal. Lisko mu je spodaj odgovoril s prestrašenim laježem.
Hudournik je našel tri prekrasne očnice. Ena je imela pod svojo zvezdo mladička — še eno zvezdico na istem stebelcu.
Ko si je po naporu oddahnil, je spoznal, kako lahko bi bilo od tod iti kar vprek in nazaj na Čelo. Toda ubogi Lisko! Ponj mora po žlebu nazaj. To plezanje navzdol je bilo vse hujše. Ko bi imel vrv, bi bila igrača. Opasal bi jo okrog skale in se je plazil skozi žleb. »Ti nesrečni kuža, koliko si mi že prizadejal! Ko bi tebe ne bilo, bi tudi nahrbtnika ne bil odložil in bi sedaj kar po lepem šel naprej. Ti pokora taka ti! Naj velja, kar hoče. Zvestoba za zvestobo!" se je odločil Hudournik in se začel spuščati po nevarnem žlebu. Šlo je bolje, kakor je mislil. Le čisto blizu dna se mu je pod nogo odkrhnil kos skale, da je naglo zdrknil. Opraskal se je po kolenih, druge nesreče ni bilo. »Krasne planike so teh prask vredne", se je potolažil, ko si je brisal krvavo koleno in zatikal očnice za klobuk. Vse cvete je razvrstil po barvah, prve očnice, druge murke, tretje sleč. In ko ni imel drugemu pokazati šopka, se je z njim postavil pred Lis-kom: »Vidiš, ti pasja dušica, s slovenske pla-! nine slovenski šopek." Hudournik je ponosno | pokril klobuk in zavriskal, da je trikratno od-[ mevalo od Vrtače do Nemškega vrha.
ki je žvižgala mimo hiše? Zraku morda, brez premisleka in brez cilja izstreljena v sanjavo nočno tišino, v prazne, molčeče daljave, meni morda, morda sosedu organistu in cerkovniku. Kdo je videl tedaj v srca, kdo tehtal misli? Ti je li prijatelj od včeraj še prijatelj? Brat od včeraj še brat in ne Kajn, po tvoji krti hlepeč? Vedeli smo le eno: srca so zbegana, vzburkana, razdivjana in zastrupljena, misli, polne sovraštva, polne hrepenenja po nasilnosti in maščevanju.
Vso noč sem strmel brez spanja v molčečo tmi-no. Vso noč sem se grabil za prsi, kjer je peklo in žgalo, močil si glavo in senca, kjer mi je kljuvalo in kovalo, da sem mislil: zdaj pride moja zadnja ura. Vso noč sem se ječe premetaval po postelji in se mučil s pekočo mislijo, z nerazrešeno, nerazrešljivo uganko: »Kako je to prišlo? Kako je bilo to mogoče?"
Proti jutru sem za hip zadremal. Strašnejše sanje so me napadle v polsnu nego so me trpinčile bedečega. Vzkriknil sem, planil v postelji pokonci — ne moja, tuja, izposojena je bila postelja — glasno sem govoril: „Ali je resnica? Saj ni! Saj ni mogoče!"
Tedaj je potikalo na duri. Ženski glas — glas or-ganistove žene — je vprašal: »Gospod, ali boste maševali?"
»Kaj hoče?" sem se začudil. Vrtelo se mi je v glavi, šumelo kakor v veletoku ob divjem nalivu. Premišljevati sem moral, truditi se s premišljevanjem, da me je bolelo za čelom, preden sem se zavedel in sem mogel odgovoriti: „Bom!“ — Naglo sem še pristavil: »Ali je Tone doma?" — Naš organist Tone.
»Ne. Snoči je zbežal. Vedi Bog, kje se skriva. Morda kje v gozdu."
V joku je utonil ženin glas.
»Kaj bo z njo, kaj bo z deco, če izgubi Tone službo poštnega sla, kar pod novo upravo brez-dvoma bo, in morda še službo pri cerkvi?" sem premišljeval, ko sem se napravljal. — Napravljal sem se počasi, iztežka, ves izgubljen, kakor bi bil preobilno pil in bi me pijača še mamila in me motovilila ...
Ko je stala meglenega jesenskega jutra krsta z materjo pred cerkvijo — moj Bog, petnajst let je že od tega! — sem maševal tako kakor to jutro, ves pretresen do dna srca, z dušo, ki je v svoji boli kričala in prosila: »Počiti! Umreti, umreti!"
