*t. 87: V Gorici, v soboto due 29. oktobra 1904 liltNja-jJdrakrat na teden, in sicer v sredo in gohoto ob 11. ari predpoldne ter stane z Itrednimi prilogami ter s .Kažipotom11 ob ncvem leta vred po poŠti prejemana ali v Gorloi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali ,gld. 6-60 pol leta........ . . 6 , 60 , t , 330 četrt leta.......3, 40., , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulicj gtv. 7. v Gorioi vcGoriaTd Tiskarni* A^Gatrpaek.vsak,,., dan od 8. are zjutraj do 6. zveCer; ob nedeljah pa cd 9. do 18. ure. Ha naroSHa brei dopoalane naroinlue ie ne oziram«. Oglasi In paalaala« se radunijo po petit-vratah 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-lcrat 6 kr. vsak vrsta. Ve5krat po pogodbi. — VeCje Črke po prostora — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta.'*—" Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXMIV. »Vae za omiko, svobodo in napredek!« Dr K^JMvrii Uredništvo se nahaja v Gosposki nliol št, 7 v Gorioi v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 7. v I. nadstr. ha levo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loeo Gforlea »opisi nuj »e pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in droge re5i, katere ne ...jpadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvn. »PRIMOREC" Jshaja neodvisno od «So6e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So5a» In «Primoroo» se prodajata v Gorioi v to-bakarm Sohwar* v Šolski nlioi «n Jollersit* v »unski ulioi; — T trstu v tobakarni Lavren5i5 na trgu della Casermg. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan KavfiiČ v Gorici. — Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in žal. C Jr. okrožna sodnija v Gorici. Vprašanje deželnega poslanca dr. Henr. Turna na Nj. Ekscelenco justičnega ministra. V področje c. kr. okrožne sodnije goriške spadajo c. kr. okrajne sodnije: Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Kanal, Ajdovščina in Gorica, ki imajo posla zgolj s slovenskim prebivalstvom, (izvzeraši zadnji okraj, v katerem je ena občina Ločnik furlanska), Cer-vinjan, ki je popolnoma furlanski okraj, Kor-min, pod kateri spadajo čisto slovenske občine Biljana, Medana, Kožbana in mešana furlan3ko-slovenska občiria Dolenje, Tržič, pod kateri spadata slovenski občini Doberdob in Devin, ter Gradišče z mešano fur-lansko-slovensko občino Zagraj. Krmin, Gradišče in Tržič imajo pa pretežno v-2ino opravil s slovenskim prebivalstvom, ker se trgovina s slovenskih Brd in slovenskega Krasa osredotočuje ondukaj. C. kr. okrajna sodnija v Gorici, da-si ima pod seboj tudi mesto, ima, kakor priznavajo uradniki sami, najmanj 80% poslovanja s Slovenci in komaj 10% z Lahi, vštevši tudi oddelek V., postavljen za mesto samo. Vsled tega je pretežna večina zadev pri c. kr. okrožni sodniji kot prvi, še bolj pa pri isti kot prizivni instanci slovenska. Duh civilnega pravdnega reda, posebno pa. načelo javnosti in prostega prepričanja sodnika, imperativno zahtevata, da sodnik ne le pozna za silo slovenski jezik in značaj slovenskega prebivalstva, marveč zahtevata, da je sodnik vzrastel s prebivalstvom, o katerem ima soditi, da mora ne le popolnoma vladati njegov jezik v govoru in pisavi, ampak mora poznati njegove politične, ekonomične in narodne razmere. Le, če vse to pozna, mogoče je prosto prepričanje, mogoče je, da se najde vsaj relativna resnica. In cilj sodnega reda je, iskati resnico in na podlagi najdene vsaj relativne resnice dajati prav ali neprav. Resnica pa se najde le, ako je sodnik: 1. sposoben iskati jo; 2. voljan iskati jo. Ne eno, ne drugo ne velja za sodnika, ki je tuje narodnosti, in ki se je priučil slovenščini le za to, da ima mesečno plačo in si zagotovi karijero. Neopravičeno je torej, da se pri okrožni sodniji v Gorici ne dela sistematično od strani javne uprave na to, da se po razmerju narodnosti prebivalstva imenuje potrebno število sodnikov, kakor je od druge strani še bolj neopravičeno, da se pri imenovanju ozira posebno na one, ki so rojeni v Gorici ter iste postavlja kot sodnike nad slovenskim prebivalstvom. Notorična j, mržnja Italijana do Slovenca. Notorično je, kako pretirano je narodnostna ideja razvita med Italijani, da ta ideja vlada vse duševno delovanje in posebno vpliva na voljo in razsodnost pojedinca. Nesposoben je torej pripadla njk italijanske narodnosti, od katere prihaja toliko mržnje in sovraštva do slovenske narodnosti v deželi, da sodi nad slovenskim prebivalstvom. Najhujši socijalni strup zanaša med različne narodnosti postopanje sodnikov tuje narodnosti. V vzgled bodi evidentno krivično in politično postopanje nacijonainih nemških sodnikov na Koroškem proti Slovencem, ki so po narodno politični vzgoji nesposobni biti pravični. To velja tudi za italijanskega sodnika med slovenskim prebivalstvom, če tudi ne v oni prepotene!, katera izvira pri Nemcih od očitne podpore državne uprave. Slovenci na Goriškem imamo dovolj naraščaja v sodnijski stroki, ki je vsaj toliko sposoben, kakor sodniki italijanske narodnosti. Sodniki slovenske narodnosti so edino poklicani soditi po pravem prostem prepričanju, ker le oni poznajo socijalne, ekonomične in narodne razmere domačega prebivalstva. Ozirati se je poleg tega še na to, da je Gorica manjše mesto, kjer osebnosti in opravljivosti silno vplivajo na prepričanje sodnikov, posebno neporočenih, kateri že s predsodki in poučeni po javni govorici prihajajo v sodno dvorano. Up« *; vati je tudi okoliščina, da narodnostna iuwč Italijanov v Gorici peša, da je ena glavnih opor, morda zadnja, italijansko odvetništvo, in da se tega sodniki italijanske narodnosti dobro zavedajo in z jekleno konsekventnostjo, če tudi previdno, varujejo ta zadnji steber italijanstva v Gorici. Sodna uprava naj pregleda statistične podatke o votacijah v onih pravdah, kjer pride na prosto prepričanje, naj si razvrsti te pravde po narodnosti strank in njih zastopnikov, pa se gotovo prepriča, s kako žilavo konsekventnostjo se meri na to, da se vzdrži judikatura v italijanskem smislu. Vse to pa je tembolj občutljivo, ker se tudi pri sestavljanju senatov ne ozira na narodnost sodnikov. V civilnih stvareh I. instance so člani senata Italijani, katerih eden ne glede" na njega vsestransko dvomljivo sposobnost ne razume toliko slovenskega, da bi sledil težji stvari, eden razume slovenski le za veliko silo, in le tretji vlada slovenski jezik tako, da vodi razpravo. Pri prizivnem senatu, ki ima vsaj 80% slovenskih pravd, sta 2 sodnika italijanske in le eden slovenske narodnosti. Zato pa se izdajajo sodbe, ki so v očitnem protislovju z zakonom, in katere, kolikor se tiče prostega prepričanja, merijo s konsekventnotjo na eno stran. Iz vseh teh razlogov podpisani vpraša: 1. Ali so V. E. znane razmere pri c, kr. okrožni sodniji v Gorici ? 2. Ali je V. E. voljna ukreniti, da se senati sestavljajo tako, da se pravde iz slovenskih okrajev v prvi in prizivni instanci odkažejo senatu sodnikov slov. narodnosti, one italijanskih okrajev izvzemsi iz gori na-denih slovenskih občin, italijanskemu senatu; iz mešanih okrajev pa po jeziku tožbe, slovenskemu oz. laškemu senatu? 3. Ali je V. E. voljna ukreniti, da se potom imenovanj izvede ono razmerje po ttf-idnosti med sodniki pri c. kr. okrožni sodnijUv Gorici, ki odgovarja dejanskemu poslovanju in narodnostnim razmeram v deželi ? Deželni šolski zalog. V tekočem deželnozborskem zasedanju se ima dognati tudi zvišanje plač učiteljem. V svrho točnega pregleda, kake šolske potrebščine nastanejo, če se sprejme zakon, ki zadnjič ni bil potrjen, ali načrt deželnega učiteljskega društva, ali če se ustanovi deželni šolski zalog, je izdelalo deželno knjigovodstvo točno finančno poročilo, iz katerega se jasno vidi finančni položaj v enem ali drugem slučaju. Delo je jako točno in mar- ljivo izvedeno ter zasluži polno priznanje. Posebno zanimivo je, kako bi stale reči, če pride do deželnega šolskega zaloga, kakor bi v resnici moralo priti do tega, da se uredi učiteljsko vprašanje po tisti poti, kakor je povsodi drugodi urejeno. Ce bi prišlo do deželnega šolskega zaloga, bi se potrebščine tako le razdeljevale : 1. Na breme deželnega zaloga: Sedanje potrebščine znašajo za šolske okraje: Gorica, Gradišče, Goriška okolica, Sežana, Tolmin skupno 626.629 K; če od tega zneska odbijemo 250.000 K, s katerimi je deželni zalog po zakonu 6. okt. 1900. že obremenjen, ostane 376.629 K. Novi šolski zakon po načrtu deželnega zbora bi zahteval poviška skupno 113.180 K. Če prištejemo ta znesek h gorenji svoti 376.629 K, dobimo na deželui zalog bremena 489.809 K. Ce bi se vsprejel še povišek iz načrta deželnega učiteljskega društva, ki bi znašal skupno 19.840 K, potem bi znašalo večje obteženje deželnega zaloga od sedaj 509.649 K. V srrho pokritja svote 509.649 K bi bilo potreba zvišati za 86% sedanje deželne naklade za direktni davek, torej zvišati jih na 56% na realne davke ter na 66% na osebne. 