PRIMORSKE DNEVNIK Poštnina platana v gotovini p 40 ■. Abb. postale I gruppo “ v«011£t 4U lil" Leto XXI. Št. 52 (6030) TRST, sreda 3. marca 1965 SE DANES PREOSNOVA VLADE? Moro zaključil sinoči posvetovanja z delegacijami PSI, PSDI, PRI in KD Predsednik vlade na razgovoru s predsednikom republike Saragatom Parlamentarci PSDI določijo danes dopoldne svojega kandidata za ministrski resor - Giolitti o pogajanjih in preosnovi vlade - Glavni tajnik FIM-CISL pri ministru Pieracciniju ZDA NADALJUJEJO NAPADALNO VOJNO Ameriška letala so znova napadla nekatere kraje Severnega Vietnama t Severnovietnamsko protiletalsko topništvo je sestrelilo več letal - Posvetovanje med voditelji nevezanih držav RIM, 2. — Tajniki štirih vladnih strank so danes obvestili predsednika vlade Mora, da so vodstva teh strank odobrila sporazum, ki so ga dosegli na pogajanjih za okrepitev vlade levega centra. Po tem je Moro odšel k predsedniku republike Sa-ragatu, da bi mu poročal o tem sklepu in o vprašanjih, ki so povezana s preosnovo vlade. Moro bo že jutri sklical sejo ministrskega sveta, na kateri bodo razrešili nekatere ministre, na njihovo mesto pa imenovali druge. Tajnik PSI, De Martino, ki je obiskal danes dopoldne predsednika vlade Mora skupno z namestnikom tajnika Brodolini-jem in predsednikoma parlamentarnih skupin PSI Ferrijem in Tolloyem, je po razgovoru z Morom izjavil novinarjem, da so pojasnili predsedniku vlade sklepe vodstva PSI. Na vpraša-nje, kaj pa glede preosnove, je De Martino dejal, da socialisti ne postavljajo nobene zahteve, kar zadeva socialistično delegacijo v vladi. Na vprašanje končno, kdaj se bo sestal ministrski svet, je tajnik PSI dejal, da po vsej verjetnosti že jutri dopoldne Za tem se je predsednik vlade Moro sestal s tajnikom PSDI Ta-nassijem, ki sta ga spremljala senator Lami Starnuti in Bertinelli. Po razgovoru je Tanassi dejal novinarjem, da so objasnili predsedniku vlade stališče PSDI glede pre. osnove in postavili svoje zahteve; ugotovili so tudi precejšnje soglasje glede preosnove same. Lami Starnuti pa je pripomnil, da se bodo senatorji PSDI sestali ob 17, ob 18 pa bo skupen sestanek vseh parlamentarcev PSDI, da bi določili svojega kandidata za ministrski resor. Po vsej verjetnosti bo to Lami Starnuti; nekaj možnosti pa imata tudi Bertinelli in Orlando. Za socialdemokrati so prišli na vrsto republikanci, in sicer ing. Terran in La Malfa, ki sta po razgovoru iziavila novinarjem: «Za nas je važno le, da se čimprej re-*■ * * * * v viPra.'anje gospodarstva in vprašuje delavske zaposlenosti. Kar zadeva vprašanje, glede katerih ni Prišlo do sporazuma, bodo možna naknadna pogalania, ne smemo pa zaradi tega prejudicirati glavne dejavnosti vlade. Predsedniku vlade nismo predložili vprašanj, ki zadevajo strukturo vlade«. DANES „ ZDA nenehno zaostrujejo položaj v jugovzhodni Aziji. Včeraj Je nad sto njihovih letal ponovno bombardiralo več krajev v Severnem Vietnamu. Zvečer je državni tajnik Dean Rusk povabil na razgovor sovjetskega poslanika Dohrinina in mu z že znanimi argumenti opravičeval ta napad Pri napadu so imeli Američani vehke izgube. Medtem poročajo o živahni dejavnosti voditeljev nevezanih držav, ki se posvetujejo in se zavzemajo, da bi dosegli sklicanje ženevske konference. V Alžiru so javili, da jo predsednik Tito poslal s tem v zvezi osebno pismo Ren Beli. Nedvomno se ho tudi jugoslovanski podpredsednik Ran-kovic razgovarjal o vsem tem n predsednikom Naserjem v Kairu, kamor je prispel včeraj na obisk. Španski študentje so po več dnevih demonstracij organizirali včeraj «dan svobodnega študenta«. V velikem številu so se zbrali na ulicah Madrida in drugih Španskih mest. da s tem podprejo svoje zahteve za ustanovitev svobodnih študentovskih sindikatov, za izpustitev aretiranih študentov in profesorjev in za reformo šole. Policija jih je surovo napadla in mnoge od njih aretirala. Predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Ulbricht je včeraj zaključil svoj obisk v ZAR Jjt je odpotoval z ladjo iz Port Saida. Pred odhodom je ostro obsodil zahodno politiko v Nemčiji ter obtožil bonsko vlado, da je sklenila s tremi zahodnimi vladami sporazum, ki določa, da bodo čete ZDA in drugih zahodnih držav ostale v Zahodni Nemčiji do leta 2005. Veliko presenečenje je prišlo včeraj z Dunaja, kjer se je zaključil proces proti vojnemu zločincu Rajakovitschu. Sodišče ga Je obsodilo samo na dve leti in Pol zapora, toda tožilec je sporočil, da bo vložil priziv, a prav tako tudi obramba. Iz Bonna pa so javili, da bo tamkajšnji parlament razpravljal o načrtu za zastaranje vojnih zločinov 10. marca. Zanimiva razkritja prihajajo iz dokumentov, ki so jih latu dvignili iz Črnega jezera v CSSR potapljači. Nekatere teh dokumentov je češkoslovaška vlada poslala tudi italijanski vladi — ker se tičejo Italije — da opo-*en na nevarne posledice zasta-ranJa vojnih zločincev. V ZDA se je včeraj ponesrečil Poskus izstrelitve velike nosilne rakete «Atlas-Centaur» z modelom vesoljske ladje, Id bi morala pristati na «dozdevni luni«. Raketa je takoj po odletu zopet treščila na tla, pri čemer je nastala eksplozija. Na srečo ni bilo »rtev, škoda pa je ogromna. Druga huda nesreča pa se je *Kodila v Avstriji, kjer je snežni plaz zajel avtobus švedskih turistov, od katerih jih je 14 zgubilo življenje, 10 pa je hudo ranjenih. Zadnja sta bila na vrsti predstavnika parlamentarnih skupin KD senator Gava in poslanec Zac-cagnini, katerima se je malo kasne, je pridružili še tajnik KD Rumor. Z Morom so se zadržali v razgovoru dve uri. Na današnji seji vodstva PSDI so sklenili, da bo skupen sestanek socialdemokratskih parlamentarcev, ki bi moral biti danes ob 18. uri, jutri dopoldne, v pričakovanju, da Tanassi, Lami Starnuti in Bertinelli pridejo do dokončnih elementov glede preosnove vlade. Poleg Lami Starnutija in Bertinellija sta današnji seji vodstva PSDI prisostvo. vala tudi ministra Tremelloni in Preti. Razumljivo je, da vodstvo PSDI noče že vnaprej povedati, koga namerava kandidirati za ministra, dokler še ne ve, kakšne spremembe bodo nastale v demokrist-janski delegaciji v vladi in kakšen resor namerava Moro ponuditi socialdemokratom, v zameno za zu- nanje ministrstvo, ki ga je imel Saragat. Glede novih ministrov krožijo najrazličnejše govorice, vendar pa se z gotovostjo računa, da bosta v novi vladi tudi Fanfani in Bosco. Vztrajno se vzdržuje govorica, da bo Fanfani prevzel zunanje ministrstvo, ki je za predsedstvom vlade najvažnejši reso; za Bosca pa se govori, da bo prevzel ministrstvo za industrijo in trgovino. V nekaterih krogih se omenja tudi kandidatura Scelbovega pristaša Resti-va, vedar je zelo malo verjetno, da bi Moro vključil v vlado tudi pristaše te struje, ker bi, to ne bilo sprejemljivo za socialiste, spričo okoliščine, da pristaši Lombardija še nadalje vztrajajo pri svojem sta. lišču in odklanjajo sodelovanje v vladi. S tem v zvezi je zanimiva izjava. ki jo je dal bivši minister Giolitti, v kateri se najprej zahvaljuje svojim tovarišem za izraze zaupanja in spoštovanja, nato pa pripominja, da bi njegova osebna udeležba v vladi imela pomen le, če bi predstavljala e-notno obvezo vseh struj v PSI, v okviru širše udeležbe v vladi vseh sil, ki so naklonjene politiki levega centra. Do kraja da so pričakovali in upali, da bi se pojavil kak element, ki bi pričal, da se je nekaj spremenilo glede pogojev, ki *so nas v juliju 1964 navedli, da smo odklonili odgovornost v vladi; toda pogajanja so imela paradoksen zaključek, da so pokazala nova negativna stališča KD, ne da bi premostila katerokoli od prej obstoječih. Meje julijskega programa so ostale smatra soglasno, da se ne more odpovedati nobenemu od svojih stališč in da so ta stališča obvezna tudi za vlado. Nejasno besedilo sporazuma je dobilo jasno razlago KD. V takih pogojih zatrdno ni moč opravičiti preosnove s konjunkturo. Tudi brez preosnove je bila vlada povsem upravičena takoj sprejeti z zakonskimi odloki potrebne ukrepe, glede katerih soglašajo v bistvu vsi, od liberalcev do komunistov. Po tem — ko bi se znebili nuje zaradi konjunkture — bi bili mogli načeti bistvena politična vprašanja, pa tudi vladno krizo. In med ta vprašanja je treba prišteti bistvene spremembe, ki jih je ministrski svet vnesel v besedilo petletnega načrta, ki hudo zmanjšujejo njegovo učinkovitost in doslednost«. Minister za državni proračun Pieraccini je sprejel danes glavnega tajnika FIM-CISL Macaria, ki mu je pojasnil zaskrbljenost sindikalnih organizacij glede stanja v kovinarski industriji, zlasti na področju avtomobilske e-lektromehanske in strojne industrije, ki vpliva negativno v znatni meri na delovni urnik, na raven zaposlitve, pa tudi na sindikalne svoboščine same; hkrati mu je predočil zaskrbljenost, ki jo je vzbudila nameravana reorganizacija in racionalizacija lad-jedelske industrije. Minister mu je zagotovil, da vlada upošteva to stanje in da bo izdala ustrezne ukrepe, ki bodo poživili ne le dejavnost na področju gradbeništva, ampak tudi pospešili investicijske načrte državnih podjetij z uresničenjem dodhtnih programov, da bi podprli povpraševanje po strojnih napravah, kar bo ugodno vplivalo v splošnem na elektromehansko, mehansko in metalurško industrijsko dejavnost. SAJGON, 2. — Ameriška in južnovietnamska letala so danes znova napadla Severni Vietnam. Prvi napad je izvedla sku-pina 20 južnovietnamskih letal na pomorsko oporišče Quang Khe. Drugega pa je izvedla skupina ameriških letal na Xom Bong. Pri obeh napadih je sodelovalo skupno 160 letal. Predstavnik Bele hiše je izja- vil, da so novi napadi «v celoti upravičeni« zaradi (»stalnih napadov« Severnega Vietnama proti Južnemu Vietnamu. Trdil je, da to bombardiranje ne pomeni nobene spremembe ameriške politike, kakor jo je določil Johnson 17. februarja. Predstavnik departmaja za obram. bo pa je izjavil, da vsakikrat, ko so napadli severnovietnamske vojaške naprave, se je to zgodilo, «ker so bili razlogi za te napade«. Predstavnik je pripomnil, da po zadnjih informacijah je sedaj v Južnem Vietnamu 23.500 ameriških vojakov. Uradno sporočilo, ki so ga objavili v Sajgonu, pravi, da so napra. ve, ki so jih bombardirali, služile «za podpiranje napada proti ljudstvu in ozemlju Južnega Vietnama«. Sporočilo pravi dalje, da ame. riška in južnovietnamska vlada upata, da se bosta izognili raztegnitvi spopada, toda prisiljeni sta jasno pokazati Hanoju, da bo Severni Vietnam v celoti odgovoren v primeru stalnih napadov proti Južnemu Vietnamu« Quang Kile je kakih 100 kilometrov severno od 17. vzporednika. Xon Bong pa je 20 kilometrov severno od demarkacijske črte. V Quang Khe so vsidrani severnoviet-namski torpedni čolni, in so ga ameriška letala bombardirala že lanskega avgusta. Poveljnik druge letalske divizije z oporiščem v Sajgonu, polkovnik Priče je izjavil: (»Imeli smo številne izgube, toda ne morem povedati števila sestreljenih letal, ker so operacije še v teku. Protiletalsko topništvo je sestrelilo vsaj tri letala. Dodal je, da so v Xon Bongu opazili številne eksplozije. Dodal je, da je v tem kraju skladišče streliva, v Quang Khe je bilo uničenih 60 do 70 velikih poslopij, potopljeni pa so bili trije izvidni-ški čolni. Poveljstvo severnovietnamske voj. ske pa Je! javilo, da je protiletalsko topništvo sestrelilo šest ameriških in južnovietnamskih letal, mnogo drugih pa je bilo poškodovanih. Moskovski radio je pozneje javil, da je bilo na podlagi prvih poročil sestreljenih sedem ameriških in južnovietnamskih letal. Pilot enega teh letal se je spustil s padalom. Komentator je pripomnil: »»Novi napadi na severnovietnamsko ozemlje slabšajo že napeti položaj na indokitajskem polotoku. Sovjetsko ljudstvo protestira proti temu novemu izzivanju ameriških imperialostov.