Sredi maše sem slišal za seboj polpritajeno ihtenje. Mali ministrant Nande, organistov sin, jo jokal. Jokal najbrž po očetu, ki je osovražen, preganjan in je moral bežati. Bežati, samo ker je naš človek, ker ni maral postati izdajica naroda. Prejokal je morda vso noč doma z materjo in tudi tu pred oltarjem se ne more vzdržati solz. Prenehal sem z molitvami. Bilo mi je, da moram tudi zakri-
kolena pred oltarjem in zaplakati, da me sliši Večni, Vsemogočni v tabernaklju, da sliši in se nas usmili.
S težavo sem nadaljeval, le iztežko odmaševal. Do konca maše je jokal mali Nande, fantiček kakor angel.
Prišla sva v zakristijo. Odložil sein kelih in vprašal: »Zakaj pa si jokal, Nande?"
Zaupno je dvignil k meni črne oči, v se zastrte s solzami. Poitiho, jokaje je odgovoril. »Ker smo domovino izgubili."
Ostrmel sem.
Kaj naj storim, kaj naj mu rečem, da ga potolažim?
V zadregi sem gledal predse. Kar mi obvisi pogled na razpelu v omari. Počasi, kakor še negotov, kaj naj počnem, ga vzamem v roke, pokažem Nandetu in ga vprašam, kakor sem izpraševal V šoli:
»Kdo je to, Nande?"
Ihtel je, da se je tresel, a je odgovoril:
»Gospod Jezus."
»Kje je."
»Na križu."
»Kdo ga je križal?"
»Njegova sovražniki."
»Kdaj?"
»Na veliki petek."
„Pa je ostal na križu?"
„In kaj so še naredili?"
„Ne. V grob so ga položili."
Pomolčal je, premišljeval.
„Ne veš, grob so —"
„ — zapečatili."
»Pa je to pomagalo? Ali je ostal v grobu?"
»Ne!“
»Kaj pa?“
»Vstal je iz groba."
»Glej, Nande", — tudi meni so silile solze v oči in komaj sem govoril. — »Tako so položili v grob našo domovino, našo drago, krasno Koroško. In ne dovolj tega. Zapečatili so grob, zapečatili sovražniki in prijatelji z državnimi pečati in s svojimi podpisi. A kakor je prišlo jutro velike noči, vstajenja dan, za gospoda Jezusa, tako bo prišel v stajenja dan za našo ubogo domovino. Prosi gospoda Jezusa, da pride kmalu. Poljubi Gospoda!" — Prijel je križ z obema rokama, pritisnil na okrvavljeno lice dolg poljub in glasno ihte je prosil: »Gospod Jezus, kmalu, kmalu!"
Okrenil sem se vstran, da otrok ni videl mojih sok. Ko sem vzel razpelo spet v roko, sem zamišljen strmel nekaj hipov v trpeče, a vendar sladko in ljubezni polno obličje. Tiho sem vzkliknil: »Gospod naš in Bog, če se naša bolest, naj te gane bolest in trpljenje naših malih. Usmili se, reši nas. o Gospod, Bog vsemogočni!"
Marečilmccs zcs knjige		
Pošljite mi, prosim, po povzetju naslednjo knjigo (naslednje knjige):		
	 izvod(ov)	Gregorčič: Izbrane pesmi, pl., 370 str		šil. 12.50
	Kotnik: Slov.-angieški slovar., pl., 680 str		šil. 51.—
	Kranjec: Pomlad, ppl, 300 str		šil. 16,—
	Prežih: Borba na tujih tleh, ppl., 225 str		Šil. 10,—
	Zupančič: Mehurčki, ppl., 45 str		šil. 15.50
	Bevk: Kresna noč. pl., 314 str		šil. 16.50
	 >»	Cankar: Izbrani spisi, II., pl., 427 str. ’		šil. 28.50
	Cankar: Izbrani spisi, III., pl., 518 str		šil. 30.—
	 >> Knjige	Cankar: Izbrani spisi, IV., pl., 425 str	 (Knjigo, ki jo želite, podčrtajte!) (podpis) so vezane v platno (pl.)* polplatno (ppl.) ali pa so broširane (br.)	šil. 29.50
Velika mesta v ZDA in Kanadi