2. Na- breme okrajnih Šolskih zalogov. Sedanje šolske potrebščine (pavšalije, najemnina, vzdrževanje, zidanje poslopij itd.) prihajajo na 206.753 K, raznih prispevkov je računanih na 7.954 K, tako da bi bilo čistih potrebščin 198.799 K, katere bi bilo treba pokriti z nakladami na direktne davke, in sicer v Gorici 30%, v gradišeanskem okraju 15%» v goriškem 27%. v sežanskem 30%, v tolminskem 28%. Naklade na direktne davke, uvedene od posameznih okrajnih šolskih zalogov za leto 1904., znašajo po 13 v Gorici, 42 v gradiščanskem okraju, 69 v goriškem okraju, v sežanskem 75/100 (75 na realni, 100 na osebni davek), v tolminskem 70. Po načrtu deželnega zbora bi nastal povišek za odstotke 3 v Gorici, 12 v gradiščanskem okraju, 11 v goriškem, 13.5 v sežanskem, 9.5 v tolminskem. Brez dogme. Roman. \ Spisal H. Sienkievvicz. Iz poljščine poslovenil Podravski. (DaUe.) ' Hote" povečati »the attraction« svojega salona, je napravila iz njega zavod za godbo. Sama poje kakor Sirena, in s tem res privablja ljudi. Pogostoma tudi, vidim pri njej igralko na glasovirju, Klaro Hilst, mlado in Živahn ¦ Nemko, orjaške rasti, katero je neki tukajšni slikar očrtal na ta način: »Cest beau, mais c'est deux fois grandeur naturelle!« Imela pa je tudi navzlic svoji nemški krvi, tukaj velik uspeh. Kar se mene tiče, pripadam očividno k stari šoli, ker ne poznam sedanjih iger, počivajočih na moči, to je na zabijanju zob glasovirja. Ko sem poslušal zadnjič Hil-stovo pri Lavri, sem si mislil v duhu, da ko bi bil glasovir Človek, ki je zapeljal njeno sestro, bi ga ne mog'" pretepati z večjo jezo. Ona svira tudi na fis-harmoniju. Njeni umotvori imajo v tukajšnjem muzi-kalnem svetu velik uspeh ter se smatrajo za nekaj klasičnega, a to bržkone radi tega, ako jih človek sliši desetkrat zaporedoma, pa si domišljuje, da bo ednajstikrat vendar kaj razumel. Priznavam, da so te moje opomnje zlobne, celo predrzne, ker nisem strokovnjak. Vsekakor pa se mi vsiljuje v glavo vpra-j sanje, ali godba, ker da jo razumeš, je" treba, da je, človek profesor konservatorija, do katere torej nimajo j ključa ne le prostaki, marveč celo ljudje duševno razviti in nekoliko godbeno izrobraženi — ni več to, kar bi imela biti? Bojim se, da bi, ako bi šli po tej poti, godci ne vstvarili iz samih sebe sčasoma kaste egiptovskih duhovnikov, ki so shranjevali vedo in lepoto izključno Ie sami zase Govorim to radi tega, ker sem zapazil, da od Časov Wagnerja godba na primer s slikarstvom gre naravnost na nasprotno stran. Novejše slikarstvo omejuje prostovoljno meje svoje kompentence, otresa se idej literarnih in filozofičnih: ne koprni po tem, da bi predstavljalo govore, propovedi, zgodovinske dogodke, ki potrebujejo komentarjev, celo alegbre, ki se ne tolmačijo na prvi pogled z eno besedo, omejuje se s polno zavestjo na to, kar dela. Godba od Časov Wagnerja pa ravna naravnost nasprotno: prizadeva si biti ne le harmonija glasov, marveč obenem tudi filozofija te harmonije. Sodim, da v kratkem dospe nekak velik skladateljski genij, ki poreče kakor ob svojem času Hegel: »Samo eden me je razumel —pa še ta me ni razumel.« Hilstova spada v vrsto modrijanov v godbi, kar je tem čudnejše, ker je njena duša polna preprostosti. Ta »kariatida« ima svetle, naivne oči, kakor dete, ter je slična otroku v dobroti in odkritosrčnosti. Dokaj ljudij se tudi kreta okrog nje, ker jih vabi kakor njena lepota, tako tudi svit, ki obkroža vsako žensko, katere glave se je dotaknila roka umetnosti; ali vendar še niti najmanjša senca ni padla na njen dober sloves. Dobro jo sodijo celo ženske, ker jih raz-orožuje s svojo istinito nenavadno dobroto, prostoto [ in veseljem. Ona je vesele narave, kakor pouličnjak, in večkrat sem videl, kako se je smejala nalik dekletom po zavodih — do solz, nad Čemur bi se bili gotovo spotikali ljudje, ko bi ne bilo tega, da se Klari, kot umetnici, ničesar ne šteje v greh. To je nravstveno kaj lep, toda za umetnostjo morda ne prevt. bogato nadarjen tip. Lavra, ki je v resnici nima rada, mi je dala nekolikokrat razumeti, da je »Karjatida« vame zaljubljena. Dopuščam, da je tako, ali da bi moglo tako biti, ko bi se za to potrudil. Topa je gotovo, da me ima Klara zelo rada in da je začutila sočutje do mene od časa, ko sva se prvič srečala. Jaz ji plačujem z enako mero, ne mislim pa vendar delati nika-kih prizadevanj na njeno škodo. Kadar zagledam prvič žensko, jo pogledam po svoji davni navadi kakor mogoč bodoči plen — toda to je poprej le duševno ganutje. Druga naslednja misel je že povsem druga. Sploh imam take občutke do žensk, kakoršne more imeti zlatar do dragega kamenja Ce zagledam kako dragocenost, pravim sam sebi: splačalo bi se, potruditi se za njo; na to pa se spomnim, de sem Že likvidiral — ter grem dalje. Vrhu tega ji sem jel na pol v šali prigovarjati, naj bi šla prirejat koncerte v Varšavo. Obljubil sem ji, da pojdem ž njo kot Častni podjetnik gledišča. Ne rečem, da bi tako potovanje, ko bi se kedaj vresni-čilo, zame ne bilo mikavno.. V domovino se odpravljam v resnici. Teta mi je oddala svojo hišo v Varšavi ter me vabi, naj pridani in poravnam to zadevo glede lastništva. V ostalem pa ob času dirk vselej zahajam v Varšavo. Kdo bi si neki Torej: 16 v Gorici, v gradiscanskem okraju 54, v goriškem 80, v sežanskem 88.5/113.5, v tolminskem 79.5. Povišek po načrta deželnega učiteljskega društva bi narasel 9e za 1.5 v okr. gradiscanskem, 3 v goriškem, 1.5 v sežanskem, 4.6 v tolminskem. Torej bi imeli: Gorica 16, gradiščanski okraj 55.5, goriški '83, sežanski 93/118, tolminski 81. Naklade v šolske svrhe so bile leta 1899., to js pred deželnim prispevkom 250.000 K, po 13 v Gorici, 52 v gradiščan-skem okraju, 80 v goriškem, 120/160 v sežanskem, 100 v tolminskem, tako da bi imeli v najslabšem slučaju nasproti letu 1899. povišek na nakladi za 3 odstoke v Gorici, 8.5 v gradiščansKem okraju, 3 v goriškem okraju ter znižanje za 27/42 v sežanskemJn19 v tolminskem._________ Z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga bi imeli, nasproti sedanjim nakladam in onim, katere bi vzročil načrt deželnega učiteljskega društva, v odstotkih v Gorici po 16, v gradiscanskem okraju 55.5, v goriškem 83, v sežanskem 93/118, v tolmiskem 81, pomanjšanje za 13 odstotkov v Gorici, 40.5 v gradiscanskem, 56 v goriškem, 63/88 v sežanskem, 53 »tolminskem okraja, tako da pridemo do odstotkov 3 v Gorici, 15 v gradiscanskem, 27 v goriškem, 30 v sežanskem, 28 v tolminskem okraju. M ker bi bilo potreba deželne naklade zvišati za 36%, pridemo do zaključka, da bi znašale naklade na direktne davke v šolske svrhe v posameznih okrajih dežele«(ne oziraje se na deželni prispevek 250.000 K) po 39% v Gorici, 51 v gradiscanskem okraju, 63 v goriškem, 66 v sežanskem, 64 v tolminskem. Tako kažejo računi. Saj se zgodi, ali se reši vprašanje o učiteljskih plačah po načrtu deželnega učiteljskega društva, ali z novim obremenjenjem okrajnih šolskih zalogov ali z ustanovitvijo deželnega šolskega zaloga, bomo videli kmalu, saj se bliža zasedanje svojemu koncu. Potrebo deželnega šolskega zaloga smo poudarjali že opetovano, in tak je mogoč, če se čutita Falconer in Faidutti res za furlanska poslanca. Tudi Gorica naj prispeva, tako bi' bilo prav. Gorica živi od dežele, torej naj tudi prispeva. Ne samo jemati, marveč tudi dajati treba! Deželni zbor. IX. sej a dne 27. oktobra t. I. Že pred 5. uro je bilo nenavadno živo pred deželno hišo. V deželno zbornico je gnala ljudi radovednost, ker je bil napovedan prihod novega namestalka, mnogi pa so pričakovali tudi govorov radi zadnjih dogodkov na tukajšnjem gimnaziju. Ob 5*12 se otvori seja. Poslanci so prišli v dvorano malo poprej, za njimi namestnik, deželni glavar in dvorni svetni.': Attems. Deželni glavar vstane ter predstavi novega namestnika princa Ho-henlohe, katerega nagovori v izbranih besedah, da je prišel k nam z dobrim glasom ter da je prepričan o njega dobrih inten-cijah, pozdravlja ga v imenu laških in slovenskih poslancev. Poslanci so poslušali govor stoje. Namestnik seže v roko Pajerju. Na to je govoril namestnik princ Hohenlohe najprvo v laškem jeziku, potem je Cital slovensko prestavo. Imenovan od cesarja namestnikom se počaščuje pozdraviti deželni zbor, ter upa. da mu bo mogoče delati v soglasju z avtonomno upravo, seznaniti se hoče z razmerami dežele in potrebami prebivalstva, Povdarjal je za glavno načelo ljubezen do bližnjega. Ljudstvo naj nahaja v upravi vestne vršitelje, hitro posvetovanje. Razpravam deželnega zbora želi uspeha. V njem najdejo vedno vestnega zastopnika koristi dežele pri centralni vladi. Dež. glavar se zahvali za Tepe besede. Namestnik mu seže v roko. Na to se naznanijo predlogi in interpelacije. Holzer je vložil 1 predlog, Faidutti 1 glede regulacije voda v nižini, dr. Tarna gledd razmer na gimnaziju in realki. Interpelacije so vložili dr. Turna, j 'rekelj, (o gimnaziju, o reformi policije v Gorici), Jakončič o regulaciji obmejne Idrije in okr. sodnije v Krminu, Marani in Valentinis. Tajnik čita došle peticije. V razpravo pride prva točka dnevnega reda: Utemeljevanje predloga glede odobritve ukrepov deželnega odbora o ustanovitvi deželnega hipotečnega zavo da. Predlog je Maranijev. Marani pravi, da se je deželni odbor pobrigal takoj, ko se je potrdil hipo-tečni zavod, da uredi vse, kar treba glede delovanja, Izvršila so se tudi imenovanja. Rezultat delovanja hip. zavoda je dober. Deželni zbor naj potrdi torej vse ukrepe deželnega odbora, in tudi imenovanja uradnikov. Predlaga nujnost. Oglasi se k besedi dr. Turna, ki pravi, da je proti predlogu iz več razlogov. Dolžnost deželnega odbora bi bila, točno poročati o delovanju dež. hip. zavoda, ali izdano je bilo le površno poročilo, naslovljeno na deželni odbor. Iz res lepega poročila dež. rač. ravnatelja Kavčiča sledi, da se v naši deželi posojuje največ majhnih zneskov, 40% pod 200 K, 26% jih dosega komaj 600 K, 90% ne presega 2000 K. Iz tega sledi, da potrebuje posojilo le ubogi kmet. Zavod je tirjal precejšnje