« Agencija Tass javlja, da je skupina letal skušala bombardirati mesto Vinh, toda pro. tiletalsko topništvo je prisililo letala, da so menjala smer. Na tem področju so Američani izgubili tri letala. Iz New Yorka poročajo, da je general Kan danes prispel tjakaj iz Rima in Pariza, Alžirska tiskovna agencija je sinoči Javila, da je maršal Tito poslal Ben Beli osebno pismo. To so danes potrdili v krogih blizu """"""""H"""..............n.......■•■■Ulili.............................................■min.................................................................m..... Demonstracije španskih študentov ob «dnevu svobodnega študenta» Spopadi s policijo v Madridu - Več študentov aretiranih alžirskega zunanjega ministrstva. Tu poudarjajo, da spada Titov korak v okvir celotnih posvetovanj med nevezanimi državami, da bi našli rešitev krize v jugovzhodni Aziji. V istih krogih javljajo, da je tudi indijska vlada posredovala v tem smislu pri beograjski in alžirski vladi. Poleg tega so se začeli razgovori v Nairobiju, kjer Ja v teku konferenca zunanjih mini-strov Organizacije afriške enotnosti. Alžirski radio Je Javil, da je Ben Bela dobil danes osebno pismo predsednika indijske vlade Sastrija. V alžirskih krogih ugotavljajo, da je namen sedanjih pobud doseči izvajanje ženevskih sporazumov, glede katerih je severnovietnam-ska vlada že sporočila svoje po-, zitivno stališče. MADRID, 2. — Več tisoč študentov madridske univerze je začelo davi v središču mesta napovedano manifestacijo, da proslavijo «dan svobodnega študenta«. Večja skupina študentov je pred poslopjem združenja tiska raztrgala tisoče izvodov časopisov «Ya» (katoliški), «ABC» (monarhistični) in «Ariba» (fa-langistični), da s tem simbolično protestirajo zaradi sovražnega stališča, ki ga tisk zavzema proti njihovim zahtevam. Pozneje je več skupin študentov odšlo v sprevodih proti Trgu Ci-beles. Nameravali so pred sedež prosvetnega ministrstva, da bi izročili resolucijo s svojimi zahtevami. Toda policija je tedaj stopila v akcijo ter jih začela surovo napadati. Policija je nastopala zelo ostro. Ukaz policijskih častnikov je bil »Pega fuerte« (udrihajte močno). Policaji so razganjali študente tudi z jeepi. Študentje so se držali navodil, naj gredo mimo in tiho v sprevodu, študentom so se v raznih sprevodih pridružili tudi mnogi profesorji. Zaradi ostrega nastopa policije pa se posamezne skupine niso mogle združiti na Trgu Ci-beles. Toda kljub snegu, ki je začel naletavati okoli 14. ure, so se skupine še vedno zbirale v središču mesta. Policija je postavila na razne kraje mesta večje M?' Posfale so c°e,o°^ toge. Spričo novih pretenzij KD, je bil kratkotrajen tudi poskus večine vodstva PSI, da se 'znotraj levega centra pusti odprto vprašanje diskusije glede spornih vprašanj in da se poiščejo rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse’: vsi smo mogli čitati v današnjem tisku, da vodstvo KD jev so študentje odgovarjali z vzkliki »morilci«. Policija je aretirala okoli 50 študentov. Tudi v Bilbau so študentje na številnih zborovanjih raznih fakultet sklenili praznovati «dan svobodnega študenta«. 2e sinoči je policija sporočila, da bo vsako zborovanje preprečila. Prav tako so praznovali «dan svobodnega študenta« v Sevilli. Policija jim Je zabranila vstop v središče mesta ter jih razgnala. V Barceloni so študentje petih fakultet in ene višje šole začeli stavko iz solidarnosti z madridskimi študenti. na pravni in a d rt Profesorski sveti znanstveni fakulteti madridske u-niverze so odobrili resolucije, s katerimi podpirajo zahteve študentov. Profesorji pravne fakultete so odobrili resolucijo, s katero zahtevajo tudi amnestijo za aretirane profesorje jn študente, policija mora zapustiti univerzo in vlada mora dovoliti sindikalno svobodo. Ulbricht odpotoval iz ZAR KAIRO, 2. — Predsednik državnega sveta Vzhodne Nemčije Wal-ter Ulbricht je zaključil svoj obisk v ZAR ter odpotoval z ladjo lz Port Salda, do koder je prispel z vlakom. V Kairu ga je pred odhodom pozdravil predsednik Naser, kateremu je Ulbricht izrazil upanje, da se bosta znova videla v Berlinu. Preden je v Port Saidu stopil na ladjo, je Ulbricht imel kratek govor ter obsodil dvajset- ..................................................................................lili.................................................................................... Eksplozija v oporišču nosilne rakete Cape Kennedy Ni bilo žrtev, škoda pa je ogromna - Tehniki so bili dolgo časa blokirani v zaklonišču CAPE KENNEDY, 2. - v oporišču Cape Kennedy je pri izstrelit- vi rakete «Atlas-Centaur» nastala eksplozija dve sekundi potem, ko so začeli delovati motorji. Motorje nosilne rakete so prižgali ob 14.25 po srednjeevropskem času. Skoraj takoj sta dva motorja prenehala delovati in raketa, ki se je nekoliko dvignila, je znova treščila na tla, ter povzročila eksplozijo skladišč goriva. Nosilna raketa je Imela postaviti v tir model vesoljske ladje «Sur-veyor» ki bi morala pristati na Luni. Ogromna raketa s satelitom, visoka kakor enajstnadstropna hiša in težka 135 ton je bila v trenutku zavita v plamene. Tehniki, ki bi morali slediti poskusu, so ostali blokirani v svojem zaklonišču, toda po 25 minutah so javili, da so vsi živi in zdravi. Dolgo časa niso mogli zapustiti zaklonišča zaradi plamenov in gostega dima ter zaradi pretrganih električnih žic z visoko napetostjo in zaradi nevarnosti novih eksplozij. Niso mogli še ugotoviti vzrokov nesreče. Raketa ((Atlas-Centaur« je imela pognati model vesoljske ladje «Sur-veyor» proti ((namišljeni luni«, oddaljeni 400.000 kilometrov od Zemlje, t. J. tam, kjer bo Luna oktobra letos, ko bi morali izstreliti pravi «Surveyor». Ta bi moral pristati na Luni in dvigniti nekaj vzorcev snovi z njene površine in poslati podatke o tej snovi. Rankovič v Kairu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 2. — Danes zjutraj je odpotoval na sedem-dnevni uraden obisk v ZAR podpredsednik republike Aleksander Rankovič s soprogo. Rankovič vrača obisk podpredsedniku ZAR Mohiedinu, ki je junija lani obiskal Jugoslavijo. Z njim so odpotovali tudi član zveznega izvršnega sveta in predsednik zvezne gospodarske zbornice Jakov Blaževič, pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Mišo Pavi-čevič in drugi. Rankoviču in njegovi soprogi so ob prihodu v Kairo priredili na letališču slovesen sprejem. Na kairskem letališču, kjer so Rankoviču izkazali najvišje časti, so visokega gosta pozdravili podpredsednik ZAR Mohiedin in druge visoke osebnosti. V Sarajevu se je pričel danes ob udeležbi 640 delegatov in okrog 300 gostov 4. kongres Zveze komunistov Bosne in Hercegovine. Na nato ples v maskah. Ples je bil spet v ponedeljek, sinoči pa je bil v dvorani ponovno ples v maskah. Kljub dežju je bilo včeraj v Boljuncu ves dan precej živahno. Fantje in možje z godbo in pustnimi šemami so šli od hiše do hiše ter nabirali jajca, klobase, slanino, o-Ije in vino, pozno popoldne pa so imeli skupno pojedino. Ostalo je še toliko jajc. vina itd., da bodo priredili pojedino tudi danes po izstrelitvi pusta v vesolje. V Bo- plačen prevoz, kot dijaki iz drugih 1]/Juncu so pustne šeme kljubo-vasi; svetovalec Skerk pa je opo- vale dežju in se sprehajale po —n -i.,. no cioHn trgu, nato pa si tešile žejo v gostil- nah in v osmicah. Zelo žejni pa so bili tudi tisti, ki so pojedli pet kilogramov jetrc in petnajst kilo- zoril -občinsko upravo na slabo stanje nekaterih občinskih cest. Pripomnil je, da je temu krivo tudi pomanjkanje delovne sile in je ZAKLJUČENO DELO TEHNIČNEGA POSVETOVALNEGA ODBORA Priporočila v zvezi z gradnjo v terminala naftovoda v Zavljah Preprečiti bo treba onesnaženje morske vode - Industrijski obrati naj bi se v bodoče gradili v bližini Tržiča Tehnični posvetovalni odbor, ki ga je pred časom sestavil deželni odibor z nalogo, da prouči vprašanje postavitve izhodiščne točke naftovoda Trst-Bavarslka na območju dežele Furlanija-Julijska krajina, in ki mu načeluje strokovnjak prof. Marussi, je zaključil svoje delo in predložil deželnemu odboru svoje ugotovitve. V obsežni študiji so strokovnjaki izrekli mnenje, da je najprimernejša točka, na kateri naj bi postavili terminal naftovoda, v Zavljah pri Trstu. Izbira te variante bo večstransko ugodno vplivala na gospodarski razvoj samega Trsta in celotne dežele Furlanija-Julijska krajina. Pri tem pa strokovnjaki poudarjajo, da se bodo morali graditelji naftovoda škrb-no izogibati vsaki rešitvi, ki bi lahko dopuščala kakršnokoli onesnaženje morske vode s surovim diti,_____________ vami pokvarili tipičnega žavelj-skega pejsaža. Od tega, da bo izhodišče naftovoda postavljeno v žaveljskem industrijskem pristanišču, bo Trst lahko imel v bodoče velike koristi bodisi zaradi samih gradbenih del bodisi v zvezi s poznejšim obratovanjem naftovoda. Na tem področju pa se odpirajo še druge možnosti za nove gospodarske l-niciative, ker utegne izhodišče naftovoda privabiti na naše področje nekaj svežega kapitala tako iz notranjosti Italije kakor tudi iz tujine. Kar zadeva nadaljnji industrijski razvoj področja pa so se strokovnjaki izrekli za to, naj bi industrijske podjetnike, ki bi nameravali postaviti svoje obrate v žaveljskem pristanišču, v bodoče pregovorili, naj jih po; stavijo v Tržiču ali v njegovi bližini, kajti na Tržaškem bo po zgraditvi naftovoda zmanjkalo u-strezne gradbene površine. Davčne olajšave za poslovanje s tujino Tržaška trgovinska zbornica ob v ča, da je prejela od miniatr- gramov čebule. Neki Tržačan, ki mu zelo ugajajo pražena jetrca, je napovedal tekmovanje, kdo jih bo več pojedel, pa se je prestrašil vaških tekmecev, plačal stavo in izginil. Kakor smo že omenili sta za pust v Boljuncu odprti dve osmi-ci, in sicer pustna osmica blizu trga <:Na gorici« in osmica, ki jo ima Viktor Zobec blizu šole. V Boljuncu pričakujejo največji obisk danes. Včeraj so nam potrdili, da se bo vse razvijalo po določenem sporedu, pa tudi če bi padale prekle. Priprave za izstrelitev pusta in razdelitev dote se bodo začele okrog 14. ure, pusta pa bodo izstrelili ob 17. uri. Kot prejšnja leta bodo gostom na trgu brezplačno delili polento, polenovko in vino. kdor bo prej prlšet, bo prej dobil, ker ne bodo razdeljevali listkov in ne bodo delali nobene diskriminacije. Pravo pustno razpoloženje je bilo včeraj tudi na Padričah, kjer pri pustnem slavljenju sodelujejo vsi vaščani. Tudi na Padričah je bilo vse polno pustnih šem, ki so v povorki z godbo na čelu šle po vsej vasi, nato pa so se zbrale na dvorišču gostilne, kjer jih je čakal na vozu nasmejani in lepo oblečeni pust, kateremu so vaščani poklonili jagnje in sod vina. Ošem-Ijeni in neošemljeni mladi in odrasli vaščani so pred pustom zaplesali, v gostilni pa so nadaljevali z zabavo v veselem razpoloženju. Danes se bodo rut Padričah poslovili od pusta, a ga ne bodo sežgali, niti spustili v zrak ali pokopali, pač pa balzamirali in ohranili v primernem prostoru za prihodnje leto. Prijetno razpoloženje je bilo sinoči tudi v Repnu, kamor se je pripeljala na izlet, ki ga je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Gorice, skupina goriških rojakov. Zadržali so se v gostilni Križman ter se v prijetnem razpoloženju veselo zabavali in poslovili od letošnjega pusta. Pust razveseljuje predvsem otroška srca, kar se je izkazalo tudi na dveh otroških plesih, ki sta ju priredili prosvetni društvi v Barkovljah in Cankar pri Sv. Ivanu. Barkovljani so povabili šolske o-troke, ki so pripravili lep in prijeten program. Otroški zbor je pod vodstvom učiteljice Vere Poljšak zapel: Čuk se je oženil, Smentana muha, Jaz sem muzikant in Izgubljena putka. Kot solista sta se predstavila Erika Scheimer in Damjan Cijak, ki sta zapela Putko in Cigančka. Učenci drugega in tretjega razreda so recitirali zborovske pesmice o pustu, učenci četrtega in petega razreda pa so zaigrali veselo igrico o čarovniku. Med sporedom so povedali učenci, ki so bili oblečeni v vesele pustne šeme, še več šal. Skratka popoldne je bilo zabavno, veselo in ob koncu so se vsi zavrteli. «Cankar» pa je predstavil svoj stva za trgovino in industrijo posebno okrožnico, v kateri je poudarjeno, da so trgovci, ki poslujejo s tujino, oproščeni plačevanja davka v višini 500 lir, ki so ga morali doslej plačati ob legalizaciji podpisov na spričevalih o izvoru blaga, na fakturah in na izjavah izvoznikov, ki se niso nanašale neposredno na sklepanje kupčij. Doslej so trgovci morali kolkovati zadevne listine s kolkom po 500 lir. Tega davka so oproščeni tudi trgovci, ki dajo legalizirati podpis na vseh drugih listinah, ki se nanašajo na izvoz blaga v tujino, pod pogojem, da gre za dokumente, sestavljene v Italiji in ki naj postanejo pravo-močni v tujini. ........................................ DVE HUDI PROMETNI NESREČI Z motorjem trčil v zid in si prebil lobanjo V Ul. Marchesetti je avtomobilist podrl pešca, kate-rega so s pridržano prognozo prepeljali v bolnišnico V Ul. Flavia, v bližini tovarne močan, da je Glavino vrglo nekaj ' metrov vstran in se je pri padcu hudo pobil po glavi. Zlomil si je desni gleženj, leva rebra in medenico ter začasno izgubil spomin. Glavino so v nezavesti z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo. «Faset» se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 34-letni kočjaž Bruno Chermaz iz S.M.M. Spodnje 555. Vozil se Je na svojem motornem kolesu proti Zavijam, ko je nenadoma izgubil nadzorstvo nad motorjem, zavozil na desno stran ceste in trčil v rob pločnika. Zaradi sunka se je Chermaz prevrnil z motorja in si pri padcu zlomil levo ramo ter sl prebil lobanjo. Z avtom RK so ga nemudoma odpeljali v bolninšico, kjer so ga nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Žrtev hude nesreče Je postal včeraj popoldne okrog 16. ure tudi 68-letnl kmet Josip Glavina iz Ul. Marchesetti Ko Je v bližini stavbe štev. 157 istoimenske ulice prečkal cesto, ga je s fiatom 600 TS Z včerajšnjega veselega otroškega pustovanja v prosvetnem društvu «Ivan Cankar« ki sta postajala v bližini trgovine Allegri. Sin Claudio je ustavil avto in takoj nato je oče izstopil iz vozila. Par sekund pozneje je eden izmed zlikovcev ustrelil s pištolo. Carlo Jerman je bil oddaljen od napadalca kakih 12 metrov. Priča je dejala, da ne verjame, da ga Je hotel napadalec ubiti. Dejstvo pa je, da je krogla zadela cestni asfalt ter se odbila v smeri proti Claudiu Jermanu, kateremu je preluknjala rokav na površniku in potem padla na tla. Carla Jermana pa je ranil baje drobec asfalta po desnem uhlju. Očetu in sinu ni tedaj preostalo drugega, kot da naglo sedeta v avto in zbežita. Claudia Jermana so porotniki zaslišali nekoliko pozneje, ko je opravil svoje delo v očetovi pekarni. Mladenič je izjavil, da je dobro videl moškega, ki je streljal in ga je potem prepoznal na slikah, ki so jih objavili časopisi po strelja-, nju pri Sv. Jakobu med Indelica-tom in policijskimi stražniki. Nekoliko pozneje so ga porotniki ponovno zaslišali, toda to pot je mladenič izjavil, da se mu je zdelo, da je bila Indelicatova slika zelo podobna postavi napadalca, toda ne bi mogel priseči, da je bil napadalec prav on. Claudio Jernian je v svoji izpovedi povedal tudi, da je videl pod dvignjenim jeklenim zastorom trgovine Allegri klečečega moškega. Imel je vtis, da neznanec opazuje, kaj se dogaja pred trgovino. Sirottija je poznal že prej, toda ker neznanca ni videl v obraz, ne more trditi, da je šlo prav za Sirottija. Nekoliko zmedeno je bilo pričevanje nočnega čuvaja Antonia Zu-gana, ki je zasačil dva zlikovca, ko sta skušala vdreti v trgovino z radijskimi, televizijskimi in gospodinjskimi aparati ((Adriatica« pri Sv. Jakobu. Gotovo je, da je čuvaj skušal ustaviti zlikovca in da je eden izmed njiju potegnil pištolo izza pasu ter ustrelil proti njemu. Krogla je zadela cestišče pred čuvajevimi nogami ter mu baje celo opraskala čevlje (morda drobci asfalta). Gotovo je tudi, da je ropar s tako silo odpel površnik, da je izgubil dva gumba. Neizpodbitno je nadalje dejstvo, da ga je napadalec potem udaril s tako silo po levem licu, da več dni sploh ni mogel premikati čeljusti. Nazadnje ga je skušal udariti še po desnem licu. Zlikovca sta se potem odpeljala z motorjem po Istrski ulici navzgor. Ob priliki raznih zasliševanj je Zugan podal protislovne izjave glede istovetnošti napadalcev. Najprej je trdil, da je dobro videl napadalca, ki je streljal nanj in da je v njem prepoznal Indelicata, čigar sliko so časopisi objavili skoraj en mesec pozneje. Za Sirottija pa je najprej dejal, da ga ni dobro videl. Včeraj pa je izjavil, potem, ko mu je predsednik ukazal naj sl ogleda obtoženca: «Da, prav on je bil!« Pričina neodločnost je seveda spodbudila zagovornike, da so mu začeli zastavljati razna vprašanja. Zuganovi odgovori niso bili vedno jasni in prepričljivi, kar je tudi razumljivo, če se pomisli na strah, ki ga je moški pretrpel zaradi strela. Pričevanja brigadirja javne varnosti Gave in stražnika Sulligoja, ki sta zasledovala Indelicata pri neuspešni akciji pri Sv. Jakobu, pa sta potekli brezhibno. Policista sta, bila jasna in prepričljiva. Indelicata sta dobro poznala ter sta pojasnila kako je poteklo zasledovanje. Porotno sodišče bo nadaljevalo zasedanje jutri zjutraj, ko bodo zaključili dokazni postopek. Župan Franzil novi predsednik komisije za Trst Tržaški župan dr. Franzil je bil izvoljen za novega predsednika komisije za Trst. Dr. Franzil je po izvolitvi najprej pozdravil novega člana komisije dr. Savono, ki je postal član odbora po svojem imenovanju za predsednika pokrajinske uprave, nato pa se je zahvalil dosedanjemu predsedniku komisije dr. Deliseju za njegov trud v zvezi s to funkcijo. Komisija za Trst, ki upravlja sklad 10 milijard lir za gospodarski razvoj našega mesta, se sestane nocoj ob 18.30. Na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o proračunu za tekoče leto. mladinski orkester, ki je že kar dobro uigran in ob katerega zvokih so se zavrteli otroci in med njimi zlasti številni ljubki najmlajši. Videli smo najrazličnejše pustne šeme: Indijance, šerife, vile, palčke, zamorčke, norčke, mucke, Kitajčka in še mnogo drugega, saj je fantazija mamic in očetov, zlasti pa njih ljubezen do otrok, neizmerna. Skratka tako prijeten popoldan, da otroci kar niso hoteli domov in so spraševali, kdaj bo spet pust. «Bor» je na stadionu «Prvi maj« priredil sinoči svoj tradicionalni ples, ki je kot običajno privabil izredno veliko število mladine, tako da so bili prostori kar premajhni. Stalno so prihajale nove skupine plesalcev, med njimi tudi številni oblečeni v pustne šeme, ki so se zabavali ob zvokih vedrega, modernega orkestra pozno v noč. Pustovanje je bilo tudi v Slovenskem klubu, kjer so se zbrali predvsem stalni obiskovalci kluba. Mnogo Tržačanov, kot običajno, je šlo včeraj zvečer tudi onstran meje, zlasti v Koper in Portorož, kjer so bili hoteli in restavracije natrpani in je bilo več lepih mask ter bolj živahno razpoloženje kot v Trstu. iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimniiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiMiinmiimiiiiiiiiiiimniiiMiiimiiiiiminiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiii ZADNJA POT ŽRTVE SMRTNE NESREČE PRI FERNETIČIH Presunljivo slovo Sežancev od tragično preminulega Djura Djurovi delovni tovariši so ga na zadnji poti spremljali s tovorniki, žalostine je igrala železničarska godba in pel pevski zbor Sestanek pete deželne komisije Včeraj se je sestala peta komisija deželnega sveta, ki je nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu o ustanovitvi odbora za turizem. Do sedaj so proučili polovico členov tega zakonskega osnutka. Nadaljevanje stavke pri Crane-Orion V podjetju Crane Orion se ria daljuje stavka proti odpustu 180 delavcev in uradnikov ter proti odvažanju naprav in materiala, V ta namen je v tovarni stalno na straži večja skupina delavcev. Z vespe je padel Ko se je navzdol po Ul. Gatte-ri vozil na vespi TS 33113, je 24-letni delavec Fabio Sodomaco iz Ul. Catullo 16, na vogalu z Drevoredom 20. septembra zdrsnil na mokrem asfaltu ter se prevrnil. Pri padcu se je ranil in pobil po levi nadlakti, kolenu, dimljah ter izgubil spomin. Z zasebnim av- 41243 podrl 21-"letni mehanik Dario I tom so ga odpeljali v bolnišnico, Persich iz Ul. Doda 1, ki Je vozil 1 kj*r »e bo na ortopedskem oddel-protl središču. Sunek Je teke 1 kt» moral zdraviti od 19 do 30 dni. Podlegel poškodbam prometne nesreče Na ortopedskem oddelku bolnišnice je včeraj popoldne podlegel zadobljenim poškodbam 78-letni špediter Orlando Brisinello z Opčin, Narodna ulica 69. Brisi-nella je 15. januarja, ko je v bližini doma prečkal cesto, podrl 21-letni Karel Stojkovič od Fer-r.etičev št. 17, ki je proti domu vozil lambreto TS 20886. Pri nesreči si je Brisinello zlomil desno nogo in so ga tedaj sprejeli v bolnišnico s prognozo okrevanja v 4 mesecih. Zal pa so bile vse zdravniške nege za nesrečnika zaman, Djura Babiča, priljubljenega šoferja iz Sežane, ki še je v nedeljo na tragičen način smrtno ponesrečil pri Fernetičih, ni več. Krsto z njegovim truplom je včeraj popoldne pokrila rdeča, od dežja prepojena kraška zemlja. Djuro Babič leži zdaj na tihem, majhnem pokopališču daleč od svoje rodne vasi v Srbiji. Leži v Sežani, kjer je našel svoj drugi dom. Dolg, žalostni sprevod ogromne množice Sežancev, se je včeraj vil po glavni cesti v Sežani. Nenehen dež je še večal žalostno razpoloženje vseh tistih, ki so se poslednjič prišli poslovit od Djura v Ul. Prvega maja. Ko je Djuro še ležal na parah, so mu pevci zapeli v slovo, zunaj pa je godba železničarjev igrala turobno žalo-stinko. Izpred hiše žalosti se Je potem začel viti sprevod. Najprej, so šle, v znak žalovanja zasenčene zastave, skupina delovnih tovarišev in someščanov je nosila 18 vencev sorodnikov, organizacij, združenja šoferjev, podjetja «Jadran» in druge, pred krsto so šli člani delovnega kolektiva podjetja «Jadran», za njimi pa godba. Djura so na zadnji poti spremljali tudi pionirji, za krsto pa so šli globoko užaloščeni mati, žena in otroka ter sorodniki. In potem dolg, nepregleden sprevod ogromne množice. Za množico so Djurovi delovni tovariši, šoferji vozili tovornike, ki jih je Djuro v svojem mladem življenju tako dobro poznal in jih znal upravljati. Z zastavo pokrito krsto so delovni tovariši položili pred odprti Djurov prerani grob. V poslednje slovo sta spregovorila predstavnik podjetja «Jadran« in predstavnik združenja šoferjev, nato so zapeli pevci. Med igranjem godbe, so začeli spuščati krsto v grob, pred vhodom na pokopališče pa so se šoferji poslovili od Djura s trobljenjem tovomiških hup. Djura ni več. V najlepših letih življenja, ga ja pokosila kruta smrt. Čakala ga je na cesti, ko je Djuro sedel za volanom avta. torej okoliščinah, v katerih je bil Djuro v skoraj vsakem trenutku življenja, ko si je za volanom, na širnih cestah služil kruh. Naj mu bo lahka kraška zemlja. Zaključena stavka v banki Popolare Giuliana Včeraj se je zaključila dvodnev na stavka uslužbencev banke Po polare Giuliana, ki jo je napove dal avtonomni sindikat bančnih u radnikov v Trstu. Uslužbenci zahte vajo enake prejemke, kot jih uži vajo uslužbenci v drugih bankah. Nesreča treh Tržačanov z avtomobilom pri Klani Včeraj so z jugoslovanskim rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnišnico 40-letnega šoferja Antonia Calcija iz Ul. Pisoni 1, 56-let-nega nostroma Vita Claginaza iz Ul. B. Angelico 13 in njegovo 54-letno ženo Giovanno Toncetti. Vsi trije so se ponesrečili v nedeljo pri Klani pri Ilirski Bistrici, ko so se vozili v avtu TS 62313, ki ga je proti Trstu šofiral Calci. Nenadoma je avto zdrsel po zasneženi cesti in se zaletel v zid ob cesti. Pri nesreči so se vsi trije potniki pobili m ranili. Odpeljali so jih v bolnišnico na Reko in včeraj so jih prepeljali v Trst. Calcija so pridržali na nevrokirurškem oddelku s prognozo o-krevanja v enem mesecu zaradi prebitja lobanje in poškodbe leve stegnenice. 