Zadnje štetje prebivalstva v ZDA leta 1950 in v Kanadi leta 1951 je pokazalo znatno naraščanje prebivalstva nasploh, prav posebno pa še naraščanje mesta. Urbanizacija napreduje s hitrimi koraki. Že leta 1920 je živelo 51 % vsega prebivalstva ZDA v mestih, po zadnjem štetju 1950 pa že 59 %, medtem ko jih je bilo pred sto leti komaj 15 %. Predvsem pa se vidi napredek milijonskih mest, katerih je danes v •ZDA pet: New York, Chicago, Filadelfija, Los Angeles in Detroit. Ta mesta so imela 1930 12,3 «/o prebivalcev ZDA, 1950 pa so jih imela 19,5 °/o. Med temi mesti je največji New York, ki je bil vedno največje ameriško mesto. Danes šteje okoli osem milijonov ljudi. Chicago je drugo največje mesto v ZDA, ki je imelo leta 1840 komaj 4500 prebivalcev, sedaj pa jih šteje že 3,621.000 in je zaradi tega prišla Filadelfija na tretje mesto z 2,072.000 prebivalci. Največji napredek pa izkazuje Los Angeles, ki je imel v začetku stoletja komaj 100.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima že 1,970.000. Ce bo mesto raslo v tem tempu, bo v prihodnjih desetih letih postalo večje kot Filadelfija. Na petem mestu med milijonskimi mesti je Detroit, ki sicer ne izkazuje tako hitrega napredka kot Chicago, vendar pa izredno hitro napreduje. Pred 50 leti je bil Detroit po številu prebivalstva na 13. mestu med ameriškimi mesti, danes je že na petem. Mesta pa, ki so bila nekdaj med velikimi v ZDA, so zaostala, ker se v njih nista razvili industrija in trgovina v taki meri, kakor v naštetih petih velikih mestih. Boston, Baltimore in New Orleans so bila nekdaj med petimi velikimi mesti, danes pa zaostajajo za sedanjimi velikimi mesti. Med drugimi znanimi mesti je bil Cleveland samo enkrat na petem mestu. Seveda pa veljajo te številke za širše mestno področje.
Močne poplave v Zgornji Avstriji
Močni deževni nalivi proti koncu preteklega tedna so povzročili v mnogih zgornjeavstrijskih vaseh velike poplave. Najhujše so povodnje divjale na področju ob zapadni železniški progi v dolini Piesting. Potok Gablitz je preplavil 300 metrov glavne ceste, ki jo je zalila voda 30 centimetrov visoko. Ves promet je bil popolnoma ustavljen. V zgornjem obtoku potoka je bilo več objektov ogroženih, več hiš so morali izpraniti in spraviti živino iz hlevov. Tudi potok Mauer je silno narastel in izstopil čez bregove ter zalil ob njem ležečo cesto v daljavi pol kilometra. V bližini Gloggnitza je zavozil na od dežja mokro cesto nek ključavničar s tovornim avtomobilom. Voz je zdrsel ter zadel v neko drevo v drevoredu. Ob sunku so se odprla vrata avtomobila in voznik je zletel na cesto, kjer je zadobil tako težke poškodbe, da jim je kmalu nato podlegel. Povodenj pa je zahtevala še dve nadaljnji smrtni žrti. Nek desetletni fant je lovil plavajoča drva ter utonil v potoku in nekemu železničarju se je na obronku potoka udrlo, da je tudi padel v vodo, kjer je utonil.
Znižane voznine za dopuste
V letošnji potovalni sezoni bodo na progah Dunaj — Beljak — Lienz, Dunaj — Salzburg — Innsbruck in Dunaj — Selztal — Bischofshofen avstrijskih zveznih železnic vozili dopustniški posebni vlaki za 40 odstotkov znižano voznino z zagotovitvijo prostora. Na progi južne železnice bodo posebni vlaki vsak petek oziroma soboto v prometu. Povratek povoljen po dveh, treh ali štirih tednih.
Samo mestno področje New York ima na primer po štetju 1950 5,020.000 prebivalcev.
Podoben je položaj v Kanadi, ki ima sedaj že dve milijonski mesti, če upoštevamo širši obseg mesta. To sta Montreal z 1,395.000 prebivalci in Toronto z 1,117.000 prebivalci, v začetku stoletja sta bila komaj mesti z 268.000 in 208.000 prebivalci. Največji napredek pa izka-
zuje mesto Vancouver, ki je imelo pred 50 leti komaj 29.000 prebivalcev, sedaj pa jih ima že 531.000 in je na tretjem mestu med kanadskimi mesti. Nadalje je izredno naraslo mesto Edmonton: od 3000 pred 50 leti na sedanjih 173.000, kar je pripisovati temu, da je mesto sedaj središče kanadske petrolejske industrije, ki se je posebno razvila v zadnjih letih.