režijske troške. V poročilu se hvali z svod, da stoji kurz zastavnih pisem izborno, ali tega ni vredno posebno povdarjati, ker je nenaravno, in le spretne osebe so priporočile zavod na merodajnem mestu, da je kurz tako zagotovljen. To je le delo agitacije. Zastavna pisma so se oddajala na račun po 97%, vsak izposojevalec je imel izgube 3%, $-oleg tega še troške za uknjižbo in majhne režijske iroške. Dež. hip. banka je iskala pokritja, da si je od kapitala izposojil odtrgala zneske. To ni pravilno, se ne sme več goditi. V* po- ročilu ni navedenih posebnih troškov za upravo, tudi bilančnega posnetka ni. Deželni odbor ni storil svoje dolžnosti, poročilo naj se zavrne in popolni, Povdarjal je že, da je tak zavod najlažji glede* uradovanja. Vse delo je le delo dež. racunarja, on naj bi bil vodil zavod, že takrat predlagal, da ni treba plačevati ravnatelja in blagajnika. Deželnik blagajnik ima le dva uradna dneva, še takrat včasih brez opravila. Likvidator, knjigovodja in kancelar bi zadoščali. Tu se oglasi glavar ter opozarja dr. T., da naj govori k stvari. Dr. Turna mu odvrne, da pač govori ter da ub potrebuje njegovega sveta. Imenovani blagajnik Delmestrije odstopil, na njegovo mesto ni prišel drugi, kuratorij tako priznal, da ga ni potreba, Cazafura je umrl, na njegovo mesto niso vzeli nobenega. Nepotreben je ravnatelj. Imenovanje je bilo nezakonito, kršil se je § 31. opravilnika. Imenovan je bil takorekočle z glasom dež. glavarja samega. Proti imenovanju kuratorija nima nič, tudi sluga naj se potrdi, ali glede1 ravnatelja predlaga, da se ne potrdi, marveč odkaže na eivilno-pravdno pot. Na to zahteva besedo dr. Marani, ki kriči nad dr. Turno, da njegov govor ni bil resen, da ni politik, da kdor tako govori, nima patriotizma. Dr. Turna je povedal, da si prepoveduje taka neopravičena očitanja, rekel je tudi dr. Maraniju, da je on otročji. Deželni glavar ga je klical k redu, ali dr. Turna mu je pokazal, da naj se obrne na Maranija. Pri glasovanju na Tumov predlog, da naj se gre preko te točke na dnevni red, so glasovali Turna, Štrekelj, Treo, Jakončič, Elančič, kuratorij se je potrdil soglasno, proti potrjen ju ravnatelja je glasoval tudi BerbuC. Klerikalcem, ki niso glasovali, so se klicali razni mej-klici z galerije. Sprejet je bil končno Maranijev predlog. Na to je prišel na vrsto nujni predlog dr. Turne gledč razmer na gimnaziju in realki. (Predlog je priobčen med domačimi vestmi.) Oglasil se je takoj Faidutti ter pripovedoval, da je ta reč težka, da so š e drugi činitelji, ki se bodo baviii s to stvarjo, in predlaga, naj gre predlog v šolski odsek. Dr. Turna pravi, da je govoril Faidutti, še predno je dobil on besedo, ali zadovoljuje se tudi z drugim mestom. Govori iz srca, ker mu je na srcu blagor dežele. Da treba poslušati srce, je rekel sam namestnik, kadar gre za našo mladino, mora srce govoriti. Nemški profesorji kažejo premalo ljubezni,do mladine. Že leta in leta se godijo reči, ki bolijo vse, pričakuje protesta tudi od laške strani. Zahteva le, da naj se točno preišče vse dogodke, v tako svrho naj se izvoli komisija. G.e za manifestacijo. Reči treba, da je dovolj tega krivičnega postopanja z našo mladino po srednjih šolah. Tu je nastalo velikansko ploskanje s klicem: Bravo, bravo 1 Ploskali so Slovenci in mnogo Lahov, Zastopnik vlade grof Attems reče, da spada preiskava v področje dež. šol. sveta, da je pooblaščen od namestnika izreči, da se preišče vse natančno. Klici: Prav! Faidutti po- navlja svoj predlog, naj se odda zadeva šolskemu odseku. Dr, Turna povdarja še enkrat, da gre za manifestacijo. Kar se tiče dež. šol. sveta, omenja, da kdo je imenoval in potrdil profesorje; tistim osebam se oddaje ta reč, ki so provzroCile to zlo, Šolski odsek pa tudi ne bo rnogei reči drugo nego ali je nujno ali ne. Zastopnik vlade grof Attems reče, da mora protestirati, ako je mislil dr. Turna, da bo dež, šol. svet postopal pristransko. Dr. Turna je rekel, da sicer ne dvomi o nepristranosti, ali konatatiral je le fakta. Faidutti je dodal k svojemu predlogu za šolski odsek še to, da naj se poroča v prihodnji seji. Za nujnost so glasovali le: Turna, Štrekelj, Treo, Klančič, Lapanja, Jakončič. Sprejelo se je torej, da gre predlog v šolski odsek. Dr. Turna je utemeljeval na to svoj predlog glede ustanovitve slovenskih in laških senatov pri najvišji sodniji. Predlog se odda pravnemu odseku. Sprejme se predlog glede pobiranja užitnine, zakon za uničbo poljskih misij, vladi naj se oddajo v izdelovanje načrtov ali v vpoštevanje predlogi o uravnavi inizčišče-nju Tiela, o uravnavi vodotoka Morto, prošnja kat. dr. v Bovcu za uravnavo Soče, glede ukrepov za kanaliziranje Zagraja. Na to je konec seje. Namestnik gre k slovenskim poslancem, govori ž njimi, potem gre med laške poslance, med katerimi je govoril tudi z Naglasom, ki je imel v gumbn:ci belo rožo z rdečim in zelenim cvetjem. Prihodnja seja bo v četrtek 3. nov. DOPISI. le Štjaka. — Naše bralno društvo je nekaterim našim klerikalcem pravi trn v peti, vedno jih bode, ne da jim miru. Posebno pa našemu g. županu se zdi to nekaj grozovito nevarnega, zato si je napel vse svoje moči, da bi to vničil. Ker ni našel povoljnega odmeva pri naših miroljubnih in poštenih občanih, obrnil se je do c, kr. glavarstva ter naznanil istemu, da se je društvo ustanovilo le z namenom, da bode plese prirejalo. C. kr. okr. glavarstvo pa mu ni verjelo, ampak se ja dalo natančno informirati od zanesljive strani, ter videlo, da je društvu namen lep in jasen in da ni tako, kakor poje ta klerikalni petelinček. Ko je videl, da mu vse to nič ne pomaga, je poskusil s svojo gardo, dati si duška v .Domoljubu* bolje rečeno v ,Laži-Ijubu*, ter tu nakopičil cel kup laži. Prva nesramna laž je, da se je društvo ustanovilo samo iz namena, da bi Ligi je prirejalo plese, ker župan noče dati v to dovoljenja. To je grdo izzivanje in obrekovanje društva, kajti misel, ustanoviti društvo, so imeli ti naši rodoljubi dolgo prej, ko je še večkrat potem plese dovolil naš g. župan. Druga laž je, ko pišejo, da se pri nas »Soča" ne bere; resnica pa je, da se je pri mislil, da tete. ženska tako resna, udana gospodarstvu, molitvi in dobrim delom, ima vendar eno posvetno slabost — dirke. To je njena strast. Morda je to njen vitežki nagon, katerega podedujejo ženske | istotako kakor moški, ki si na ta način išče izhodišča. Naši konji dirjajo že Bog ve" koliko let — in neprestano so tepeni. Teta nikdar ne opusti dirke; takrat se vsa razvname; ob času dirjanja naših konj stoji ona oprta ob klop na zadnjem sedežu, s klobukom na glavi ter strastno zasleduje dirko, na kar se strašansko razjezi in po cele mesec zastruplja življenje gospodu Hvastovskemu. Sedaj si je izrodila nekega nenavadnega konja ter me vabi, naj pridem pogledat zmago čmo-žolte barve. Pa tudi poj dem. Pojdem pa tudi iz več drugih vzrokov. Rekel sem že, da sem v?gledno miren, da si ničesar ne želim, ničesar ne pričakujem ter omejujem po svojih močeh svoj lastni »jaz«; z eno besedo strinjam se z neke vrste duševno kapjo, predno dospe fizična ter me vzame, kakor je pobrala očeta. Toda nisem vendar mogel pozabiti, čemu moja kap ni niti dovršilna, niti popolna. To edino bitje, katero sem ljubil v življenju, se je razdelilo sedaj na dve plati. Ena plat se imenuje gospa Kromicka, druga pa Angelica. Do gospe Kro-micke sem malomaren in tuj, toda Angelica me obiskuje ter mi prinaša v dar občutek moje krivde, moje budalosti, duševne nesposobnosti, bolesti, grenkobe, prevare in pogube. Radodaren in dobrodelen duh! Prav dobro bi se počutil šele takrat, ko bi mi kdo iz-rezal ta zavoj možgan, v katerem sedi spomin. Mogoče je res tudi tako Živeti, toda tako življenje je ne-ia3lišano slabo, ker človek ima neprestano zavest, da je voz brez koles. Prizadevam si zapoditi vselej za deveto mejo misel fha to, kaj bi moglo biti, ko bi ee bilo vse vravnalo drugače — toda tega ne morem vselej doseči. Moj radodaren in dobrodelen angelj se vrne ter mi znovič izlije na glavo rog izobilja. Torej tudi dopuščam časih, da gospa Kromicka ubije v meni Angelico, in radi tega hočem iti tjekaj, da vidim njeno srečo, njeno zakonsko življenje in vse te neobhodno potrebne premene, ki so se morale tam zgoditi, ter jo storiti, da ni več podobna Angelici. Ali mogoče celo, da dobim gospo Kromicko v Ploševu. To je vendar nemogoče, da ker ima ondi bolno mater, ne bi prišla po desetmesečni ločitvi, obiskat jo. Dozdeva se mi, da se v tej zadevi ne varam in ne mamim in da »ceci tuera cela«. Računam v tem poglavitno na moje živce, katere zbada marsikaj. Spominjam se vendar, da ko sem spoznal Angelico in ine je njena mičnost jela prevzemati z nepremagljivo močjo, je že sama misel na to, da se ji bliža nekak Kromicki, me odvračala od nje, in mi jo delala manj drago. Kaj šele sedaj, ko je ona žena tega Kromickega, ko nosi v sebi občutek, da pripada njemu, ko je njegovo telo in njegov duh. Naravnost z gotovostjo morem reči; da me bo zbadala, odrivala na vsakem koraku in da »ceci tuera cela«. Ali končno, ko bi me tudi ne? Ko bi se zgodilo drugače — kaj imam zgubiti pravzaprav ? Dobička si že tako ne želim, ko bi pa slučaj le nanesel tako, da bi se pokazalo, da krivda ni le na moji strani, da nisem jaz sam odgovoren za to, kar se je zgodilo, in da je treba razdeliti te breme na dvoje ram —• morda bi me napravilo to nekako zadovoljnega. Pravim: morda, ker za to nisem porok. Želja po maščevanju je daleč od