16 dni se bo moral na drugem kirurškem oddelku zdraviti Clagnaz, ki se- je pobil po glavi in levi strani prsi. Njegova žena se je pobila po čelu in si zlomila levi gleženj ter se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti 30 dni. Poskus samomora Zaradi živčne bolezni je včeraj popoldne v trenutku obupa 56-let-na Maria Ussari por. Raffaele iz Ul. Puccini 54 zaužila 50 tablet nekega zdravila, ki ji ga je predpisal zdravnik, ker si je hotela vzeti življenje. V rešilnem avtu jo je v bolnišnico spremljal njen 29-letni sin Virgilio, ki je povedal, da je mater našel v nezavestnem stanju na postelji v spalnici. Ussarijevo so pridržali na četr tem medicinskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 10 dni. Poslušalce radia Trst A opozarjamo na današnjo oddajo karakterističnega tria Možina (Bogateč - harmonika, Grgič -bas, Možina . kitara), ki bo nastopil ob 19. uri s programom slovenskih narodnih skladb. Sodelujeta solistki -pevki Ljuba Košuta - Berce in Nerina Pelicon. Gledališča VEKDI 3ri blagajni gledališča se nadaljuje pro-daja vstopnic za prvo predstavo Puccinijeve opere «Deklica z divjega zapada», ki bo za red A v vseh prostorih v soboto ob 20.30. TEATRO STABILE V Avditoriju danes ob 21. url za abonente, ki niso izkoristMi prve a-bonmajske predstave «Teatro comi-cq» Carla Goldonija. Tekst Luigi Lu, narl, režija Eriprando Visconti. Cene: pacber 1000 Vvr, za dijake 400 lir, balkon 300 Mr Ljudska prosveta V petek 5. marca ob 20.45 bo v društvenih prostorih pjd. «Ivan Cankar« v .U'1 Monitecchi 6-IV. proslava 8. marca mednarodnega praznika žena. Na sporedu so recitacije In petčlanski kvintet prosvetnega društva «1. Cankar«. Vljudno vabljeni vsi člani In simpatizerji društva posebno FILATELISTIČNA RAZSTAVA V prostorih tržaškega fil. kluba «L. KOŠIR« Ul. Montecchi 6 v nedeljo, 7. t.m. od 10. do 13. ure Razstavlja član kluba Alojz Bucik dopisnice in kuverte z žigi prvega dne «Dan znamke republike Italije«. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel priredi v nedeljo 14 marca mladinski smučarski izlet na Sv. Višarje. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva. Izletniki lz Trsta se lahko vpišejo pri Slovenski prosvetni zvezi v Ul. Geppa 9. lomna GLASBENA MATICA V TRSTU priredi v KULTURNEM DOMU v soboto, 6. marca ob 21. uri In v nedeljo, 7. ob 17. in 20.30 KONCERT OPERNE GLASBE Sodelujejo; ORKESTER GLASBENE MATICE dirigent Oskar Kjuder » Nadja Pertot Nicolb Macillis Solisti: Ljuba Berce . Košuta, Milena Furlan, Marija Bitenc, Nicolb Macillis, Nerina Pelicon, Nadja Pertot, Ivan Sancin, Darij Zlobec Prodaja vstopnic od srede 3. marca dalje od 11. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4, tel. 734265. Nazlonale 15.30 «Questo pazzo, paz-zo. pazzo, pazzo mondo« Technico-lor. Spencer Tracy. Arcobaleno 16.00 «Cannoni a Batasi« Mila Ferroy. Excelsior 15.30 «Ho sposato 40 milio-ni di donne« Fred Mac Murray. Fenice 15.30 «La congiuntura« Tech-nicolor. Vittorio Gassman, Joan Collins Grattaclelo 16.00 ((Strani compagn! di letto« Gina Lollobrigida. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 «Vaoanze sulla, spiag-gia» Technicolor. Bob Cummings, Dorothy Malone. Filodrammatico 16.00 «Le bellissime gambe di mia moglie« Technicolor. Michele Mercier. Aurora 16.00 18.30 21.30 ((L’uomo ohe non sapeva amare«. Cristallo 16.30 «La conguista del West» Mietrocolor. Capitol 15,30 «11 Gran Lupo chia. ma» Technicolor, Gary Grant, Les-lle Caran. Garibaldi 16.30 «1 guerriglieri deli a jungla« John Ireland. Impero 16.30 «11 giardino di gesso«. Vittorio Veneto 15.00 «H treno« — Burt Lancaster, Jeanne Moreau. Moderno 16.00 «Le 5 mogli dello sca-polo« Technicolor. Dean Martin, E-lizabeth Taylor, Zadnji dan. Astra 16.30 «Sessualit4» Prepovedano mladini pod 18. letom. Astorla 16,30 «Blue Havvail« Technicolor Elvis Presley. Abbazia 15.30 «1 leoni dl Castiglia« Technicolor. Frankie Avalon. Ideale 16.00 «11 grosso rlschio« Technicolor. Stephen Boyd, Giuliette Greco. mmm ponovitev danes, 3. t. m. ob 18. uri cinemascope film: SCERIFFO IN GONELLA (ŠERIF V KRILU) V tem komičnem filmu vas bosta zabavala TEDDIE RAYNALD in AUDI GRIFFITH Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 2. marca 1965 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 32-1 etn 1 Djuro Babič, 62-letm Giuseppe Mauri, 81-letna Antonia Gerdol vd. Kočevar, 67-letni Giordano Talilni, 68-letni Ferdinan-do Berdon, 954etna Giovanna Toss vd. Signorini, 74-letna Giorgina Si-gnorini por. Soozzafava, 68-letni Giovanni Pečar, 65-letna Maria Lampe por. Pregare, 77-letni Marcello D’An-drea, 82-letna Anna Radoicovich por. Karis, 75-letnl Alilghlerl Bandelli. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Cirila Škerlja darujeta Ivanka In Ivan Zega 2000 lir za Dijaško Matico DNEVNA SLUŽBA LEKARN (1. 3 — 7. 3.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstirla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul Gluha 14; Plz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendi. ni, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Služba od 13. do IS. ure Dr. Gmeiner. Ul. Giulia 14; Piz-zul-Clgnola, Korzo ItaJia 14; Pren-dini, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. Včeraj nas je ža vedno zapustil naš dragi FERDINAND BERDON Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 4. t. m. ob 16. url iz hiše žalosti v Ricmanjih št. 37. Žalujoči: sestra Antonija, nečaki Peter, Ivan in Mario s soprogami In z otroki Rlcmanje, 3.III.1965. IZ RAZVOJA AFRIŠKIH DEŽEL Os? okrog katere se vrti sudansko gospodarstvo Poljedelski velikan Džezira, kjer proizvajajo naj večje količine bombaža - sudanskega belega zlata - Dragocene vode iz Modrega Nila - Vprašanje delovne sile Os, okrog katere se, na tak ali drugačen način, vrti celotno sudansko gospodarstvo, je sestavljena iz belih nežnih vlaken bombaža. Ključ za razumevanje številnih sudanskih vprašanj in večine njegovih perspektiv, je prav tako izdelan iz istega materiala. Da bj se mogli prepričati o njegovi odločilni vlogi v sudanskem gospodarstvu in življenju nasploh, zadostuje že en sam podatek: da, namreč, bombaž krije skoraj ali celo nad dve tretjini celotnega sudanskega izvoza. In ko smo to zvedeli, nam bo lažje razumljivo, zakaj so Sudanci, čustven in poetičen narod, dali bombažu ime — belo zlato. Ko je spričo ameriške secesijske, se pravi državljanske vojne, na svetovnem tržišču zmanjkalo bombaža, so zainteresirani takoj poiskali na globusu točko, kjer bi bili primerni pogoji za gojitev bombaža. Oči nekaterih bombažnih magnatov so obstale na področju ozke doline reke Nila, na starodavnem Misirju in takrat še zelo slabo poznanem Sudanu. Od tistega dne je poteklo že celo stoletje, a od drobne točke na zemljevidu, južno od razvodja Belega in Modrega Nila, je v teku časa nastal poljedelski velikan Džezira. Njegovi podatki so že sami po sebi zelo zgovorni. Ustanovljen je bil leta 1911, in sicer po nekaj letih «divje proizvodnje«. Danes obsega površino približno dveh milijonov fedanov, se pravi blizu 900.000 hektarov. Na tem o-žemlju je okrog 1200 vasi, z nad 750.000 prebivalcev. (Sudan šteje okrog 13 milijonov prebivalcev) od katerih se jih 75.000 ukvarja s poljedelstvom. Bombaževa proizvodnja je odvisna od naravnih pogojev in se vrti okrog od 300 do 750 tisoč bal letno. V celotni sudanski proizvodnji bombaža je velikan Džezira udeležen s 66 odstotki. Nasploh se Sudan ima zahvaliti prav njemu, če sam lahko krije od 30 do 40 odstotkov svetovne pr^vodnje dolgovlaknatega bom- Gledana iz letala, se Džezira zdi kot nekakšna brezkrajna raznobarvna naravna preproga, vsa prepredena od številnih kanalov. Prav ti kanali, v katere prihaja voda iz Modrega Nila, predstavljajo največje bogastvo Džezire. Ta rase in se razvija, samo zahvaljujoč se njim. Z izgraditvijo novih kanalov in razširitvijo zemljišča okrog njih, se je Džezira v zadnjih 6 ali 7 letih več kot podvojila. Največji obsega razširitve Džezire in bo znašal okrog 5 milijonov fedanov. Tolikšna je, namreč, površina trikota med Belim in Modrim Nilom, ki bo morala biti osvojena za potrebe najraznovrstnejše poljedelske proizvodnje. Poleg bombaža, ki predstavlja glavni proizvod, pridelujejo na 41 Džeziri zadnji čas tudi precej koruze in pšenice, vendar je do tega prišlo šele po daljšem eksperimentiranju. Vlagajo se nadalje veliki napori za razvoj po-Vrtninarstva, sadjarstva in živinoreje. Intensifikacija proizvodnje, pa že skozi predstavlja enega od največjih in najvažnejših ciljev. Vendar je bombaž bil in bo tudi za naprej ostal najvažnejši pridelek, pa spričo tega tudi zavzema nad polovico vse obdelovalne zemlje Džezire. Bombažna setev je tu konec leta, v tem ko z obiranjem pridelka začnejo nekje sredi januarja in s tem nadaljujejo vse do začetka aprila. Prav zdaj je obiranje v polnem teku. Obiranje na džezirskih poljih že nekaj let zahteva nad pol milijona delavcev, da bi moglo biti dobro in pravočasno opravljeno. Zaradi tega prihajajo v Sudan v času trgatve do pravcatega preseljevanja delovne sile, ki se zliva in zbira v nekaj ogromnih poljedelskih bazenih, med katerimi je Džezira eden največjih. Toda to notranje preseljevanje, oziroma gibanje delovne sile, bi samo po sebi ne moglo zadovoljiti velikih Potreb v času trgatve. Obstaja pa nekakšen nepisan zakon, po katerem je moč na sudanskih bombažnih poljih zaposlovati tujo delovno silo. In to ne predstavlja nobenih težkoč, ker se opira na pojav romarjev, pripadnike Plemen mohamedanske vere iz zahodne Afrike, v glavnem Nigerije, ki potujejo v Meko. Zemljišča Džezire predstavljajo neko vrsto trolastništva. Le-ta v enaki meri pripadajo državi, ki je nominalni lastnik, direkciji in poljedelcem. Ti trije solastniki sodelujejo v proizvodnji in si dohodek medsebojno dele po ključu: 40 odstotkov državi, 16 direkciji in 44 odstotkov (od lanskega leta) neposrednim proizva-jalcem-poljedelcem. V tem sistemu sodelovanja, oziroma kooperacije, sta država in direkcija dolžni poskrbeti za kvalitetno seme, mehanizacijo ter ostale elemente proizvodnje, kot tudi, da se ukvarjajo in rešujejo vprašanja socialnega varstva, zdravstvene zaščite delavcev in njihovih družin. Glede na pomembno vlogo in mesto Džezire v nacionalni proizvodnji Sudana, je razumljivo, da se z nastopom vsakega novega leta posveča velika pozornost tudi ocenam in perspektivam vsakokratne bombažne trgatve in nasploh proizvodnje v Džeziri. To je očitno posebno danes, v pogojih prehodnega obdobja, ko je jasno, da gospodarska stabilnost, dežele v odločilni meri vpliva tudi na politična stališča in gibanja. Kar pa zadeva letošnjo proizvodnjo bombaža in pa pogoje na svetovnem tržišču, je Sudan v tem pogledu lahko povsem zadovoljen. Zakaj strokovnjaki predvidevajo, da bo trgatev izredna, pogoji na svetovnem tržišču pa tudi zelo ugodni. M. BABIC KJE VSE SLOVENCI ŽIVIMO- Sedem občin pod vzh. Alpami Kaj pravi legenda, ki kroži v teh krajih Zavedni ljudje, ki so obvarovali in ohranili svoj jezik ter običaje - Vplivi civilizacije V okraju S. Gothard, katerega upravno področje se razteza vzdolž madžarske državne meje proti Jugoslaviji in Avstriji, se nahaja sedem majhnih občin, kjer žive izključno samo pripadniki slovenske narodnosti. V resnici gre za značilna raztresena hribovska naselja, ki po svojem zunanjem videzu spominjajo na vsa ostala alpska naselja. Število njihovih prebivalcev se vrti nekako od 300 do 1000 oseb. Kako se ti pripadniki slovenskega naroda zašli v ta kraj, kjer so vse do danes živeli in se razvijali, ločeni od ostalega slovenskega ljudstva? V legendi, ki še danes kroži v teh krajih, je rečeno, da se je v davnih časih, ko je prišlo do velikega preseljevanja narodov, večja skupina Slovencev ločila od svojega matičnega pleme- Egiptovski igralec Omar Sharif in njegov sin Tarek, ki nastopata v filmu «Doktor živago». po Pasternaku iiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiitiiiiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiilliiflMiiiimiiiliiiiiliiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii,umili,Illl||||||t|||I|l nniiiiiiiiiliiiiiiimitmiiiiiiiimHiiiMmmmMiiiiiMitiliimiMiimmMiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiliiiiiitimiiiiimiitiltiliiiiHliiillillliiilHitiilliliiilMiiiuiilHiotllliiiiiuiiHI ENAKE SPOSOBNOSTI ODLIKUJEJO LJUDI VSEH BARV Med izrednimi modnimi ustvarjalci ZDA je tudi črnka Anne Lo Krojačica, ki izdeluje oblačila za najbogatejše družine Amerike - Njen najbolj črn dan - Pri njej naroča obleke tudi Jacqueline, žena pokojnega predsednika Kennedyja - Ko bi živela v Franciji, bi bila slavna kot Dior ZDRAVNIKOVO MNENJE Komplikacije pri sladkorni bolezni Jacqueline, nekoč že proglašena za najelegp.ntnejšo ženo sveta se tudi oblači pri Anne Lo Črnka Anne Lo je danes gotovo med najboljšimi modnimi ustvarjalci ZDA. Njeni klienti so pripadniki najbogatejših ameriških družin in nobena od njenih oblek ne stane manj od 400 dolarjev. Deseti september 1. 