RADIO-PROGRAN
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen oh sobotah in nedeljah:
6.20 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes?
—	8.30 Pozdrav zate — 9.05 Želje poslušalcev —->
10.15	in 15.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 17.10 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno oh: 7 00, 8.00, 12.30, 17.00,
20.00	in 22.00.
Sobota, 20. junij
5.45	Za naše malčke. Kaj vemo o povodni televiziji — 10.00 Šolska oddaja — 11.00 Veder dopoldne — 14.30 Želi si kaj! — 15.15 Kulturno zrcalo tedna — 15.30 Slušna igra — 16.15 Filmski ma-gacin — 18.00 Pogled v svet — 20.15 Športna poročila — 20.20 Vedra oddaja.
Nedelja, 21. junij
7.15	Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done ..
—	8.10 Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 11.15 Lepe melodije — 12.45 Kulturno zrcalo tedna —
14.45	Pozdrav za mesto in deželo — 18.45 Šport in glasba — 20.05 Glasba iz Dunaja.
Ponedeljek, 22. junij:
10.45	Veder dopoldne — 14.30 Slovenska poročila in objave. Teden in mi. Mojstri besede —
20.15	Slučaj „Barbarossa“ k obletnici nemško-so-vjetskega vojnega izbruha.
Torek, 23. junij
11.00	Šolska oddaja — 14.30 Slovenska poročila in objave. Zdravniški vedež. Hodil po zemlji sem naši... — 15.30 Za ženo in dom — 18.30 Kulturno zrcalo meseca — 20.15 Vedra oddaja.
Sreda, 24. junij
10.45	Iz ženskega sveta — 14.30 Slovenska poročila in objave. Kmetijska oddaja — 20.15 Umetnost gosli.
Četrtek, 25. junij
10.45	Nasvet v življenjskih vprašanjih — 14.30 Slovenska poročila in objave. Pri klavirju Bojan Adamič — 15.30 Valčki — 20.15 Valček, polka, foks in tango.
Petek, 26. junij
10.45	Ža dom — 11.00 šolska oddaja — 14.30 Slovenska poročila in objave. To in ono iz vsega sveta — 16.30 Vsi otroci poslušajo — 18.45 Kmečka oddaja — 20.45 Operetni koncert — 21,15 Štajerske življenjske slike.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen oh sobotah in nedeljah:
5.30 Dobro jutro dragi poslušalci! — 7.00 Radijski koledar in pregled tiska.
Poročila dnevno ob: 5.45, 6.30, 12.30, 15.00,
22.00	— 19.00 Radijski dnevnik.
Sobota, 20. junij
1-3.00 Jezikovni pogovori — 13.10 Znane melodije — 13.50 Kulturni pregled — 16.-10 Slovenske narodne pesmi — 17.20 Za pionirje — 19.10 Zabavna glasba — 20.00 Pester sobotni večer — 22.15 Zabavna glasba.
Nedelja, 21. junij
6.30 Med glabso nasveti kmetovalcem — 8.15 Domače pesmi za veselo nedeljsko dopoldne —
9.00	Literarno-glasbena oddaja — 11.00 Od pravljice do pravljice'— 11.30 Odlomki iz znanih baletov — 12.00 Oddaja za Beneške Slovence — 12.15 Slovenske narodne pesmi — 12.45 Zabavna glasba
—	13.00 Za naše kmetovalce — 13.10 Želeli ste — poslušajte! — 15.10 Za prijetno nedeljsko popoldne okrogle in poskočne — 15.45 Radijska igra — 16.45 Pri naših pevcih in godcih na vasi... — 20.00 Opera.
Odpošiljatelj:
Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti. V njej je ohranjena narodna preteklost, naša usoda, kakor se je preoblikovala iz stoletja v stoletje.
Živa in čista beseda naših največjih tnož, njih misli in čustva..., njihova borba in neomahljiva vera d bodočnost — vse to je ujeto v knjige ...
Oton Župančič
Drucksachc
Biicherzettel
znamka
30g
»Naša knjiga'
CELOVEC -KLAGENFURT Gasometergasse 10
Ponedeljek, 22. junij:
12.45	Pester spored slovenskih narodnih pesmi
—	13.40 Od melodije do melodije — 14.00 Okno v svet — 15.45 Razgovor z režiserji in igralci ljudskih odrov — 18.00 Za dobro voljo polke, valčki, mazurke in še kaj — 18.30 Jezikovni pogovori —
20.00	Simfonični koncert Radia Ljubljana.
Torek, 23. junij
12.45	Med glasbenim sporedom kulturni drobiž
—	14.40 Nekaj valčkov in polk — 15.15 Zabavo a glasba — 15.30 Kulturni pregled — 17.10 Z mikrofonom pri naših mladih pevcih... — 18.20 Literarna oddaja — 20.00 Odlomki iz Verdijeve opere „Aida“.