mene. Za prevare občutkov se maščujejo ljudje le na odru. V realnem življenju se ljudje nejevoljno odvrnejo strani — in s tem je konec. Pred vsem drugim, da dokažem gospej Kromicki, da je napačno ravnala, ko me je zavrgla, moral bi biti sam o tem trdno prepričan; nah ejajo se pa celo taki tre nutki, ko še sam o tem nisem uverjen. Dne 5. malega travna. Zdaj že vam za gotovo, da bom videl gospo Kromicko, kajti iz tetinega pisma sem poizvedel, da je njen mož prodal njeno posestvo na Volinju, sam pa je odšel radi svoje trgovine na daljni vshod, torej ji ni ostalo nič drugega, nego vrni,ti se k materi v Plošev. To novico sem sprejel v prvem hipu, ako ne malomarno, pa vsaj s popolnim ravnotežjem svojega duha; sedaj -pa opažam, da postaja ta vtis čimdalje močnejši v meni. To je končno lastnost mojega duševnega organizma. Sedaj že ne morem niti misliti na nič drugega; kajti ta slučaj ima neizmerno velik pomen za obe. Po preteku desetih mesecev je on prodal to posestvo v rodovitni krajini, katero je rodbina Angelice že štiri sto let imela v svojih rokah in čegar obdelovanju je Celina posvetila vse svoje življenje. Ta gospod Kromicki pa je prišel in prodal z lahkim srcem, samo radi tega, ker so mu ga dobro plačali in ker si je na ta način mogel zagotoviti vspeh v svoji trgovini. Dopuščam, da cm p*ridobi s tem milijone, toda kak sunek mora biti to v;a obe dami in kaj si morata oni sedaj misliti? Teta .mi pišo, da presedava neprenehoma pri postelji gospe Celine, katera, začuvši to novico v Ploševu, je še dvakrat huje zbolela. Zagotovljen sem, da Angelica, podpisuje mo?n pooblastilo k prodaji, ni vedela, kaj dela. Vsekakor pa ga še zagovarja pred ljudmi: teta mi jo navajala v pismu naslednje njene besede: »Zgodila se je nesreča, toda ne-srafa neizogibna, radi katere Karola ni moči dolžiti.« (Dalje pride.) Priloga „8ofte" tf, 87. i dne 29. oktolirti 1904. nas veliko več bere, kakor pa vašega .Lažiljuba*. Nadalje, prav lažnjivo In podlo se spenja dopisnik na naše vrle in res za dobro stvar vnete može, hoče jih kar h kratu, Ce bi bilo mogoče tudi gmotno in materi-jelno vničiti. Našega g, župana pa kova v deveta nebesa, ki mu pa v resnici toliko pri-stoja županstvo, kakor kravi sedlo. Jaz me • r.ira, da bi bilo bolje, ako bi ga g. dopisnik prej naučil napraviti živinski potni list, da ne bi pisal Ustje mesto Stjak in ne 2 kravi in tele mesto gospodarja živine; da bi revež vsaj to razumel, da ne bi stranke imele nepotrebnih sitnostij. Čudno vendar, da se dopisnik podaja na tako opolzla tla s svojim zagovornistvom, ko bi moral biti prepričan, da si s tem ne dela nič drugega, nego da se razpoatavlja v posmeh v naših očeh. Gotovo bi se nam bolje godilo, ko bi pri nas ne vladalo tol ko predsodkov. Stvar j ali osebo obsoditi, predno jo poznamo, je krivično in ne vodi nikdar do miru in vzajemnosti. Ljudje, kojih evangelij je: ,Pri-smojenec", imajo mnogo predsodkov. Vse vidijo črno, kar jim ne ugaja, zato tem sve-tohlincem, hinavcem ni nič, tudi še tako dobro stvar obsojati, in če jim je mogoče tudi uničiti. Tu smo videli, kako so ropotali po našem društvu. Krona tem nasprotnikom je gotovo tudi naš g. kurat; v svoje pridige je začel vtikati razne bodice posebno čez društvo, s tem pa ni pokazal nič drugega, kakor da se boji luči. Našemu ljudstvu manjka izobrazbe; kje pa naj jo jemlje naš kmet, če ne pri dobrem berilu, ki ga podaja naše društvo. Ali bi naš kmet ne smel biti tako srečen, da bi se mogel kaj izuriti in spopolniti v rečeh, ki se njega tičejo. Ti sijonski čuvaji pa ga pritiskajo v prah in silijo nazaj v srednjeveško temo, ne pustijo mu prostega pota v izobrazbo. Da taki so ti prijatelji priprostega ljudstva, kateremu pripovedujejo, da za vse nadloge tega sveta bo odškodovano na onem svetu, Čudno, da se farji ne tolažijo z onim svetom, ampak oni hočejo vživati že na tem svetu najmanj za tisoč drugih in na stroške istih, čas je, da bi vendar ljudje enkrat spoznali ta njih izštudirani manever na žepe dušnih revežev-mračnjakov. Vsak razsoden človek že ve, zakaj ru-jejo proti našemu društvu : zato, ker se boje sv.Jobe izobrazbe. Vam pa, g. župan, svetujemo, da pustite naše društvo pri miru; poskrbite raji bolj za občinske poti, da se razdele in popravijo, sicer se Vam zgodi kaj hujšega. Našemu društvu pa kličemo: Z vstraj-nim delom pogumno naprej 1 Na zdar! Iz kejšcanske žnpanlje, 22. oktobra 19C4. — (Strah jih je bilo, in poskrili so se.) — Povodom ravnokar izišlih obč, volitev je res klavern srednje-briški dopisnik s svojci vred. To svojo kla-vernost je podprl s svojim dopiscem z dne 18. t. m. v 42. štev. ,Prim. lista*. Že vsebina tega dopisa kaže pisci v pravi luči, da zadnje volitve, katere on imenuje klaverne, so ga tako potrle v togoto in strah, da revež stavi neko vprašanje, katero spada le v. ono zatišje, v katerem je on solze pretakal ob volilnih dnevih. Vi, gosp. dopisnik, pravite, da v III. raz. je okoli 1000 volilcev, od teh pa, da je prišlo na volišče ,s?mo 300*. Kaj se Vam zdi? V enem razredu zmaga s 300 možmi večine, ni morda to sijajna zmaga? O, d«, pa še kako sijajna! Vi, ki ste pri zadnji volitvi, na sleparski način zmagali z 20 glasovi večine, ste to sleparsko zmago proslavljali po .Gorici« in »Prira L* v deveto nebo — naši zmagi pa, pred katero ste si morali hote ali ne hote poskriti, prizadevate si jej vrednost podceniti! Ali je to dostojno za logičnega dopisnika? Da ne boste v zadregi glede volilne akcije, hočemo Vam l»i ta pregled o njej podati. Vseh volilcev, t. j. v V3eh treh skupinah, je nekaj nad 1200; od teh odpade okoli 150, ki vsled neurejenega katastra nimajo pravice voliti. Prišlo je torej na volišče prostovoljno, in vkljub temu, da so volilci ravno ta čas imeli mnogo dela s pospravljevanjem poljskih pridelkov, približno 500 volilcev. Za slučaj potrebe je b!V pripravljenih še nad 300 volilcev za pristop k volitvi na našo stran. Toda slednjih ni bilo treba — zato bi bila od več pobrata časa. Nekaj volilcev pa stoji na strani ne-vtralitete, zato ti ne gredo ne za eno in ne za drugo stranko, iz ravnokar navedenega si javnost lahko vstvari jasno sliko, zakaj, da Rejeva, ali bolje rečeno klerikalna stranka se ni postavila v volilni boj, in, kakor zadoščenje je bilo za Rejo to, če se niti nastopiti ni upal 11 Res klaverno zadoščenje tako! kaj ne, g. dopisnik? Naši nasprotniki so dobro vedeli, in zato so se z vsemi mogočimi in nemogočimi aparati zo;orstavljali vladnemu komisarju, da če jim volitve spuk-neTri*1f«fok'-1ii -seHstfr- prove«Uwia podlagi pravice in zakona, so zgubljeni. Uverjeni smo, da če je bilo le trohico upa v kateremkoli razredu na zmago, je bila nastopila nasprotna stran nalik Japoncem v izhodni •Aziji. No, pa pri zadnji volitvi vKozanitako mogočna, in po izvajanju .Gorice* in ,Pr. 1.« vsestransko korektna, in nad vse pravična stranka se je pred c. kr. tako prestrašila, da jej je srce v hlače zlezlo, ter vrgla puško v koruzo, in poskrila se za kotom klerikalnega dima! Oj, briški Port Artur — kake Steslje si imel na krovu! Kar se pa tiče Vaše opazke: .stranka p ipirana po' c. kr. vladnih možeh", Vas vprašamo : kje, ke-daj in kako bi bila naša stranka podpirana po c. kr. vladnih možeh? Ali se niste Vi sami izjavili ne dolgo pred volitvijo po nekem uplivnem Vašem pristašu v pričo dveh verodostojnih oseb, da c. kr. vladni možje simpatizujejo z Vami!? Po našem mnenju so pa c. kr. možje zato tu, da čuvajo pravico pred krivico ter pazijo točno na izvrševanje zakona. In slednje je moralo vendar konečno pokazati, na kateri strani je resnica, in kje laž. Vsem volilcem pa bpdi izrečena tu izkrena zahvala, posebno za to, da ste ostali značajni in trdni v svojem prepričanju kljub prigovarjanju od strani raznih poklicanih in nepoklicanih agentov, kakor tudi voditeljem stranke, ki so s svojim objektivnim in ne-vstrašenim nastopom dosegli to, česar je pravica in občni blagor zahtevala. O podanem rskurzu proti volitvi spregovorimo ob drugi priliki. V oli 1 e c. Domače in razne novice. Mora trgovina t Gorici.— V prostorih sedanje Zornikove trgovine, ki se preseli v Pavletičevo hišo (— kjer je zdaj skladišče •—), bo v novembru nova trgovina s: knjigami, časopisi, revijami, papirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, umetninami itd. itd. Posebno opozarjamo rojake v mestu in na deželi, da lahko naroče* pri nas vsakor-šen časopis, ki se jim bo nosil ali pošiljal na dom. Poleg slovanskih časopisov bodo tu tudi vsi znani nemški, francoski, itaiij anski in angleški ilustro-vani, humoristični, strokovni listi. — Naj bo katerikoli list, nič pomišljati, kar z dopisnico naj nam vsakdo naznani, pa bo dobival list vedno po Izvirni ceni, niti za vinar dražje j nego naravnost od založništva in niti za uro I pozneje, pač pa celo popreje, ker mi bomo dobivali liste v poštnih paketih pred naročniki. Prihodnje dni razpošljemo rodoljubom na ogled seznam najobičajnejših listov, ki jih ljudje naročajo v naših krajih. Sploh pa dobe" naši prijatelji tu vse, kar spada v tako moderno urejeno trgovino. Priporočamo se torej prijateljem in somišljenikom. .Goriška tiskarna" A. Gab-ršček. Lepak z urniki raznih železnic, pa-robrodov in pošt za zimsko sezono dobč naročniki »Soče« s današnjo številko. — Ker so marsikatere spremembe urnikov šele z novembrom v veljavi, smo morali počakati, da smo jih dobili. - Lepak je na trdnem barvanem papirju. V oglasih smo tiskali rdeče imena in važnejše določbe. To dvakratno delo