1953 je nedvomno bil za Anne Lo, zelo znano ameriško črnko, ki že nad štirideset let oblači najodličnejše dame tako imenovane visoke ameriške družbe, tako črn dan, kot malokateri v njenem življenju. Tega dne je namreč v njeni delavnici v Manhattanu zavladal velik preplah. V skrbno zaklenjeni sobi je viselo petnajst komaj izgotovljenih oblek, ko je iznenada eksplodirala naprava za parno gretje ter jih popolnoma uničila. Ena od teh, ki je stala nič manj kot 500 dolarjev, je bila poročna obleka Jacqueline Bouvier, katera je čez kakih deset dni imela postati žena senatorja Johna Kennedyja. A tudi druge so bile samo poročne obleke, pa ni nobena stala manj kot 400 dolarjev. Omenjeni nesrečni primer je grozil, da pokvari ne samo «poroko leta«, kot so jo časnikarji imenovali, marveč tudi davni sen Anne Lo. Obleka Jacqueline Bouvier je imela predstavljati vrhunski uspeh njene kariere in obenem dokaz, da lahko tudi neka črnka postane najboljši ameriški ženski modni ustvarjalec. Kljub solzam, ki jih ni mogla zadržati, Anne Lo ni izgubila glave. Takoj je po telefonu stopila v stik s trgovino, ki je v njej kupila prekrasno francosko svilo, pri čemer je imela veliko srečo! ker so tu imeli na razpolago še dovolj istega blaga za izdelavo ene obleke. Svojim delavkam je Anne Lo obljubila dvojno plačo, a te so se, brž ko je svila prišla, takoj lotile dela. Poroka spričo tega ni bila odložena in je potekala, kot je bilo predvideno. Bil pa je to nenavadno velik napor, zakaj izdelava luksuzne poročne obleke običajno traja po dva meseca. Ta, ki je bila izdelana za Jacqueline Bouvier, je zbudila občudovanje vseh, nihče pa ni vedel, koliko naporov je bilo vanjo vloženih, kakor tudi ne, da je Anne Lo imela z njo nad 1000 dolarjev izgube. Skupno z drugimi oblekami, ki so bile uničene od eksplozije, pa je izguba znašala nad 10.000 dolarjev. Nikoli pa ni Anne Lo tega omenila nobeni od svojih klientk. 2e od samega začetka svoje kariere, je v glavnem vodila račun le o svoji umetnosti in prav malo o denarju. Do značilnega dokaza njene nesebičnosti je prišlo še pred nedavnim, ko je neka dama iz tako imenovanih višjih krogov prišla k njej, da bi naročila obleko za svojo hčerko, ki je imela prvič stopiti v družabni svet. Anne Lo ji je svetovala in pokazala obleko, ki se je ta zanjo zelo navdušila, vendar je, ko je čula ceno, dejala: «Zelo mi je žal, da mi je nemogoče toliko plačati (400 dolarjev), ker smo v zvezi s hčerkinim prvim nastopom doslej že izdali nad 10.000 dolarjev samo za ureditev hiše. Ce bi mi mogli obleko izdelati za 250 dolarjev, bi jo prav rada vzela.« Anne Lo je na to pristala, čeprav ni pri tem nič zaslužila. Zadovoljila se je že samo s tem, da bodo ljudje njeno obleko občudovali. «Njeni modeli so dražji od vseh drugih,« pravi neka njena klientka, «toda vsaka žena, ki nosi njene obleke, ima občutek, da je oblekla nekaj izredno lepega.« Neko mlado dekle pa je dejalo: «Me smo že od nekdaj čule, da se je treba — če si katera želi zares lepo obleko za svoj prvi nastop v družbi — samo nanjo obrniti. Pogostoma se zgodi, da obleka stane najmanj 200 dolarjev, ona pa nam jo proda za 70, ker ve, da nimamo denarja.« Prav ta velikodušnost in *iiuiiiiiiijimiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuii|iii|,|,||i<|i|n|ii||,|||iH||niiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiii|||||||l|(|,|m,||,|l„m„„„|lll|l„lll,|limil|H OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne ra-čunajte, da vam bo prišel na pomoč kak čudež, zanesite se raje na lastne moči. Prišlo bo do spora z nekaterimi tujci. BIK (od 21.4. do 20.5.) Prehodne težkoče, sicer bo poslovanje potekalo normalno. Ne jamrajte vedno, ker imajo tudi ostali svoje skrbi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izkoristite ugodne možnosti, ki se vam ponujajo. Prejeli boste prijetno novico. RAK (od 22.6. do 22.7.) Pri sklepanju nekega poslovnega sporazuma, si boste zagotovili osebne prednosti. Ugodno vzdušje za razvoj čustvenih zadev. LEV (od 23.7. do 23.8.) Jutro bo Izpolnjeno s protislovji, spričo te- nem poslovanju ne delajte napačnih računov. Ljubljena oseba vam bo dokazala svojo zvestobo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pazite, da bi vas vaši neposredni .. „ .. tekmeci ne prehiteli. Za odpravo £a n® sprejemajte važnih odločitev, i nekega večjega spora, bo potrebna hranite svnin dokajšnja žrtev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spričo nekaterih nevarnih spletkarjenj, ukrepajte z vso odločnostjo. Varujte srečo in mir svoje družine. Odločno branite svojo svobodo. DEVICA (od 24.8. do 22.9.), Lahko se hkrati posvetite dvema poslovnima podvigoma. Za vaš notranji mir bo dobro, če bi se nekoliko posvetili intelektualnim vprašanjem. TEHTNICA (od 23.9. do 21.10.) Dobro premislite o posledicah, do katerih bi utegnilo priti, če sprejmete neko obveznost. Približajte se naravi. ŠKORPIJON (od 22.10. do 21.11.) Bodite previdni in v svojem financ- VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce imate občutek, da ste notranje prazni, premagajte ga s trdim delom. Ne spuščajte se v tvegane pustolovščine. RIBI (od 20.2 do 20.3.) Tudi danes bo dan za vas in vaše načrte zelo uspešen Srečne ure spričo po polnega medsebojnega zaupanja materialna nezainteresiranost sta tudi vzrok, da po štiridesetih letih dela ni danes prav nič bogatejša kot takrat, ko je bila šele na začetku svoje kariere. Anne Lo ne zna sešiti obleke, ki bi bila poceni, pravijo drugi njeni klienti. Po drugi strani pa ga tudi ni v Ameriki, ki bi se z Anne Lo mogel meriti, kar zadeva poročne obleke ali one za mlada dekleta, katera prvič stopajo v družbo. Toda, kljub temu, da dela že polnih 48 let, je v širši javnosti nepoznana. Dame iz višjih slojev, namreč, zelo ljubosumno varujejo svojo skrivnost in Anne Lo priporočajo samo svojim najboljšim prijateljicam. Njen letni promet znaša nad milijon dolarjev, kljub temu ne živi razkošno, marveč, nasprotno, zelo skromno, saj pretežni del svojega denarja izda za siromake in za šolanje črnskih otrok. Svoje obleke prodaja vsem največjim ameriškim modnim hišam, a kljub temu so vse, vsaka zase, edinstveni prekrasni modeli. Ljubezen do svojega dela pa zelo drago plačuje, ker se ji je vid ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiinuiim Nove elektrarne v hibiriji Sibirska reka Jenisej izlije vsako leto v Karsko morje okrog 550 kub.km vode. Ce bi se vsa ta ogromna količina vode zbrala na določenem mestu, bi se na geografski karti v letu dni pojavilo novo sladkovodno morje. Sovjetski strokovnjaki sicer na to ne mislijo, nameravajo pa preusmeriti Jenisejevo korito, da bi omenjeno vodno gmoto izkoristili za poganjanje turbin novih hidroelektrarn. Tako bi Jenisej s svojimi pritoki lahko omogočil sovjetskemu gospodarstvu kakih 500 milijard kilovatnih ur nove električne energije letno. Na svoji dolgi poti proti severu, je Jenisej v teku tisočletij izdolbel številne soteske, kjer bi se mogle akumulirati ogromne količine vode. Po mnenju sovjetskih strokovnjakov, bi za takšen namen pravzaprav bila potrebna relativno majhna kapitalna sredstva. Obenem so že tudi izračunali, da bi električna energija, ki bi se tu pridobivala, stala samo 4 do 6 kopejk (28 do 40 lir). Spričo tega so ustrezni organi odločili, da se na Jeni-seju in Angari zgradi vrsta hidroelektrarn. Vsega kakih 250 km od Bratska, tam, kjer se v Angaro zliva reka Ilim, pa se pripravljajo zgraditev tretje faze angarskf hidroenergetskega sistema, t.j. na zgraditev ilimske hidroelektrarne. Za ta objekt so projektanti uporabili zelo enostavno in praktično rešitev: sotesko, ki se skoznjo vale rečne vode, so enostavno pregradili z jezom, ki je v širino zelo kratek, zato pa zelo visok. Z omenjenim jezom se bo vodna gladina reke dvignila za okrog 100 metrov, s čimer bodo povsem ukročene divje vo-| de Angare in Ilima, ki so doslej j bile neizkoriščene. močno poslabšal. 2e deset let ji zdravniki priporočajo, da bi prenehala delati, oziroma, da bi vsaj delala manj,, Vsi ti nasveti pa nič ne zaležejo,, ker Anne Lo pravi: «Moje življenje ima neki smisel samo, dokler delam.« Mnogim družinam je Anne Lo Izdelovala obleke za babico, mater in danes za hčerko. A tudi sama se je obrti naučila od svoje babice in matere. Ni ji bilo še šest let, ko je že iz krp, oziroma ostankov izdelovala na domačem vrtu oblekce za svojo punčko. V šestnajstem letu ji je mati umrla, pri čemer ji je pustila vrsto neizgotovljenih oblek za novo leto, ki jih je potem ona morala končati. Svojo delavnico v New Yorku je Anne Lo odprla 1. 1950, in sicer na pobudo gospe Dillon, žene današnjega finančnega ministra ZDA. Med njenimi prvimi klienti Je bila, kot že omenjeno, tudi Jacqueline Bouvier. «Jackie je bila tako nežna, da sem se vedno bala, da jo zadušim, če sem jo nekoliko močneje stisnila,« se danes spominja Anne Lo. Leta 1958 se ji je v avtomobilski nesreči smrtno poškodoval sin. Od tega dne se je povsem odtrgala od ljudi. Sposobna je po cele dneve ostajati v svoji delavnici, ne da bi se menila za čas in potrebo po spanju. «Ce bi bila živela v Franciji, bi gotovo bila najmanj tako slavna kot Dior,« pravijo zanjo. «Anne Lo je umetnica in ne navadna šiviljica.« FS Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije; 11.35 Radio za šole; 11.55 Beneški motivi; 12.15 V Trstu pred sto leti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Tržaški man-dolinski ansambel; 17.25 Radio za šole; 17.45 Zbor in godala; 18.15 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče; 19.00 Trio Možina; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Izbor motivov; 20.00 Šport; 20.35 Simfonični koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 22.20 Večer v Copacabani; 23.00 «The Mc Guire Si-sters«. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Mascagni: «11 piccolo Ma-rat«; 14.35 S. Mattioni: «11 gira-sole«. Ker je sladkorna bolezen kronično obolenje, ki traja desetletja, in ker zaradi nje nastajajo motnje v tvarni izmeni, ki povzročajo okvafe na posameznih organih in sistemih, je razumljivo, da sladkorna bolezen vodi do najrazličnejših komplikacij. To velja še prav posebno za tiste bolnike, ki se ne držijo zdravnikovih nasvetov. Pri takih bolnikih kaj rado pride do kožnih bolezni, in to predvsem tam, kjer se kožne gube dotikajo, to je zlasti v pazduhi in na trebdhu. Razne prebavne motnje se kažejo v obliki suhega jezika ter vnetij ob ustnem kotu-.