Sreda, 24. junij
12.45	Zabasala glasba — 13.00 Z obiskov pri pionirjih — 13.15 Pester glasbeni spored — 14.40 Igrajo varn mali zabavni ansambli — 15.15 Pri nas doma ... — 15.50 Zdravstveni nasveti — 18.45 Poje dekliški zbor X. gimnazije v Ljubljani — 20.00 Koncertni valčki.
Četrtek, 25. junij
12.45	Zabasma glasba — 13.00 Odgovarjamo na vprašanja pionirjev — 14.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 15.15 Pisan spored zabavnih zvokov
—	16.00 Oddaja za žene — 17.10 Z veselo pesmijo doma in po svetu — 17.50 Iz življenja in dela enot JLA — 18.20 Novosti iz literature — 20.00 Malo od včeraj in malo od danes — 20.00 Koroška ohcet, Prleško gostovanje in Prekmurski svatbeni plesi.
Petek, 26. junij
12.00	Igrajo veliki zabavni orkestri — 12.45 Pester spored slovenske narodne in umetne glasbe —
15.45	Radijska univerza — 17.10 Glasbene slike v izvedbi pihalnih godb — 17,30 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.20 Svet v satiri in humorju — 20.00 Večerni orkestralni spored —
20.45	Egon Tomc: Tedenski zunanje-politični pregled — 21.00 Revija filmske, plesne in zabavne glasbe.
‘v-ViVVjt;.,. ■	s
Poskusi, kako bi
Kako nastane toča, o tem se je že mnogo pisalo. Le o tem, kako bi mogli preprečevati veliko škodo, ki jo toča vsako leto povzroča zdaj v tem, zdaj v drugem kraju, še nismo dosti brali. Ko je lani mučila obsežne kraje silna suša, so vsaj za tolažbo, da bo nekoč mogoče premagati tudi to kmetovo nadlogo, pisali o ustvarjanju umetnega dežja. Ob tej priliki so omenili srebrni jodid, ki bi, če bi ga razpršili med oblake, izsilili iz njih vodo — deževalo bi. Prav s to kemično snovjo z uspehom preprečujejo tudi zmrzovanje vodnih kapljic v oblakih, ki se nahajajo 2000, 3000 ali še več tisoč metrov visoko. V višini 6 do 7 tisoč metrov je namreč že okoli 30 stopinj Celzija pod ničlo, zato iz take višine laliko pada kakor jajce ali jabolko debela toča, tudi ledeni rogliči bi lahko uničevali naše posevke.
Potem, ko so pogumni letalci ugotovili, kako nastaja toča, je Francoz Ruby premišljeval, kako bi preprečil zmrzovanje vodnih hlapov v oblakih. Izumil je raketo, ki je v svojem zgornjem delu napolnjena s srebrnim jodidom. Ta kemična snov je pri navadni temperaturi rumen prašek, ki nima na sestav oblaka prav nobenega vpliva. Kakor hitro pa raketa eksplodira, nastane silna vročina do 1500“ Celzija, zaradi česar se ta rumeni prašek — srebrni jodid takoj spremeni v plinsko stanje, torej v paro srebrnega jodida. Zaradi nizke okolne temperature oblaka in podhlajenih kapljic se ta para naenkrat zgosti v kristale srebrnega jodida. En sam gram srebrnega jodida da več milijonov kristalov. Vsak tak za naše oko neviden kristalček je jedro, okoli katerega primrzujejo podhlajene kapljice. Ta točina zrna pa seveda ne morejo biti debelejša kakor zrna riža ali kaše, ki ne bi povzročila velike škode. Ker se pa na poti do zemlje ta drobna zrna toče še topijo, nas zaliva navaden dež. To je prva prednost Rubinove rakete proti toči.
Druga pa je ta, da močna eksplozija rakete pretrese zrak in razprši, tudi vrtnice med oblaki, ki sicer pospešujejo zmrzovanje in debelc-nje vodnih kapljic.