smo letos izvršili v prospeh inserentov. Razun naročnikom razpošljemo še 400 lepakov gostilnam, društvom, poshj&m itd. Pr03imo vse, ki lepak dobe, naj g» razobesijo na najbolj vidnih mestih. — Ni pa dovoljeno, odrezavati oglase. — Iz tega poročila je razvidno, da ta naš lepak je najbolj razširjen po Slovenskem med vsemi podobnimi podjetji, Gg. pevka In pevce se opozarja na pevsko vnjo, latero bo drevi ob 8. uri v društvenih prostorih. Prosi se točnosti. Namestnik v Gorici. — Ob 10. uri dop. v četrtek je dospel v Gorico. Na kolodvoru ga je pričakal dvorni svetnik grof At-tems, dr. Mara ni in dr. Gregorčič. Na glavarstvu je sprejel uradnike okr. glavarstva, potem obiskal nadškofa in kneza, vojašnico na Travniku, domobransko, magistrat, okr. sodnijo. Opoludne je sprejemal namestnik na glavarstvu: predsedstvo dam Rud. križa, duhovščino, vojaške oblasti, dež. odbor, župana in razne uradnike. Župan je v svojem govoru omenjal, da se nahaja mesto v kritičnem stanju ter povdarjal, da bo potreba podpore vlade glede vodovoda. Marani ga je pozdravil v imenu dežele. Popoludne je posetil namestnik več oseb, po deželnoznorski seji-se je vrnil v Trst ob 8*49. Predlog dež. poslanca dr. H. Tnme glede* gimnazije In realke se glasi: Gledč na neugodne vspehe obeh tukajšnih učnih zavodov gimnazije in realke v zadnjih letih, glede na nepovoljne razmere, ki se kažejo zadnja leta ponovno ob raznih prilikah med učenci posebno višjih razredov in profesorji ter posebej gledS ha dogodek, "K je lansko leto na realki in letos na gimnaziji dal povod upornosti višjih razredov proti posameznim učiteljskim osebam, predlagam: Visoki zbor skleni: C. kr. naučna uprava se poživlja, da strogo preišče razmere na tukajšnji c. kr. gimnaziji in realki potom posebne, komisije ter ustanovi, v koliko so krivi disciplinarnih prestopkov učenci in v koliko prestopajo svoj delokrog profesorji, s posebnim ozirom na konkretne slučaje, zgodivše se lansko leto na realki in letos na gimnaziji. Za slučaj, da se pokaže nemškd-na-cijonalna agitacija od strani profesorjev in žalitev narodnostnega čuta dijakov italijanske in slovenske narodnosti, zahteva se strogo postopanje proti dotičnemu učitelju ter odstranitev od zavoda. Ako se pokaže pri tem najmanjša ali osebna ali narodnostna zavzetost profesorja proti učeči se mladini, je vse-kako preprečiti, da dotičnik pride v izpraše-valno komisijo za zrelostne izpite. Visoka vlada se poživlja, da se pri nameščanju učiteljskega osobja ozira v prvi vrsti na razpoložive moči slovenske in laške narodnosti ter tako tudi sestavlja dotične učne skupine, katere služijo v podlago do-tičnih natečajev. Visoka vlada se posebej poživlja, da ukrene pri deželnem šolskem nadzorstvu za srednje šole take premembe, da se ne bodo, kakor doslej, sistematično vrivale učne moči, ki so notorično nemško-nacijonalnega mišljenja, in katere po svojem nastopanju v prvi vrsti onemogočujejo povoljne vspehe obeh učnih zavodov in provzročajo neljube dogodke, ki škodujejo po eni strani učeči se mladini, po drugi strani pa jemljejo ugled profesorjem in zavodu. Predlog je bil pač jako umesten in previdno sestavljen Radi tega bi bilo le prav, da se je sprejela nujnost. Ali prost Faidutti se je trudil za to, da ni prišlo do skupne manifestacije, tudi slov. klerikalni štab ni imel smisla za nujnost. Predlog je šel v odsek. Vsa stvar je tako jasna, da ni potreba nikakega posebnega preiskovanja. — S takim postopanjem v dež. zboru so le podprli kolikortoliko nadutega mučitelja mladine Dursta! Dr. Marani je tisti resni laški politik, ki je v zadnji seji dež. zbora rekel dr. Turni, da ni resen njegov govor, da ni politik, da nima patriotizma. Pa zakaj nedostaje vse to dr. T. po mnenju dr. Maranija ? I za to, ker je povedal dr. Turna resnico, kako so kršili opravilnik, kako nezakonito je bil imenovan ravnatelj dež. hipotečnega zavoda, kako mečejo pesek v oči občinstvu s poročilom o delovanju zavoda itd., s kratka same resnične reči, katerih pa Lahi nočejo slišati. Kdor kaže nezakonitosti Lahov, njihova sle-parstva, tisti ni politik, nima patriotizma, ne govori resno I N6, resen politik in velik patriot je n. pr. dr. Pajer, ki piska na zakone in opravilnike ter vrši svojo voljo, kakor se mu zdi, resen politik je ta mož, ki stoji na čelu c. kr. kmet. društvu, katerega sleparstva so široko znana! Resen politik je seveda tudi dr. Marani, ki brani nepravilnosti, nezakonitosti in druge take reči, ki stoji v prvi vreti gonjačev proti Slovencem — to je vse resno 1 Hvala lepa! Sedaj vsaj vemo, kaj je patriotizem in kdo je resen politik! Le škoda, če bi prišel ta resni politik ob resnem napenjanju ob svej lepi resni glas! Planinske vesti. — Cerkljanska podružnica kakor tudi ajdovsko - vipavska podružnica lepo naraščata. Veselica cerkljanske podružnice, katero smo bili naznanili tudi mi, je prav lepo vspela. Čistega dobička je bilo 276 K. T r i g 1 a v s ko kočo je obiskalo letos v času od dne 22. maja do dne 20. sep- tembra 3*<6 turistov (lani 247), ki so se vpisali v spominsko knjigo. Med njimi je bilo moških 310, ženskih pa 36. Po narodnosti je bilo Slovencev 184, Čehov 56, Hrvatov 9, Nemcev 93, Lah 1, Madjar 1, Francoz 1, Anglež 1. Članov Slov. plan. dr. je bilo 176. V Aljaževem domu je bilo odptvo-ritve dne 7. avg. do zaključitve dne 24. sept., torej v sedmih tednih do 1000 gostov. Na dan otvoritve se jih je vpisalo 314, bilo pa je navzočih okoli 600. Po otvoritvi jih je dospelo v Aljažev dom 346, kajti vpisancev izkazuje knjiga vseh skupaj 660. H koncu povdarjamo, da bi bil čas, da se ustanovi tudi v Gorici podružnica Planinskega društva. Iz Gorice je na vse strani toliko lepih izletov s krasnimi razgledi. To poznajo tujci, ki se naselijo med nami, domačini se gibljejo le po dolini. Prav bi bilo, da bi se dovršile potrebne priprave sedaj čez zimo ter bi mogla spomladi stopiti nova podružnica v Gorici v življenje. Brez dvoma bi dobro vspevala. Morda bi bilo zlasti vzpod-budilno, če bi prišel na ustanovno zborovanje kak zunanji slovenski turist povedat iz izkušenj velik pomen planinskega društva. Učiteljsko druStro za gorlSkl okraj vabi na redni občni zbor, ki bo v dvorani .Slovenske Čitalnice* v Gorici dne 3. novembra t. 1. ob 91/, uri zjutraj po sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik slednjega zborovanja. 2. Letno poročilo o društvenem delovanju. 3. Poročila o podružničnih delovanjih. 4. Pregled društvenega računa. 5. Volitev treh računskih pregledovalcev. 6. Volitev društvenega odbora. 7. Razni nasveti. K pol-noštevilni udeležbi vabi odbor. Zaprlseženje vojaških novincev se bo vršilo letos zopet na Rojicah, in sicer v torek dne 1. novembra t. I. Od 1. 1894. ni bilo več zapriseženja na Rojicah. Poslanec Lapanja t Škripcih. — V četrtek je bil v škripcih ubogi Lapanja! Govorilo se je o deželni hipotečni banki, o veliki potratnosti, in že se je bilo skoro bati, da pojdejo lepe kronice, katerih je Izredno lepo število, rakeom žvižgat, žabcam pet! Kaj pa je, če ne potratnost,ako .vleče" Lapanja iz deželnega zavoda na leto par tisoč kron, ko jih pa ne zasluži, ko jih dobiva za prazen nič! Vroče mu je prihajalo in parkrat se je nekam sumljivo zagugal na stolici — ali slednjič pa se mu je otajalo srce, vse se je potrdilo, vse je prav glede hipotečnega zavoda, prav je tudi, da on j6 za dež. denat, čeprav ga ne zasluži. Radi tega pa je tudi trdovratno sedel na stolici pod varstvom šempaskega patrona Grče! S sedenjem je storil svr,*' .katoliško-narodno" dolžnost, za to pa bi š« dobival deželni denar pri dež. hipotečni banki. — Če se zameri znanemu sorodniku sv. Duha v Ljubljani, mu poreče, da žre deželni denar! Profesor BerbnS — flga-mož. — Lani je slovesno obljubil v posebni izjavi, da o imenovanju ravnatelja dež. hip. zavoda spregovori na merodajnem mestu. Prilika mu je bila dana — aH spregovoril ni niti besedice I Samo glasovati proti je blagovolil prav lepo počasi. Lini se je rotil, da se odpove radi te reči dež. odborništvu in poslanstvu, ali svitle deželne kronice so snedle moštvo I Zgodilo se je tako, kakor smo mi povedali že lani. Berbuč se je izkazal izbonrga «ka-toliško-narodnega" figo-moža. — Te dni smo Čitali v .Gorici" neko previduo sestavljeno notico, ki je pa hotela kazati, kakor da bi bil Berbuč storil svojo narodno dolžnost pri imenovanju ravnatelja dež. hip. zavoda. Ali povedano ni„bilo, kdo se je odstranil, ali Berbuč ali Klančič. Kiančiča smo videli samozavestno glasovati proti Maranijevemu predlogu in za Tomove, Berbuča pa ne, izvzemši baš potrditev imenovanja. Radi tega se drznemo soditi, da tisti, ki ni storil svoje narodne dolžnosti, je posl. Bevbuč! Pri tem mnenju mora ostati javnost, dokler ne podpriča, da je drugače! Splošen ntta seje deželnega zbora v četrtek je bil te, da živimo v skrajno nezdravih razmerah. Lahi so pokazali, da so gospodarji situacije, ki hočejo traktirati Slovence, kakor korporal vojake-no veke. Njihov glasnik je bil dr. Marani, ki je kazal ob jednem sposobnost za Pajerjevega naslednika. Pajer je zvit kot lisica, pa vsaj ne kriči, Marani pa hoče tudi vpiti kakor hlapci v krčmi. — Najžalostnejše so se držali generali klerikalne stranke. Gregorčič se je smehljal takisto jezuitsko-hinavsko, kakor zna on, ter trdovratno sedel, ko je šlo tudi za ugled slov. dež. odbornikov! Kaj pomaga, ako bi se. tudi res trudila slov. odbornika v odbo- rovih sejah, ko so pa Gregorčič, Bolko, Grča in Lapanja vedno pripravljeni v zbornici dati prav Pajerjii, pa če Se tako šušmari z določbami opravilnika. Gregorčič je Pajerjev hlapec, vse mu je prav, kar stori ,laški bog«..