- Cesto se vname tudi sluznica v ustni duplini in zobje se okvarijo. Zaradi tega je potrebno, da si diabetik, da od časa do časa pregledati zobe od zobozdravnika.. Žolčnik diabetičnega bolnika je pogosto vnet in zato ni čudno, če imajo sladkorno bolni žolčne kamne. V teku cukrovke pride rado do nevralgij in vnetja živcev. Pri diabetikih so spremenjene tudi žile, kar še posebno velja za arterije in kapilare udov, predvsem nog. Pogoste so okvare žil v ledvicah. Zaradi nezadostne cirkulacije krvi, kar še posebno velja za žile na nogah, lahko pride do odmrtja posameznih delov, na primer palca. Za take komplikacije so dovzetni debeluhi, medtem ko so suhci temu manj podvrženi. Vsako ranico je treba skrbno ((obdelati«. V takih primerih je priporočljivo mirovanje, ki proces umiri. Velik napredek so v tem pogledu prinesli antibiotiki, tako da danes pri diabetiku amputacija ne pride več tako pogosto v poštev kot nekoč. Diabetične okvare kapilar (najmanjših žilic) povzročajo krvavitve in razna vnetja, ki kvarno vplivajo na vid. Take spremem- be, če spuh do njih pride, nastanejo šele po desetih letih od nastanka sladkorne bolezni. Zato je nujno, da si da vsak diabetik v določenem časovnem razdobju pregledati oči. Kapilarne spremembe nastanejo sčasoma tudi na ledvicah in posledica teh spremt .ib so beljakovine v urinu, nabiranje vode v tkivih in povišanje krvnega pritiska. V takih primerih je priporočljiva neslana dieta ter omejitev beljakovin v hrani ter, seveda, alkoholna abstinenca. Nevarna komplikacija pri diabetesu so pljučne komplikacije. Tudi tu so posebno nevarne kapilarne okvare, ki nastopajo že zgodaj in sicer navadno prikrito. Zaradi vsega navedenega je izredno važno, da se vsak diabetik drži diete, ki mu jo predpiše zdravnik in se tudi ravna po navodilih, ki jih daje zdravnik (in-sulin, tablete itd.). Poudariti moramo, da danes lahko diabetične komplikacije v veliki meri preprečimo. Vendar je potrebna železna disciplina bolnika, ki se mora natančno držati vseh zdravnikovih predpisov. Dr. S. B. Bergman nagrajen STOCKHOLM, 2. — Švedski kinematografski inštitut je za leto 1965 podelil šest nagrad za dolgo-metražne filme in sicer v zneskih od najvišjih 422.000 do najnižjih 153.000 kron vsako. Dve nagradi sta bili podeljeni Ingmaru Bergmanu za njegova dva filma, ki ju poznamo pri nas pod naslovi «11 silenzio» in «A proposito di tutte quelle sl-gnoren. Hkrati je švedski filmski režiser dobil za svoj film «11 silenzio» posebno nagrado, ki jo je ustanovil isti inštitut. SREDA, 3. MARCA 1965 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.30 Uspeli motivi; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Pianist Femando Delfini; 17.25 Verdi; 18.00 Knjižne novosti; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 22.25 Ma-scagnijeva opera «Lodoletta»; 22.35 Skladbe za godala. II. program Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Ritmi; 15.45 Slovenske narodne; 16.00 Otroški kotiček; 16.35 Simf. koncert; 17.40 Jug. narodni plesi; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Wende; 19.30 Prenos RL; 22.15 Selcstet Ussle-ton; 22.40 Lhotka-Kalinski: Sim-fonietta. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Vivaldi in Haydn; 9.45 Popevke; 10.00 Operna antologija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Beethovnove variacije; 7.30 Jutranja glasba; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Orkestri; 12.00 Skladbe za orkester; 14.00 Pevci; 15.00 Ital. narodne pesmi; 15.15 Za vas izbrani motivi; 15.35 Kol. dirka po Sardiniji; 16.00 Rapsodija; 16.38 Najnovejše plošče; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Pisan glasbeni program; 18.35 Človeški organizem: Srce; 18.50 Vaši izbranoi; 20.00 Lahka glasba; 21.00 O novi liturgiji; 21.50 Pesniki na ploščah. III. program 18.30 Glasbeni pregled; 18.45 Mjaskovski: Simfonija štev. 21; 19.00 Knjižne novosti v Parizu; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Haydnove skladbe; 21.30 Brittenove skladbe; 22.15 T. S. Elliot: ((Pepelnica«; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.10 Harmonikarji iz Niirnberga; 9.25 Domače pesmi; 9.45 Violinistka Ella iHPfe Kastčliz; 10.15 Melodije; 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.15 Pred domačo hišo; 12.30 Renata Tebaldi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Kako pojo otroci; 15.30 Slovenske narodne; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasba iz novega sveta; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.45 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor RT Beograd; 20.20 Tako pojo v Budimpešti; 20.40 Bizet: Lovci biserov; 22.10 Plesni zvoki; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz. Ital. televizija 8.30 Sola; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.20 F. M. Martini: «La facciata«; 19.55 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.00 Kvartet Cetra; 23.00 Dnevnik. II. KANAL • 21.00 Dnevnik; 21.15 Henrik Ib-san-Anita Rho: «Mali Eyolf»; 23.35 Zadnje športne vesti. Jug. televizija 17.10 Učimo se angleščine; 17.40 Film za otroke; 18.00 Slike sveta; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža studia Skopje; 19.00 Kalejdoskop; 19.15 Opera skozi stoletja; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.35 Lirika — Studio Skopje; 20.45 Deset zadetkov — quiz; 21.45 Kulturna panorama; 22.25 O delu kongresa ZK BIH; 22.45 Obzornik. na ter se utaborila v županiji Vesprem. Toda od tu so jo kasneje potisnile večje plemenske skupine, vtem ko so njeni pripadniki, umikajoč se proti zahodu, prispeli do obronkov vzhodnih Alp, obraslih z gostimi, bujnimi gozdovi. V tem manj pristopnem kraju, jih zatem nihče več ni vze-mirjal, pa so si tu, siti stalnega premikanja in preseljevanja, postavili svoja stalna naselja in se začeli ukvarjati z raznimi deli. Toda področja, kjer so se bili naselili, ni nudilo kdo vse kakili možnosti za preživljanje. Novi naseljenci so morali voditi zelo trdo bitko, da so se mogli ohraniti. Tako so kasneje vsaao pomlad morali zapuščati svoja naselja ter kot sezonski delavci odhajati v notranjost Madžarske, kjer so o-stali tudi po celo leto. V najboljšem primeru so se v svoja miselia vračali kasno v jeseni, pri čemer pa so izredno ljubosumno varovali svoj jezik in običaje kot najdragocenejšo dediščino. Prav s tem je moč pojasniti dejstvo, da so kljub stoletnim viharjem in pritisku uspeli ohraniti jezik, navade in običaje svojih prednikov. Poročna svečanost, oziroma obred ima še danes vsa tista obeležja in značilnosti, kot jih je imela v preteklosti. O porok; dveh mladih, namreč, še vedno sklepajo starši. Toda kmalu prevzame glavno pobudo nevesta. V spremstvu starejše sorodnice, se običajno odpravi po vasi in obišče vse hiše, pri čemer sprejema čestitke in darove. Ona tud; določi dan svatbe, o njem obvešča ljudi in jih vabi, da se udeleže svečanosti. Na dan poroke pa prihajajo sorodniki v povorkah na nevestin dom ter ji prinašajo v dar žganja, vina, mesa, moke in vsega ostalega, kar je potrebno za veselo in hrupno svatbeno slavje. Zahvaljujoč temu, lahko tudi najbolj siromašne družine prirejajo bogate svatbe, tako da mlademu poročnemu paru ostane še za potem marsikaj koristnega, oziroma potrebnega za skupno življenje. , Tudi običaji v zvezi s proslavami praznika pomladi, so zelo značilni, a mnogi stoletni obredi so se v širokem obsegu ohranili v zvezi z rojstvom otroka, ob priliki kake prodaje ali nakupa ipd. Vendar je treba reči, da se je v zadnjih dvajsetih letih po teh vaseh marsikaj spremenilo. Do največjih sprememb v življenju ter običajih slovenskega življa v teh krajih je prišlo, zahvaljujoč izgradnji nekaterih industrijskih objektov v glavnem središču o-kraja S. Gothard. Številni mladi ljudje, bivši sezonski delavci, so v teh industrijah našli stalno zaposlitev. Samo iz naselij Slovenska ves, Sakalovci in Stefanovci (uradni nazivi za ta naselja, kot tudi za druga, so v madžarščini) odhaja vsakodnevno v S. Gothard okrog 300 delavcev. Gmotni položaj nekoč zelo siromašnih družin, se je močno izboljšal. To je moč ugotovit; na vsakem koraku. V zadnjih dveh, treh letih je bile izgrajenih na desetine novih hiš prodanih je bilo družinam neka stotin radijskih in televizijskih aparatov, v stanovanja je prišD električna razsvetljava, zakar gre zasluga tudi državnim oblastem. Do velikih —sprememb je prišlo nadalje še na drugih področjih življenja, kot tudi v pojmovanju ljudi. Do leta 1950 ni bilo v vseh sedmih slovenskih naseljih niti enega otroka, ki bi obiskoval srednjo šolo. Danes jih je v gimnaziji in nekaterih strokovnih šolah petindvajset. Od leta 1946, pa se nahaja v vsaki od omenjenih slovenskih vasi osnovna šola, kjer poteka pouk v slovenskem in madžarskem književnem jeziku. Obstajajo tud; posebne vaške knjižnice, v katere je zadnja leta prišlo več lepih primerkov najnovejših slovenskih izdaj. Položaj se je še prav posebno spremenil v vaseh, ki so v neposredni bližini okrajnega glavtiega središča. Po vseh vaseh so bile nadalje organizirane posebne proizvodne skupine za gojitev zimskih jabolk, kot tudi, da bi se izkoristili vsi pogoji za kar najboljši razvoj živinoreje, svinjereje ter malinovih nasadov ,ki jih je tu mnogo. Podpredsednik okrajnega sveta, Karol Gašpar, ki je slovenske narodnosti, je v splošnem velik optimist tudi kar zadeva razvoj vseh teh slovenskih vasi, v čimer se z njim strinjajo tudi vsi njegovi sodelavci. Mišji profesor Profesorju Johnu Wilmondu la Vermonda (ZDA) so someščani dali vzdevek «mišji profesor«. Objavil je namreč članek, v katerem trdi, da je našel novo sredstvo za borbo proti mišji nadlogi. V članku piše, naj ljudje denejo v sir, ki ga nastavijo mišim, žvečilni gumi. Gumi se bo prilepil mišim na zobe in nesrečni glodale! bodo žalostno poginili ed lakote. Goriško-beneški dnevnik PO SKLEPU 0 ODPUSTITVI 300 TEKSTILNIH DELA VCEV FIOT-CGIL predlaga podaljšanje vpisa v dopolnilno blagajno za 3 mesece Podjetje bi takšen ukrep stal 3,4 milijona lir, goriško gospodarstvo pa bi se okoristilo za 23 milijonov lir Delavska zbornica v Gorici sporoča, da je sindikalna stroka FIOT prejela telefonsko obvestilo, po katerem bosta deželna odbornika za delo in industrijo Giust in Marpil-lero v petek na sestanku s predstavniki Cotonificio Triestino v Milanu govorila o odpustih 300 suspendiranih delavcev. Razmere v tekstilnih tovarnah v Podgori in v Ronkah so bile predmet včerajšnjega sestanka pokrajinskega izvršnega odbora FIOT-CGIL, ki je ugotovil, da je vlada odobrila zakonski dekret o finančnih olajšavah tekstilnim tovarnam ca zagotovitev zaposlenosti delavcev, ki pa ga tekstilna tovarna ni upoštevala. Sindikalna stroka obsoja odpustitev delavcev tudi s človeškega gledišča. Ugotovila je namreč, da bi podjetje utrpelo do konca meseca Junija samo tri milijone lir stroškov za 270 suspendiranih delavcev obeh tekstilnih obratov za odpravnino, družinske doklade ter državne praznike in 400.000 lir za 300 delavcev Fiocco, če bi jim obdobje vpisa v dopolnilno blagajno podaljšala za nadaljnje tri mesece. Skupno bi podjetje na takšen način utrpelo samo 3,4 milijona lir stroškov. Ti delavci, ki bi jih vpisali v dopolnilno blagajno, bi prejemali mesečno po 23.500 lir, pokrajinsko gospodarstvo pa bi skupno prejelo 23 milijonov lir, h katerim bi morali prišteti še družinske doklade in socialno zava- ski odbor FIOT sklenil pozvati krajevne in osrednje oblasti, naj prepričajo ravnateljstvo, da podaljša obdobje vpisa v dopolnilno blagajno za 300 odpuščenih delavcev za nadaljnje tri mesece. Urnik trgovin za danes Danes na pepelnično sredo, bodo dopoldne lahko zaprte vse trgo- vine razen Jestvin, drogerij, trgovin z zelenjavo, ter pekarn in mlekarn ki so imele zaprto včeraj popoldne. Tudi mesnice bodo ostale ves dan zaprte, kot je to običaj vsako leto. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 26, tel. 33-40 Sestanek PSI v Gradiški Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI sporoča, da je bil preteklo nedeljo v Gradiški napovedani organizacijski sestanek pokrajinske federacije PSI. Prisoten je bil tudi tov. Pignatari od glavnega odbora stranke. Na zborovanju so obširno razpravljali o krajevnih problemih in o organizaciji PSI s posebnim ozirom na gospodarski položaj in bližnje upravne volitve. Zborovanje Je zaključil Pignatari, ki je ob tej priliki govoril tudi o akciji PSI v zvezi s sedanjim stanjem v državi. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 13,4 stopinje ob 8.50 in najnižjo 7 stopinj nad ničlo ob 22. uri prejšnji večer. Dežja je padlo od predvčerajšnjim zjutraj do včeraj popoldne 89 mm. Povprečna dnevna vlaga včeraj je dosegla 91 odstotkov. •«(11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111)1111111111111111111111111111111,11^111111,111,11111111 SEZNAM POSAMEZNIH PODROČIJ Perspektivni načrt javnih del gozdne uprave goriške pokrajine V letih 1965-1969 bodo potrošili 470 milijonov lir za pogozdovanje, ureditev potokov ter izboljšanje kraškega področja Gozdna uprava goriške pokrajine je izdelala petletni perspektivni načrt javnih del na naslednjih področjih: Vipavska dolina (občini Sovodnje in Zagraj); Lizert (občine Tržič, Ronke, Doberdob in Štarancan); srednji del Posočja (Gorica in rovanje. Zaradi tega je pokrajin-1 Steverjan s pritoki Pevmica in PUSTOVANJA V PROSVETNI DVORANI Otroška maškarada in ples društva DOM Izredno veliko otrok na včerajšnji maškaradi, na kateri so nastopali lutkarji iz N. Gorit e - Lep uspeh sobotnega plesa V prosvetni dvorani v Gorici Je bilo včeraj popoldne pustno rajanje, ki ga je za otroke priredila Slovenska prosvetna zveza. Za to priliko se Je v klubu «Simon Gregorčič* zbralo vse polno otrok; oblečeni so bili v pustne šeme, med katerimi je bilo nekaj takšnih, ki so bile izredno okusne. Zabavo je otvoril Mundi Košuta, ki je pozdravil vse navzoče ter dejal, da je SPZ za letošnji pust pripravila kratko igrico z lutkami, Podali so jo otroci srednjih šol iz Nove Gorice pod vodstvom ravnateljice administrativne šole Vred-njakove. Igrica o Butalcih Frana Milčinskega je pritegnila pozornost vseh, ker je bila vedra in kot nalašč izbrana za to priliko. S to prvo predstavo je v Gorici začelo delovati lutkovno gledališče, ki ga bomo imeli še večkrat priliko gledati. Po končani lutkovni igrici je Košuta povabil otroke v prosvetno dvorano, ki Je bila lepo okrašena še od sobotnega plesa. Zanje je bila pripravljena dolga miza, na kateri so si mogli postreči z najrazličnejšimi slaščicami. Starši pa so posedli okoli dvorane ter se zabavali z gledanjem svojih otrok, kako so se vrteli po dvorani in se igrali. Za razvedrilo Je poskrbel harmonikar Klanjšček iz števerja-na, ki je ves popoldan nategoval svoj meh ter izvabljal iz njega vesele poskočne. K uspehu prireditve so pripomogle tudi nekatere matere, ki so pripravile celotno prireditev. V soboto zvečer, kakor smo že omenili, Je bil v dvorani pustni ples, ki ga Je pripravilo športno društvo Dom. Ples je popolnoma uspel. Dvorana je bila tako bogato okrašena kot že dolgo ne. Mladinci Doma so Jo pripravljali vse večere prejšnjega tedna, tako da so plesalci imeli pravi občutek preživljanja tropske noči. Pri padcu se je ranil na obrazu Včeraj okrog 13. ure so pripeljali z avtom Zelenega križa v goriško civilno bolnišnico 65-letnega Marija Planinščka iz Gorice Ulica Rastello 66, ki je malo prej padel pred nekim barom v isti ulici ter se ranil nad desnim očesom. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v nekaj dneh. VERDI. 16.30: «1 7 del Texas», P. Piaget in G. Milland, barvni Ki nemaskopski film; zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: «Angelica», M. Mer cier in R. Hossein; kinemaskop-ski film v barvah. MODERNISSIMO. 15.00, 17.30, 20.00 in 22.30: «1 tre volti«, Soraya, R. Harris in A. Sordi, kinemaskop-skl film v barvah. Za ta film ne veljajo izkaznice in znižane vstop niče. VITTORIA. 17.00, zadnja ob 21.30: «Tentazioni proibite«, Y. De Car-lo in Alan Kamp. Kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «A1 dl lit del fiume«, A. Murphy in L. Gale Tehnikolor. Grojna); področje Verse, nadalje gorsko področje v okolici Dolenj in Kras, V vseh teh krajih nameravajo izvršiti pogozditev, urediti vode, izboljšati gorske pašnike, za kraško področje pa pride še posebej v poštev pogozditev, kakor tudi izboljšanje cestnih zvez s turističnimi kraji. Za javna dela v okolici Vipave nameravajo potrošiti 50 milijonov lir; z njim bodo pogozdili kraške goličave ter zgradili suhe zidove in 6 km gorskih poti. Za dela na Lizertu bodo uporabili 100 milijonov lir, ki bodo na menjene p redvsem za pogozditev in pa dohodne poti. Nadaljnjih 21 milijonov bodo porabili v srednjem Posočju; 10,5 milijona bodo porabili za ureditev potokov, 10 milijonov za pogozditev 20 hektarov ter en milijon za dva kilometra tri metre široke poti. Za podobna dela na področju Verse bo do potrošili 8,5 milijona lir. Z državnim prispevkom bodo u-redili poti v Brdih pri Dolenjah ter zanje potrošili 100 milijonov lir; za ureditev potokov Mirnik, Dolenje in Lonzano pa 21 milijonov. Kar 170 milijonov bo gozdna uprava potrošila za gorska področ. ja, pod katera spada Kras in pa del Dolenja. Predvidena je ureditev kmečkih poslopij (prostornina 14.000 kub. m) za 60 milijonov, nakup strojev (25 milijonov), izgradnja 20 km cest, električnih vodov in vodovoda (20 milijonov), pogozditev 6 hektarov kraških goličav (30 milijonov), izboljšanje 60 ha pašnikov (50 milijonov) ter druga javna dela za nadaljnjih 10 milijonov lir. Skupni strošek vseh zgoraj nave. denih javnih del bo presegel verjetno 470 milijonov lir, kar Je za dobo petih let prav gotovo velik znesek s katerim se bodo opravila številna potrebna dela na področju naše pokrajine. V PRVI ETAPI DIRKE PO SARDINIJI Belgijec Rick Van Looy pred Venturellijem na cilju LA CALETTA, 2. — Rick Van Looy je danes zmagal v prvi etapi dirke po Sardiniji. Belgijec se je z lahkoto rešil nevarnih tekmecev z izjemo Venturellija, ki je tako dokazal, da se je vrnil v prejšnjo formo. Bivši svetovni prvak je prisebno izrabil napad Venturellija in je s svojo akcijo vzbu- dil zanimanje za zaključek današnje etape. Ta je bila bolj razburljiva kot se je pričakovalo in to zaradi ostre borbe, ki se je razvila prav v najtežjem delu proge. Danes so se morali kolesarji boriti ne samo z dolžino ceste, temveč tudi z vzponi in predvsem z močnim vetrom, ki je oviral vožnjo udeležencev dirke. Dirka je dobila pravo sliko na vzponu prelaza Genna Silana, kjer sta Van Looy in Venturelli pustila za seboj najboljše gorske kolesarje. Belgijec in Italijan sta se nazadnje rešila tudi Alda Mo-serja in sta se nato sama odpravila proti cilju, kjer sta imela pet minut naskoka do najbolj nevarnih tekmecev. Končni sprint praktično ni imel zgodovine, saj je znana moč bivšega svetovnega prvaka. Do borbe ni namreč niti prišlo, ker se je Venturelli zadovoljil z drugim mestom. Spočetka so se kolesarji podali na pot s turistično hitrostjo. Le tik pred letečimi cilji je prišlo do živahnih sprintov, ki pa so se takoj razblinili v nič. Sele na vzponu proti Brunei je Venturelli sprožil napad in potegnil za seboj skupino desetih kolesarjev. Po 154 km vožnje se je Venturel-liju in Van Looyu posrečilo zbežati ter si nabrati nekaj naskoka, katerega sta ubežnika kasneje kljub spolzki poti še povečala. Pod ciljem za gorsko nagrado je Venturelli privozil pred Van Looyem, medtem ko je tretje mesto pripadlo s 43” zamude Moser-ju. Čeprav je Venturelli moral zaradi defekta na zračnici na tla, je hitro popravil okvaro in se z Moserjem pognal v zasledovanje. Pri Dorgaliju sta se zasledovalca pridružila ubežniku in vsi trije so skupno nadaljevali pot proti cilju, pri čemer so vedno bolj večali naskok. 42 km od cilja sta Venturelli in Van Looy pustila Moserja za seboj in sta sama na- daljevala pot do La Calette, kjer timu miiiiiiimiiiiiii Hlini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii! mn m iiimimiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiimmiiiiiimtiiiiitiiiimiiiiiJiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiii, iiiium m im iiiiiiimiui IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Ker ni našel dela v Gorici je iskal zaposlitev v Jugoslaviji Obtoženec: «Bil sem vedno obsojen in policija me je preganjala iz političnih razlogov^ Kot smo najavili že v naši včerajšnji številki, se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred okrajnim sodnikom v Gorici 59-letni Matteo Massenzio iz Turina, Ul. Carlo Alberto 47, pod obtožbo skrivnega prehoda meje brez predpisanega dovoljenja. Massenzio je prišel v Gorico in iskal dela. Ker pa ga ni mogel dobiti, je dne 21. februarja letos šel skrivaj čez mejo v Jugoslavijo z upanjem, da bo tam dobil kakšno zaposlitev. Pet dni pozneje so ga ustavili jugoslovanski miličniki ter ga izročili italijanskim oblastem na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Ker je Massenzio že star znanec policije in sodnije, saj je bil že 11-krat obsojen, so ga pridržali v goriški sodnih zaporih. Pri včerajšnji razpravi mu Je sodnik dr. Bassi predočil, da je že drugič zagrešil isti prekršek, j ker je že leta 1962 šel brez dovo- ljenja čez mejo pri Trstu. Massenzio se je izgovoril, da je tokrat zašel čez mejo ponevedoma, vendar Je priznal, da bi kakor koli šel čez mejo, če bi ne dobil zaposlitve v Gorici. Sodnik: Vendar zakaj si šel prav v Jugoslavijo iskat si dela? Massenzio: Tukaj me takoj zavrnejo, kadar vprašam za delo in gospodar izve za moje obsodbe. Sodnik: Toda tvoje prejšnje obsodbe.... Massenzio: So vse političnega značaja. Bil sem funkcionar neke politične stranke. Policija me Je vedno preganjala in često so prišli po mene tudi ponoči. Sodnik: Zakaj pravzaprav misliš, da si preganjan? Massenzio: Pravijo da sem tajen sovjetski agent. S tem je sodnik zaključil svoje izpraševanje obtoženca in dal besedo branilcu dr. Battellu. Ta je povzel izjave obtoženca in poudaril, da se je vedno smatral kot političnega preganjanca in da je šel čez mejo v nujni potrebi. Zato je predlagal njegovo oprostitev ali vsaj minimalno kazen. Sodnik Je delno upošteval te razloge ter obsodil obtoženca na dva meseca in 20 dni pripora ter na plačilo globe v znesku 26.666 lir. Z zasebnim avtomobilom so ob 14.15 pripeljali v goriško bolnišnico 16-letnega mehaničnega vajenca Hadrijana Prinčiča iz Gorice, Ul. Giustinianl 25. Ko je Prinčič malo prej popravljal motor pri nekem vozilu v Officine meccaniche v Gorici, kjer je zaposlen, ga je neka vzmet udarila po obrazu in mu prizadejala rano nad levim očesom. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 8 dneh. je Van Looy praznoval prvo zmago letošnje etapne dirke po Sardiniji. Vrstni red na cilju 256 km dolge etape Cagliari - La Caletta: 1. RICK VAN LOOY Belg.) 7 ur 18’12”, s povprečno hitrostjo 35,059 km 2. Venturelli z istim časom 3. Sels z zaost. 5’15” (odbitek 15”) 7.23T2” 4. Anquetil (Fr.) 5. Desmet (Belg.) 6. Cribiori 7. Taccone 8. Pambianco 9. Lelangue (Belg.) 5’32” 10 Fantinato 11. Poggiali 12. Moser (odbitek 15”) 7.23’29” 13. Vigna 9’11” 14 Trape 15. Adorni 16. Mealli 17. Stefanonl 18. Babini 19. Quesne (Fr.) 15’33” 20. Den Hortog (Belg.) 25. Graczcyck (Fr.) 16’20’' 27. Plankaert (Belg.) 28. Stablinski (Fr.) 29. Sorgeloos (Belg.) 33. Hoevcnaers (Belg.) 22’50” 38 Zoeffel (Sv.) 29’45” 39. Schutz (Luks.) 40. Maurer (Sv.) 41. Blanc (Sv.) 50. Lute (Hol.) 36’37” iminmiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiHitoiiiiiififiiiftmiiiifHtuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiMiiimiiiiiiiitiii ZA SMUČARSKE TEKME NA LIVKU Prijave samo še danes SPDT priredi v nedeljo, 7. t. m. tekme na Livku. Tekmovalci bodo razdelejni v tri skupine: 1. ČLANI — tekmujejo v smuku in veleslalomu 2 CLANICE — tekmujejo samo v smuku 3. NARAŠČAJNIKI — tekmujejo samo v smuku Nagrajevanje bo kot sledi: 1. ČLANI nagrajeni po prvih pet s kolajnami; poleg tega bo povrnjena vpisnina; I. dobi povrnjeno vso vpisnino II. dobi povrnjeno 75% vpisnine III. dobi povrnjeno 50% vpisnine IV. in V. pa dobita povrnjeno 25% vpisnine. 