Na ta način preprečujejo nastanek toče v Franciji že od leta 1936. V Italiji pa so to metodo uvedli leta 1949. Tudi v Švici nočejo zaostajati. V okolici Locama s takimi sredstvi čuvajo posevke tobaka in vinograde. Nad vino-
URADNE OBJAVE
Rok za oddajo davčnih izjav podaljšan
Ministrstvo za iinance javlja, da je rok za oddajo davčnih izjav za leto 1952 za dohodninski, korporacijski in obrtni davek na splošno do 31. avgusta 1953 podaljšan. Prav tako je do istega datuma podaljšan rok za prijavo davčno obvezno zvišanje premoženja.
Šola za strežbo bolnikov v Celovcu
Na državno priznani šoli za strežbo bolnikov v deželni bolnici v Celovcu se bo pričela oktobra 1953 triletna šola za vzgojo diplom-bolni-šldh sester in hkrati triletna šola za vzgojo bolniških sester za dojenčke in otroke.
S kolekom za 6 šilingov kolekovane prošnje za sprejem je treba osebno predložiti najpozneje do 15. avgusta v deželni bolnici v Celovcu. Prošnji je treba priložiti: rojstni list, dokaz o državljanstvu, nravstveno spričevalo, zdravniško spričevalo uradnega zdravnika, zaključno spričevalo glavne ali enakovredne šole, spričevalo o cepljenju in lastnoročno spisan življenjepis.
Pogoji za sprejem so dovršeno 18. leto starosti in ne preko 30 let, avstrijsko državljanstvo, zdravstvena in duševna sposobnost.
Kmetijska gospodarska zadruga Železna Kapla
dobavlja po najnižjih cenah; kmetijske stroje vseh vrst, krmila, semenja, gospodinjske potrebščine, različno moko.
Poslužite se ugodne nakupne možnosti!
Velesej‘mske cigarete
Avstrijske tobačne tovarne bodo k letošnjemu koroškemu velesejmu izdale lastne cigarete v zavojih po 25 komadov z odtiskom velesejm-skega plakata. Velesejmski odbor je na svoji seji to učinkovito propagando za velesejem najtopleje pozdravil.
preprečili točo
gradi v gornji Italiji so lani izstrelili 47.192 raket proti 427 nevihtam. Po časopisnih vrsteh bodo uveljavili ta način borbe proti toči tudi v Avstriji in celo v Južni Afriki.
Kaj mislite, koliko velja taka zaščita posevkov pred posledicami toče? Predvsem bi seveda zaščitili tiste posevke, ki nam največ nesejo in ki jih nujno potrebujemo za prehrano ljudstva. V sadjarskih predelih, med žitnimi poljanami bi bilo treba približno na vsak kvadratni kilometer postaviti dve strelski postaji. Pri vsaki nevihti bi vsaka izstrelila največ 5 raket, dostikrat pomaga že ena ali kvečjemu dve. Vsaka raketa pa velja na primer za Francijo okoli 2700 frankov. Toda tudi zdaj velja ta obramba, kakor so izračunali v Italiji in Franciji komaj 10 odstotkov, torej desetino škode, ki bi jo sicer napravila toča.
Potniške tarife v Jugoslaviji
Potniške tarife na jugoslovanskih železnicah so bile povprečno znižane za 15 %. Na razdaljah do 150 km se prevoznina zniža za 15®/», od 150 do 500 km 15 — 40%. Na razdaljah čez 500 km se znižajo za 40 %. Skrčen je bil obseg dosedanjih izrednih znižanj, tako da obstoje samo 4 vrste izrednega znižanja in sicer 25, 40, 50 in 75 odstotkov. Znižanja 75% so deležni člani sindikatov pri odhodu na letni dopust, nosilci partizanske spomenice, Karad-žordževe zvezde in Belega orla z meči, invalidi, slepci, dijaki na vožnji v šolo ter udeleženci raznih skupnih izletov. Znižanje 40®/* velja za nedeljske povratne karte. •Znižane so bile tudi prevoznine v pomorskem in rečnem prometu, in sicer na relacijah do 85 morskih milj za 29 %, na relacijah 86 — 280 milj za 29 — 50 %. V rečnem prometu so bile prevoznine znižane po potniškem kilometru v istem razmerju kakor na železnicah. Celotno povprečno znižanje potniških tarif na železnicah, n® morju in na rekah doseže 26 %.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 16—24. Za vsebin0 odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Kiirntner Drucl--und Verlagsgesellschaft m. b. H., Klagenfurt. ~~ Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt, Z-PostschlieGfach 17. .