— tako n«zko padajo »voditelji naroda*. To so pravi izdajalci. — Zato se ni nič čuditi, če bo sprejet tudi z glasovi teh mož kmetijski urad, s katerim se hoče postaviti znanega Huguesa na gorko v deželni hisil Podivjanost laikih delavcev. -Znano je, kaka smrt je zadela pridnega ri-hemberSkega fanta Lična; umrl je vsled laškega izzivanja in laske podivjanosti. Te dni so izgnali neko vlačugo iz Italije, ki je živela med laškimi delavci v Rihembergu. Pretekli tedenpa je napadel neki laški delavec mlado omoženo sestro (sedaj se piSe Mihelj) tistega nesrečnega Lična, ki je padel pod laškim nožem, ter jo hotel posiliti. K sreči pa so odgnali laško zverino pravočasno. Da se mu je posrečilo, bi bila to druga žrtev laške podivjanosti iz Ličnove družine. In take propale ljudi branijo laski listi ter jih slikajo za angelje! Tisti laški liček je pod ključem. Št. Andrež. — Ko so sklepali tisto imenitno izjavo za g. kurata, ni bil povabljen k seji starešina g. Zavadlav. Ker smo to povedali, pravi znani dopisnik iz Št. An-dreža, da pri sklepanju one izjave res ni bil navzoč gc Zavadlav, ali vabljen je bil. To je grda laž, namreč trditev, da je bil vabljen. G. Zavadlav nam je izjavil, da on ni dobil nikakega povabili, ne osebno, ne nikdo njegovih. G. Zavadlav pa je mož, kateremu se lahko verjame. Zato ostane resnica, da ni bil vabljen, pa če lažnjivi dopisnik v lažnjivi »Gorici* še tolikrat pogreje svojo laž. Dalje pravi dopisnik, da mu je bila odprta pot protesta pri zadnji seji proti omenjeni izjavi ter ako ima količkaj resnicoljubja, bi moral sam poslati »Soči* popravek ter pojasniti, zakaj ga ni bilo pri omenjenem posvetovanju. Glejte jih pobožnjake t Kar se tiče protesta, je g. Zavadlav že protestiral pri županu 8 dnij pozneje. Popravljati pa nima nič g. Zavadlav, ker je res. da ni dobil vabila k seji. Nesramnost je pač, trditi, kakor da g. Zavadlav nima resnicoljubja I Resnicoljubja nima tisti lažnjivec v »Gorici*, ki napada g. Zavadlava. Taka lažnjiva kreatura se bo spodtikala nad g. Zavadlavom, ki je vre- a den vsega spoštovanja! — Čemu stavljajo vprašanja g. Zavadlavu ? Naj pove rajši župan, zakaj ni poskrbel, da bi bil g. Z. dobil vabilo i Na to zahtevamo odgovor I O posledicah zmerjanja bomo pa govorili ob svojem času. Omenjamo le še, da gosp. Zavadlav ne stoji v nobeni zvezi z noticami o Št Andrežu. 335 K 20 v so porabili torej za novo mašo. Lepa svotal Mi smo pisali okoli 500 K, ko smo culi, da je nekaj manj, smo to naznanili. No, sedaj vemo natančno svoto. Zanimivo je to, da se je potrdila ta svota v starašinstveni seji šele potem, ko smo v »Soči* podrezali! Lažnjiva Gregorčičeva »Gorica" je priobčila v tisti števiiki, v kateri nesramno laže o g. Zavadlavu, io-le naravnost falotsko in lažnjivo notico: »Iz Št Andreža nam poročajo, da se j je tam dne 17. t m. o belem dnevu pretepal in konečno ranil z nožem predsednik bralnega in pevskega društva. Ako bi ne bilo poleg pametnih mož, ni gotovo bil konec tej grdi in pohujšljivi igri žalosten. Gospod predsednik je znal tudi nemško, a le preklinjati. Društvo bo menda nastopilo proti svojemu predsedniku, kakor" se takemu človeku pritiče. Popotnik.* Ni treba še posebej povdarjati, da je ta »popotnik* velik lažnjivec. Stvar je bila taka-Ie: G. Kozmin, predsednik bralnega in pevskega društva, je šel k Nanutu plačat kruh. Bicikelj je pustil zunaj. Tu pa je prišel neki M., ki je udaril v njegovo kolo, vzdignil kolo, da je vrže ob tla, in res tudi nekaj pokvaril. G. K. ga je opominjal, kaj da dela, ter naj mu nikdar ne provzroča škode. Ali oni le ni odnehal in je še pljuval v kolo. Sram te bodi! mu je rekel K., na kar je šel oni M. za njim v prodajalno ter ga prijel za grlo, potem je šel s pestmi nad njega. Ko ga je le še opominjal, je M. zopet prijel Ko-zmina za grlo, na kar je zamahnil K. z reko ter se ranil ob petrolejki v prodajalni. Tisti napadalec je prosil pozneje g. Kozmina za odpuščanje ter plača odvetniške troške. Na to smo dobili to-le izjavo: Izjava. Podpisani najodločneje za-vzračajo stras.ne napade lista »Gorica* z dne 22. t. m, na našega g. predsednika, čel da se je dne 17. t. m. ob belem dnevu pretepal, ter zahteva, naj društveniki obračunijo ž njim, kot neutemeljene, ter zavračajo do-tičnega poročevalca kot najhujšega lažnjiveain obrekovalca. Podpisani odborniki izrekajo tem potom svojemu predsedniku popolno zaupanje ter zeljo, da bi še dolgo časa stal na čelu našega društva. V St. Andrežu, 24. oktobra 1904. tč. podpredsednik: tč. tajnik: Ivan Bastijančič Alojzij Brajnik. Andrej Nanut, Matija Plesničar, Anton Nanut. Po »Prira. Listu* smo bili posneli vest, da je neka gospa, ki je nabirala po Št. Andrežu za slov. sirotišče, kosila tam n& občinske troške. Mi smo mislili, da ;e to res, ali da je »Prim. list* lagal, pravi sedaj krčmar Peter Lutman, ki nam je poslal to-le izjavo: Vljudno podpisani potrjuje, da je dne 9. t. m. obedovala v njegovi gostilni ana gospa, ki je nabirala po tuk. občini milo-dare za slovensko sirotišče, koje se name-ruje ustanoviti v Gorici. Račun kosila je znašal 64 h, katero vsoto je plačal č. g. kurat Jož. Kosovel, a ne tuk. županstvo z obč. denarjem, kar je priobčil list »Soča* od dne 22. t. m. — Peter Lutman, krčmar. Torej »Prim. list* je lagal. Ker pa g. Peter ve, da »Soča* piše rada le resnico, je poslal nam popravek, laž, da je občina plačala kosilo tisti gospej, pa ostane še naprej v »Prim. listu*. Hvala, g. Peter! Povožen. — 74'letni Jos. Jug je šel iz Temnice v Gorico z vozom, polnim sadja. Med potjo je pognal konje v tir, pri tem pa sam padel pod voz. Voz mu je šel čez nogi in prsi, da je obležal smrtno ranjen na cesti. Našla sta ga tam dva človeka, ki sta poskrbela, da so ga prenesli domov, kjer je pa takoj umrl. Javna varnost v Iderskeni. — S Kobariškega nam poročajo: Že večkrat se je pripetilo, da nekateri zlikovci v Iderskem niso pustili pri miru kolesarjev. Tako se je peljal nekdo pred kratkim iz Kneze v Kobarid. V Iderskem pa so mu vrgli nekaj pod kolo, da je padel ter se poškodoval. Napadli so bili tudi kolesarje iz Tolmina, in ko se je peljal kobarhki g. sodnik skozi Idersko, so mu bili položili lestvo čez cesto. Tudi se je že preiskavalo, kako se imenujejo tisti sli-kovci, ali ostalo je brez uspeha. Če se dobi tiste zlobne ljudi, bi bilo prav, da se jih prav eksemplarično kaznuje. Nove poštne znamke. — C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo javlja: Dne 7. listopada t. 1. pridejo v promet nove znamke po 72 stot., ki bodo služile za fcan-kovanje zavitkov do 5 kil s povzetjem do 24 kron, oziroma v svrho, da se bo moglo nenavadno pogosto pristojbino 72 stot., za katere pokritje se je rabilo doslej tri znamke, plačevati z jedno samo znamko. Te nove znamke so bodo dobivale od gori omenjenega dne naprej na vseh c. kr. poštnih uradih in pri prodajalcih poštnih vrednotnic. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironeoli-Pontoni. Javni ples priredi fantovska družba dne 30. t m. v Št. Florjanu v prostorih g. Pintarja Antona. Gospodično se sprejme na hrano in stanovanje. Več po"e upravnistvo. Kerševanl & Čuk v Gorici naznanjata svojim cenj. gosp. odjemalcem, da otvorita 3 1. nov. tek. leta zalogo šivalnih strojev in dvokokoles na Stolnem trgu št. 9. (Piazza Duomo.) V sedanjih prostorih Riva Cistello (konec Raštelja) ostane samo mehanična delavnica. Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skušeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladečega in bolečino olajšujočega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v celi monarhiji dobro znano praško domače mazilo iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno. 2 Svila 2a bluze *LL&' 11-35 meter. Zadnja novost! Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg r Carina. 6 Puhu* I Samo Templjev in Styria-1114111 . vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja »Templjev* vrelec ali ,Styria*-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. OskrtralStvo BogaSklh vrelcev. Zaloga na debelo pri A. Jeretleu v Gorici. Vojna med Rusi in Japonci. Port Artur. Iz Petrograda poročajo: Ruski časniki zatrjajo, da ima general Stesetj na razpolago v Port Arturju vsaj 20 do 25.000 mož. Prvotna posadka je štela 34.000 mož ne-vštevsi pomorske čete, ki so bile ukrcane na ladijah. Ne ve se popolnoma, koliko vojakov da so Rusi izgubili za časa ob3edanja, vendar ne morejo biti izgube tako velikanske, kakor zatrjujejo vesti, prihajajoče iz angležkih virov. S samimi 5000 možmi, ki da so, glasom teh vesti, še ostali generalu Steselju, bi isti ne zamogel braniti vse trdnjave, ampak bi se moral omejiti le na en del. AngleSka eskadra na Bekl In t Puli. Podamiral Custance na Reki je prejel 27. t. m. brzojavko, da odpluje takoj od tam ter se združi z divizijo eskadre, ki je pri Puli. Eskadra se združi s srednjemorsko eskadro v Gibraltarju. V Mandžuriji. Poročajo, da jo začelo bojevanje z nova, |n sicer je pričel bo] 26. t. m. ob 10. uri zvečer južnovshodno od Mukdena. Japonci so prodrli do vasi Jerdazov, katero so baje vzeli v hudem boju, ki je trajal do jutra. Manifest namestnika Aleksejeva. Namestnik Aleksejev je izdal, kakor se poroča iz Harbina, tale manifest: Njegovo Veličanstvo je 23. t. m. ugodilo moji prošnji ter me odvezalo dolžnosti vrhovnega poveljnika. Istočasno je bil imenovan general Ku-ropatkin za vrhovnega poveljnika vseh vojnih «'•1 na Daljnem Vztoku, dočim še jaz tudi v bodoče ostanem namestnik v pokrajinah na Daljnem Vztoku, Obveščam s tem našo armado na suhem in na morju in smatram za svojo dolžnost, naši armadi, stoječi pod mojim poveljstvom, ki se je neposredno udeležila vojnih operacij, izreči svojo iskreno zahvalo za po-rtvovalno službo in izredno junaštvo, v čimer so se odlikovali tako vojaki, kakor tudi poveljniki vseh vrst. Zahvaljujem se tudi onim vojem, ki še niso stali pred sovražnikom, za njihovo energijo in neumorst, ki so jo kazali v tem težkem položaju. Trdno upam in sem prepričan, da naša armada z božjo pomočjo porazi močnega sovražnika v slavo carja-gospodarja in v korist predrage nam domovine. Osem .japonskih skladišč zgorelo. Iz Antunga ob reki Jalu je došla ve3t, da je tamkaj zgorelo 03etn japonskih skladišč, kjer je bila shranjena obleka, municija in vojne trofeje iz bitke ob reki Jalu. Požar je divjal dva dni. Sklepa se, da so skladišča zažgali ruski ogleduhi. Dva japonska uradnika, ki sta bila za varnost skladišč odgovorna, sta izvršila samomor. Japonski admiral llnčan »Daily Espress* poroča iz Tokija: Nekemu japonskemu admiralu se je dokazalo, da je izdal tajnosti vojne mornarice Rusiji za 288.000 K ter s tem zakrivil, da je vla-divostoška eskadra potopila transportna par-nika »Hitahimaru* in »Sadoraaru*! Njegovi tovariši so ga napadli v njegovem stanovanju, uničili vse pohištvo, ga prisilili, da je slekel uniformo, in ga na mesto ubili. Spor med fiustjo In Anglijo. Radi dogodkov v Severnem morju z ribiškimi ladijami, katere smo opisali zadnjič, je nastal hud spor med Anglijo in Rusijo. V krogih ruske vojne mornarice pa se baje postopanje admirala Roždestvenskega popolnoma odobrava. On ima izvršiti važno nalogo in se ne sme dati motiti od nikogar. Japonci so se bahali, da imajo na vseh morjih ladje na razpolago, ki bodo torpedi-rale rusko brodovje. Zato je Reždestvenski storil popolnoma prav, da je svoje postopanje po tem uravnal. Ta slučaj bo dober nauk za vse one »nevtralne* ladje, ki bi morda rade baltiško brodovje izvabile v kako past. ,Daily Espressu* se poroča iz Petrograda: Po doMih vesteh iz Cherbourga ni admiral Roždestvenski odgovoren za nesrečni slučaj, ki se je prigodil pri Hullu. Celo zadevo so, ako se sploh da govoriti o krivdi, zakrivili podrejeni Častniki, ko je admiralska ladja že odplula naprej. Zatrjuje se, da so ruske ladje s signali vprašale ribiče, kaj so, a ribiči na to niso reagirali, vsled česar so postali Rusi nezaupni. Ribiči tudi na drugi signal niso odgovorili. Rusi so bili vsled tega prepričani, da imajo opraviti s sovražnimi ladjami in so jeli nanje streljati, Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Minister zunanjih zadev, grof Larabsdorf, je posetil angleškega poslanika Hardinga in ga prosil, naj sporoči kralju Edvardu in njegovi vladi, da še car ni prejel nobenega poročila od poveljujočega admirala in da se je nesreča pri Hullu prigodila gotovo radi obžalovanja vrednega nesporazumljenja. Car obžaluje z dna srca žalosten dogodek, ki je terjal tudi dragocenih človeških žrtev, in zagotavlja, da da popolno zadoščenje, čim dobi natančno poročilo. Admiral Roždestvenski je glede streljanja na angleške ribiške ladje pojasnil naslednjo : Predno je baltiško brodovje odplulo, je admiral razglasil, da se bo streljalo na vsako ladjo, ki bi se brodovju približala. Brodovje je zagledalo na morju dve ladji, ki sta bili videti kot japonski torpedovki, Luči ni bilo na teh ladjah, in Ver sta se ladji bližali brodovju, se je na nji streljalo. »Daily Mail* trdi, da je angleška vlada poslala v Petrograd ultimatum. Zadnje Testi. Spor med Anglijo in Rusijo se poravna bržčas mirnim potom. Ultimatum Anglije so le sanje sovražnikov Rusije/Mobilizacija angleške mornarice ustavljena. Odgovoren del ruske eskadre ostane v Vigo, da skonča preiskava. — V Mandžuriji so zasedli baje Japonci neki hrib južno od Šaho, ki je bil v ruskih rokah. — Port-Arturje bil baje 27. t. m. v plamenu? Neka granata jo zadela ladjo Sebastopol ter je potopila? Steselj pravi: Port-Artur bo moj grob 1 Razgled po svetu. Premembe v mlnlsterstvn. — Odstopila sta finančni minister B6hm-Bawerk in poljedelski minister Giovanelli, za češkega ministra pa je imenovan ob jednetn dvorni svetnik prof. Randa. Namesto Bflhra-Bawerka je stopil dr. Kosel, ravnatelj poštne hranilnice, na mesto Giovanellija pa konservativni plemenitaš grof Buguov. Spremenili sta se pri teh dveh mestih le osebi, drugače pa je Buguoy klerikalec, kakor Giovanelli, Kosel pa pristaš nemške levice. Kar se tiče imenovaja češkega ministra, zatrjujejo Čehi, da ne stojijo ž njim v nikaki zvezi, da vstopi v ministerstvo le kot zaupnik krone. Kdrber je tako le obnovil razmerje, ki je obstajalo poprej že dolgo vrsto let. Nemci zlasti z imenovanjem češkega ministra niso zadovoljni, češ, da pomeni to nekako zvezo ali vsaj zbliža-vanje s Čehi, da morda preneha tudi ob-strukcija! V istrskem deželnem zbora se bojujejo slovanski poslanci za to, da bi se vložene hrvatske in slovenske interpelacije či-tale tudi v teh jezikih, ker dež. glavar jih daje še le prevajati na laški jezik, katerega razglaša razpravnim jezikom v istrski deželni zb.rnici! Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki jo je sprožil dr. Laginja ter izdelal poročevalec dr. Vareton. V tej resoluciji se deželnemu odboru nalaga, naj ponovi svojo v minolem letu na vlado naslovljeno vlogo, glasom katere naj se pri sklepanju novih trgovinskih pogodb postavi v iste tudi določbe glede vzajemne povrnitve bolniških stroškov, oziroma naj pa te stroške pvevzame državna blagajna ter jih povrne občinam. Posl. dr. Vareton je naprosil deželnega glavarja, naj urgira pri vladi odgovor na početkom tega zasedanja stavljeno vprašanje glede razdelitve učiteljišča v Kopru, ker bo zasedanje kmalo zaključeno in ker je odgovora na vprašanje odvisno sklepanje o prelirainariju deželnega fonda za 1905. Obsirufcelja v graškem mestnem sveta. — V seji 26. t. m. je šlo za to, da bi se prodalo neko zemljišče, ki je vredno 100.000 K, za 40.000 K dvema nemškima društvoma v Gradcu. Radi narodnostnega pomena obeh društev, pevsko in telovadno, naj bi bil kup tako nizek. AH tu se je oglasilo vseh 9 soc. demokratičnih starašin k besedi, in med njihovimi govori je prišlo do tako burnih prizorov, da je moral župan sejo za- • ključiti. Smrtna obsodba. — Ruski štabni častnik, ki so ga spomladi prijeli v Lvovu, je bil te dni v Varšavi obsojen v smrt, ker je izdal Avstro-Ogrski tajne dokumente. Balkan. —- Iz Sofije poročajo, da je neki odbor makedonskih vstašev obsodil na smrt generala Atanakoviča in več odličnih Srbov. Zatirana raja dviguje po rasnih krajih svoje orožje. Med Berano in Trgovištem so vstaši napadli dva Turka, enega so ubili, drugi jim je pa ranjen ušel. Pri Prepesu so umorili enega Turka. Pri Sjenici se je pojavila 25 mož broječa srbska vstaška četa, a je zopet odšla na Srbsko. V solunskem okraju so se jeli nad vse živahno gibati bolgarski vstaški odbori. Sklenili so tudi v Skoplju izvršiti več napadov z dinamitora. Mož z največjo družino, — Mož, ki ima največjo družino na svetu, je marmon-ski predsednik Josip Sraith v Salt-Lak<-iitty, Smith ima šest žen — od ene je ločen —, 45 otrok in 150 vnukov. Sicer je pa zelo bogat, saj tudi mora biti, kajti stroški za pet gospodarstev znašajo približno 400.000 K. Velike dohodke ima kot ravnatelj dvajsetih različnih društvev, bank in tovarn. Raz-ven celega polka žen, otrok in vnukov ima še — 22 tašči Krojaško mesto. — Čudno središče obrti v pokrajini Pietrkov na ruskem Poljskem je mestece Brezin, kakih 22 kilometrov oddaljeno od Lodza. Med 7669 prebivalci tega mestena ni nič manj nego 4000 kroja-čev, večinoma zidov, ki prodajajo izdelane moške ebleke prav po ceni. Lepo in dostojno obleko je dobiti tu za 8 rublje v. Vsako leto prihaja velika množica trgovcev iz srednje Rusije in iz daljega vshoda v Brezin, in vsako leto prodajajo toraošnji krojači povprečno oblek za 4 milijone rubljev. ) Kupujem pravo čisto naravno belo brinjevo olje, Janko h. Sire, Kranj prahajftvalac. Zahtevajte ˇ itoj prid Tielej ristno Kathreinerjeva Kneippovo sladno kavo simo v ravojih c varstveno tntmk* i< p ika Kneippa in s imenom , Kathreiner tet se skrbno izogibaj!« rsea manj »redmn posnuriMv. V zalogi je nad stctisoč trt! Razglas Vii)O0F«Klnil{oii)! Podpisanec naznanja, da ima veliko množino c e p 1 j e n i h trt različnih dobrih vrst: bel burgunder, silvaner, laški rizling, kraljevina, muškat, ruljander, portugalka, rdeč bur-gundec itd. Imam tudi vec okorlniCenih bilf (divjak). Imam na prodaj veliko množino čokov (h'odov) jelovega lesa. Naročila je pošiljati na naslov: Josip Cotič, vinogradnik v Vrh p olju pri Vipavi. Ravnokar sem izdelal o tro č je čevlje vseh vrst črne, rmene in suknene, kakor tudi zimske čevlje Gosposka ulica št. 14. Vsa naročila hvaležno sprejemam. Gorica -**- Gorica Klimatično zdravisče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega. ^4a.^JHatel|iKTegaEgdj. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. '— Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica, 4 Prva koncesijonirana delavnica z mo- < t orni m obratom za lino mehaniko, liziko, ma. 2 tematiko, optiko, fino brttSenje in poliranje itd 4 Vpeljava strelovodov, brzojavov, hiSnih tele-^ fonov, plina in vode. < Poprave se rešujejo hitro in po ceni. 11van PotoISnik & A. Htigel | 3 Gorica, za vojašnico. 3 Precizijska delavnica predmetov za merjenje. •« Bog-ata zaloga 4 raznih predmetov za razsvetljavo za plinov© j 3 in električno lnč. 4 Posamezni deli za električno, plinov« < M in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske j 2 cevi. Zaloga mesarskega orodja, kulii jskili j « nožev, brivskih britev, Skarij itd. < IJazp siljntcv nn deželo se izvrSl hitro in j 4i — po ceni. •ˇˇˇˇYˇˇ*ˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇˇ• Anton Krušič krojaški mojster in trgovec Corso Giuseppe Verdi št. 33 izdeluje vsakovrstne obleke = == za vsak stan, kakor tudi za civilne, vojaike In držav, uradnike. Za vse obleke je vedno v zalogi raznovrstno ravnokar došlo sveže angležko i domače blago za jesensko in zimsko dobo. Ima zalogo gotovih oblek in površnih sukenj za vsak stan. Cene zmerne. Andrej Fajt pekovski mojster j v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. filijalka v isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega ! | peciva, tudi najfinejega, za nove ] ! maše in godove, kolače za bir- < | mance, poroke itd. Vsa naročila ! izvršuje točno in natančno po želji J naročnikov. ; Ima tudi na prodaj različne moke, ! fino pecivo, fina vina in likerje | po zmernih cenah. Za v« liku noč priporoča goriške pliice, potice itd. Pfaff-ovi šivalni stroji gft|P so najboljl. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi BaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovali« nlrnberikega Ib drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. NajboljSe šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaSe in čevljarje, SvetlnJIce. — Eožnl venci. — Masne knjižice. lišna .oboiah-Aise letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35—8 Božjast« Kdor trpi da bo^jasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knj iži-o o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Schirannen-Apoteke, Frankfort a. H. Zaščitna znamka: »Sidro" liment. Capsici coni Nadomestek za Pain-Expeller plošno priznano kot izrrstno kujoče mašilo; cena 80 vin., K1 i 2 se dobiva v vseh lekarnah, ri nakupovanju tega povsod prilj ega domačega sredstva, naj sejer riginalne stekleniM^v Škalljah z n :itno znamko .Sidro* iz RlckterJ rne, potem se je gotovo pre, originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA k »zlatem leva" v Pragi Elisabothgasso št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. luan Felberbaum - Gorica Tekališče Josipa Verdi 11. - Via Caserma 15, Velika izbčr: jopičev za dame in sukenj oblek za o! roke------------ blaga iz preje in volne — perila, nogavic, žepnih rut raznovrstnih Čipk in podvez pletenih rokavic------------ ovratnic, dežnikov-------r • in raznih novosti.------- Blago Je po ceni in dobro. IlUVUMI . inxkožuhovine. Ranjenja vsake vrsto naj se skrbno varuje pred vsako ne.«- ll. T Gorici v lekarnah Crlstofoletti, Gllubleh, ZLATAR DRAGOTIN VEKJET IC. VECCHIET) = Corso 47 - TRST - Corso 47 = Priporoča svojo prodajalnico zlatanlrie, srabrnina ter žepnih, zlatih In srebrnih ur. Sprejema naročbe ter poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Velika izber srebrnine za darila. Kupuje ali zamenja z novimi predmeti staro zlato in srebro. .............. ¦......... Cene zmerne, mi To slili kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, <: navadno uiti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upeljc nit v Šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi sinu po naš« več kot 10-letni poskušnji raznih Unarniških strojev se prepričali, da »o res Pfatfavl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s PlaHoirli«. delajo celo po 10-lelni dohi^šelvednc brezSumno. so neprekosljivi za domačo rabo in obrtne namene. so posebno pripravni za umetno vezenj-j (recamirenje) ter se poučuje brezplačno. Ffaffovi Šivalni stroji Ffaffovi iivalni stroji Ffaffovi Šivalni stroji WSHTLr^^ J H** ** *NI J*mči m za 10 M. Nikar naj se" ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje. laloga f faimh Šivalnih m dragih stoje* ? torM m luniGijio štev. 1 SAUN16 & DEKLEVA. I l»«prailJ*!Kle* ImlntN »trajar, ai«koles Nunska ulica 14 Ifaffoi iiralni ifroji r"So "'¦-"'s "lkolo,","> Okrajna posojilnica v Bovcu vabi svoje ude k občnemu zboru dne 6. novembra 1B04 ob. 3. uri pop. pri „Huberju". Dnevni red: 1. Potrjen|e letnega računa za leto 1903; ' 2. Izvolitev nacelstva; 3. Izvolitev nadzorstva. Načelstvo. Lil je s blaj in I P Ijem le o zaši Ieka lip. bol 1'40 iijub- emlje našo ; rjoro rejelo Naznanilo. Opozarja se si. občinstvo, da se prodaja edino pravi in pristni amerikanski petrolej „SPLENDOR" z registvovano znamko v Gorici edino le pri tvrdki Dominik Nardini na Travniku št. 11. Delavnica cementajinjimetnih plose Ivan Maroni v Gorici, tekališče Frana Josipa. Tovarna kvadratnih plošč iz cementa jednobarvnih. Izvršujejo se vsakovrstna dela za stavbe, stopnice, verande, umetne plošče, cevi itd. Izdeluje kvadratne plošče za hodnike. Cene zmerno. NOVa trgovina siitniiits Muratelli-ja Mansuetto. Tam se vdobi vsak dan sveže preSicje meso pripravljeno po trentinskera naCinu. Trgovina na pokritem trgu TekaliSCe Jos. Verdi. — Delavnica v Nunski ulici Stv. 11. V zalogi so različni izdelki iz prešidjega mesa kakor: glavina, velike klobase, parklji, osoljeno ali sveže preSiCje meso, špeh in drnga zabela. l^arol PraščiK, pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Kornu St. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za oinogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Katarina Kvartič, dipl. babica ulica Orzoni št. 38. Lekarna Cristofoletti ? Bohgi m iravniKu. Trskino (StokMevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in sploini telesni slabosti, hvirna steklenica tega olja naravno-rmene barve po K HO, bele barve K 2. Trskino ieleznato jetrno olje. Kaba tesra ulja J> sodimo priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in m>2ni< naravo. Trskino jetrno olje se želeinim jodeeem. S tem oljem so ozdravijo v krat kom fesu in z gotovostjo tnum jbwi»« «m* ^tso tostno b-olezni! aezni otoki) golse, malokrvnost itd. itd. ___ ________- cena ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. Otiomba. Olie katerega naročam direktno iz Norvegije, preišče se vedno vmojemkem. laboTatorUu'pfednoie napolnijo steklenice. Zato »morem Jamčiti svojim e& odjemalcem laDoiaionju preu ^^ %ist0\e in stalne sposobnosti za zdravljenje. Mi Cristofolettijeva pijača iz kine in železa H* najboljSi pripomoček pri zdravljenj« s trsknim oljem. ____________ Ena steklenica stane 1 krono GO vinarjev. . , , I „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nacalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 47,%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. san\a. Posojila: na vknjižbe po 57»%, na varščino ali zastavo 6%, na menice G%. Glavni deleži koncem leta 57,%, Stanja 31. deo. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573-66. — Posojil a 1,471.650*42 — Vrednost hiš 163.162*93 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 70.125*85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon Št. 79. »HOTEL BALKAN" TRST Piazza defla Caserma (Narodni Dom) 3 minute od južnega kolodvora In poleg, pošte s 60 moderno opreml.enimi sobami Restavracija - Dunajska kuhinja — Kavarna Za goste hotela posebna restavracija v X. nadstr. Dvigalo. - Električna razsvetljava. - Kopališča. Shajališče ptnjoev. Že nad 50 let je odkar je postal Singerjev sistem najpopolnejši ¦-* Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno hi vodno silo naznanja, da izdeluje ngurazličnejša pohištva useh slogou 7^-zz- '"' ¦._L_ ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.-------' ¦ Podružnica v Trstu Via dl Piazza vecriiSa 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. j\ntor\ 3vanov pečenko - Gorica Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi nzorce. Cono zmerni Zaloga piva »Bolniško družbe združenih pivo-varen Zatee-Zaški Jrg o plzenjskega piva -prazdroj* iz sloveče Češke »meščanske pivovarne". Zalog« ledu. karerega se oddaja 1 • na debelo od 100 kg naprej. poštena In točna. Christofle & CM c. in kr. dvorni založniki Heinriehhof Dunaj I. Opern Ringr 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In p oso d Je vseh vrst N(žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši Izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. §fm~ Iluetrovan cenik na zahtevanje. m0W9 Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Zahtevajte pri nakupu Schicht-ovo štedilno milo " ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ z znamko »JELEN«. *<+& Varstvena znamka. Ono ja gjSf zajamčeno čisto ~%H In brez vsaka škodljiva primasl. Para Izvrstno. Kdor hoče dobiti zaras Jamceno pristno, perilu neškodljivo milo naj dobro pazi da bo Imel vsak komad Ima „SCHICHT" In varstvano znamko »JELEN", fiaoraj Schlcht Ausslg •• E- — Uajvecja tovarna ta vrsta na avropajskam ozemlju! = Zastopnik: Dmberto Bozzini - Gorica, Stolna ulica št. 9. —— Doblua se popsod! zalogah najdejo gospe vedno stvari* katere jih bodo zanimale ce vkupijo šivalni stroj ali ne; s takim obiskom bodo zadovoljne. V Gorici na Travniku. A^jjska dfllŽba Singer. tudi pri šivalnih strojih za družine. Šivalni stroji Singer so v razprodaji samo v naših zalogah, katere so v vseh glavnih krajih. V Singerjevih >e vedno stvari* katere jih bodo zanimale če vkupijo šivalni