2. CLANICE nagrajene bodo prve tri s kolajnami ; vpisnina bo povrnjena kot sledi: I. dobi povrnjeno vso vpisnino II. dobi povrnjeno 75% vpisnine III. dobi povrnjeno 50% vpisnine. 3. NARAŠČAJNIKI nagrajeni bodo prvi trije s kolajnami ; vpisnina bo povrnjena kot sledi: I. dobi povrnjeno vso vpisnino II. dobi povrnjeno 75% vpisnine III. dobi povrnjeno 50 %vpisnine. Vpisnino se povrne samo tistim zmagovalcem, ki pridejo na izlet z avtobusom SPDT; če se pripeljejo z avtomobili, dobijo samo kolajne. Tekmovalci se lahko prijavijo kot posamezniki ali kot društvo Vpisovanje samo še danes, v Ul. Geppa, 9/1. ZA SPENT JV Ze določena jugoslovanska reprezentanca LJUBLJANA, 2. — Organizacijski odbor svetovnega prvenstva v namiznem tenisu, ki bo od 15 do 25. aprila v Ljubljani, je skupno s pristojnimi športnimi forumi imena val 30-članski častni odbor, ki mu načeluje predsednik skupščine Slo. venije Ivan Maček. Danes so v tUtdl ‘n| določenih shemah brez igralce, ki bodo zastopali Jugosla-1 spodrsljaja in nesporazuma, na svetovnem prvenstvu. Ti vij o so: Moška ekipa: Vojislav Markovič, Istvan Korpa, Edvard Vecko, Dragotin Surbek in Željko Hrbut. Ženska ekipa: Cirila Pirc, Ljubica Anič, Tatjana Ječmenica in Nina Lučič. Poleg njih bo nastopilo še 11 igralk in 12 igralcev. Za evropsko gorsko trofejo Italijan Zilioli prvi na vrhu Agela NICA, 2. — Italijan Italo Zilioli je danes zmagal v vzponski dirki -za evropsko gorsko trofejo. Proga je bila dolga 36,800 km in se j« končala na 1100 m visokem hribu Agel. Žal je slabo vreme precej ♦ škodovalo tekmovalce in posebno Ziliolija, kateremu se ni posrečilo izboljšati rekorda proge, ki pripada z 1.15’04” Spancu Gilu. Vrstni red na cilju: 1. ZILIOLI (It.) 36,800 km v 1 uri 20’23” 2. Bellone (Fr.) z zaost. 46” 3. Gutty (Fr.) 51” S SLALOMOM Danes začetek italijanskega prvenstva MADESIMO, 2. — Jutri se bo začelo v Madesimu (Sondrio) italijansko smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah. Zaradi novega snega so morali prireditelji ponovno spremeniti spored tekmovanja. Državno prvenstvo bodo otvorlll moški s slalolom, ki se bo začel ob 9. uri, medtem ko se bodo od 14. dalje pomerile v isti panogi ženske. MEDNARODNI NOGOMET TURIN, 2. — Jutrišnjo tekmo tretjega kola turnirja za pokal sejemskih mest 1964-65 med Torinom in zagrebškim Dinamom bo sodil Nemec Baumgartel. Stranska sodnika bosta tudi Nemca in sicer Hilker in Kramnack. • * « GLASGOVV, 2. — Jutri zvečer bo Inter nastopil v povratni tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov proti enajstorici Rangersa. Trener milanske enajstorice Herre-ra je najavil moštvo, ki bo naslednje: Sarti, Burgnich, Facchetti, Ta. gnin, Guarneri, Picchi, Jair, Mazzo-la, Peiro, Suarez in Corso. iiiiMniniiiiMiniitnnnimiinmiiiiiinininiiiiniiiiinniiiiuutMniinnHHiiiniiiiiiiiinnniiHHiHiMiiiimiiii KOŠARKARSKO PRVENSTVO MOŠKE /. LICE Po prejšnjih uspehih zopet poraz Goriziane Tokrat so klonili milanski AllOnesta Dve zmagi na tujih igriščih, ki sta bili dokaj nepričakovani, sta precej spremenili lestvico v njenem srednjem delu. Zdaj namreč vidimo tam kar šest ekip z istim številom točk, kar nam priča o izenačenosti moči mnogih petork, ki letos nastopajo v najvišji italijanski košarkarski ligi. Milanska AlFOnestk in rimska Stella Azzurra sta preteklo nedeljo prvič v letošnjem letu prišli s tujih tal s polno bisago. Milančani so šli po točke v Gorico. Soški igralci na drugi strani so v svojih zadnjih nastopih zaigrali zelo dobro in so večkrat zmagali na tujem. Zdaj pa so morali nepričakovano prepustiti obe točki gostujoči petorki. Domačini so kot običajno pričeli z naglim tempom in zaključili prvi polčas z osmimi točkami prednosti Gostje pa so jim bili stalno za petami in prežali na vsako možnost in so končno izkoristili poslednjo žogo drugega polčasa. Ta žoga jim je dala možnost nadaljevanja igre. Prvo zmago na tujem je slavila tudi Stella Azzurra. Rimljani so bili boljši od beneških atletov. Le dve minuti pred zaključkom so do. mačint iztrgali vodstvo. To pa za malo čaša, ker je bil odgovor Stel-le Azzurre hiter in odločen. Milanski Simmenthal se je že skoraj ustalil pri troštevilčnih rezultatih. Njegova nedeljska žrtev je bila petorka iz Bielle. Vittori, Riminucci in Mašini so imeli priliko jurišati na tuji koš iz vseh možnih položajev in so se lahko izkazali kot odlični strelci, medtem ko je moštvo zaigralo po točno shemah brez vsakega kar daje vtis, da Ignisu letos ne bo uspelo ponoviti lanskoletnega u-speha. Tudi Ignis je na drugi strani zaigral dovolj strumno, vendar brez navdušujočega elana kot njegovi najresnejši tekmeci. Nedeljski nasprotnik Libertas iz Livorna jim ni bil dorasel in kljub pokazani volji ni bil niti za trenutek kos domači petorki, ki si je dovolila tudi preizkušnjo novih napadalnih sistemov. Ti naj bi omogočili uspeh v nadaljnjih nastopih na tekmah za evropski pokal in seveda v najbolj važnem srečanju z milansko petorko. Dokaj dramatično je potekala tudi tekma v Padovi, kjer je domači Petrarca le s težavo odpravil bolonjsko Fides. Tekmeca sta si bila stalno drug drugemu za petami. V poslednjih sekundah so si domačini nabrali naskok, ki jim je končno dal najprej upanje nato pa zmago in z njo dve dragoceni točki, ki omogočita petorki, da ne zgubi stika z boljšimi ekipami in da še vedno upa na rešitev pred izpadom iz lige. IZIDI Stella Azzurra - *R,eyer ‘Ignis . Libertas Livorno •Simmenthal Lib. Biella AirOnesta . Goriziana •Petrarca . Fides Bologna I. P. 68:61 90:63 111:61 73:66 67-63 V M. ŠAJINOV J Cvetočih lic. Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti Se veliko primerov neobičajne strogosti bi lahko navedel, vendar pa je teh toliko, da bi njih naštevanje privedlo predaleč. Le še enega hočem navesti, ker potrjuje, da ni pravila brez izjeme, pa tudi zaradi tega, da vidimo, da smo včasih tudi zelo popustljivi in velikodušni. Naše mladinsko društvo bi se lahko prve čase imenovalo moško mladinsko društvo, kajti v njem smo bili včlanjeni samo fantje, šele po več kakor pol leta obstoja so pristopila tudi dekleta. Prihod deklet v naše društvo je vnesel v društveno delovanje veliko sprememb in živahnosti. Ne mogel bi danes trditi, kaj naj bi bil vzrok, da so dekleta vstopila v društvo tako pozno, toda spominjam se, kakor da bi bilo danes, kako je na nekem društvenem sestanku sredi decembra 1926 pokojni Franjo Zajec predstavil v novih prostorih na Lonjerski cesti nekaj deklet. Te so se pri oknu tesno tiščale druga ob drugi in se od časa do časa brez vidnega vzroka namuznile. Silno sramežljivo so se vedle in včasih so se prijele pod roko in se še bolj stisnile druga k drugi. Bile so kakor dekleta na vasi, kadar se vračajo od maše in morajo mimo radovednih fantovskih pogledov. Ne vem, kaj so si mogle misliti, morda to, da bodo imele s takimi golobradci še velik križ, čeprav smo se poznali, kakor se poznajo na vasi ljudje, ki drug o drugem vedo vse. Prihod deklet je torej prinesel v društvo veliko negotovosti in zmede. Dotlej, dokler smo bili še sami, smo red in disciplino vzdrževali s pomočjo avtoritete pok. Zajca. Dovolj je že bilo, da je Zajec zagrozil na članskem sestanku, da bo «postopal strogo disciplinarno« — kakor se je izražal in kakor da bi bil samo on tisti poklicani, ki Je smel odločati o kaznih in jih deliti — pa je bil red med fanti spet vzpostavljen. S prihodom deklet pa je bilo tako, kakor da bi zavel skozi okno v pisarno prepih, na silo odprl vrata na nasprotni strani in počistil s pisalnih miz spise in Jih odnesel na prosto. Nobena listina bi se pri tem ne raztrgala, a zmešnjava v pisarni bi bila vendarle tolikšna, da bi bilo delo za nekaj časa onemogočeno. Nekaj takega je bilo tudi pn nas. Nič se pravzaprav ni izpremenilo, le društvena disciplina je bila močno kompromitirana in bati se je bilo celo hudih posledic. Podoba je bila, da so bila naša dekleta silno živahna, nekatera morda še celo preveč, gotovo pa toliko razposajena, kakor so lahko samo dekleta šestnajstih let, ali tam okrog. Zaradi tega je bilo kričanja in nebrzdanega petja toliko na pretek, da je moralo priti nujno do razpravljanja na sestankih in odborovih sejah. Fantje, tako je kazalo, so od tedaj za dobo' kakega meseca izgubili glavo in se začeli vesti na izletih in na nogometnih tekmah na način, ki jim doslej ni bil v navadi. " Običaj je bil, da je na nedeljske tekme spremljalo našo četo vse članstvo skoro v celoti in da je naše nogometaše kar se da bodrilo. Nazaj grede smo se skoro redno ustavili v kaki gostilni, kjer smo peli skupno s člani društva nasprotnega moštva, in sicer do mraka, ko smo se običajno razvrstili v četverostope in tako prepevajoč in v smehu korakali do doma. Nedvomno je, da so z udeležbo deklet postali naši nedeljski popoldanski izleti mnogo živahnejši od prejšnjih. Zdi se pa tudi, da tistim, ki so bili zadolženi skrbeti za društveni red in disciplino, kakor se je takrat stalno naglašalo, taka preživahnost ni bila pogodu in so zaradi tega, ko so poročali na sejah in članskih sestankih, zahtevali sankcije proti kršiteljem miru in reda. Tako čitamo, da so se na prvem društvenem sestanku 3 2. 27, ko se je poročalo o tekmi na igrišču bazoviške ZARJE, slišala opozorila zaradi slabe discipline nogometašev. Škamperle je pisal v zapisniku, da «Je tov. Škrap predlagal, naj se ne poroča o nedeljskem izletu«. Njegov predlog pa je na gla- Nogometni enajstorici mladinskega društva Sv. Ivan in mladinskega društva Prosveta • Opčine na prvenstveni tekmi 19. 12.1926 na igrišču pri Briščikih sovanju propadel in je zato tov. Kolerič v svojem poročili ((grajal vedenje nekaterih tovarišev. Na izletu, ki pravzaprat ni bil izlet, so se mnogi tovariši obnašali skrajno nedisciplinar no in nesramno, bodisi na poti kakor tudi v prostorih«. Daljt je Škamperle zabeležil, da «tov. Zajec opozarja, da se bo \ slučaju, ako se dogodi še kaj takega, nastopalo strogo disci plinarno«. Podoba je bila, da Je bil tajnik Škamperle do deklet zelc prizanesljiv, ker jih v zapisniku ni niti omenil in ker je sku šal zvaliti vso krivdo na fante. Vendar pa je bilo že na nasled nji odborovi seji dne 10. 2. 1927 spet govora o razgrajanju v društvu. Na tej seji se je «sklenilo, da se tovarišicam ne dovo li tri nedelje na tekme ter na izlete. Tov. Skrap govori proti ali predlog se vseeno odobri«. Tako je bilo zapisano v zapisni ku. Kakor je videti, je zadeva postala že tako resna, da se je imelo za potrebno tovarišice kaznovati, kar pa ni ostalo brez posledic. Že na naslednjem članskem sestanku dne 17. 2. 27 se Jt med drugim javil članom sklep odborove seje, in sicer da «to varišice ne smejo s tovariši tri nedelje na noben društveni iz let« ter da «ne smejo spremljati nogometašev na tekme. Vzrok: slabo vedenje na zadnjih tekmah in izletih«. Nadalje čitamo v zapisniku tega sestanka, da je med poročilom tov. Koleriča o turističnem odseku predlagala tovarišica Škrapova «naj se gr« v nedeljo v Štanjel, kjer se vrši neka mladinska prireditev«, nakar pa je predsednica Olga Petelinova pojasnila, da skupnega izleta ni mogoče imeti, ker so po sklepu odborove seje tovarišice kaznovane in ne smejo na izlete. Slavko je v zapisniku zabeležil: «Po kratkem pregovarjanju in debatiranju se sklene, da se gre v nedeljo na prireditev v Štanjel skupno in se izvoli za zastopnico tovarišica škrap«. (Se nadaljuje) mm*aji&o'tu! SnT^r;2K2 7700 -■ U110a Sllvl° Pell,0°1 11 Telefon ■* - UPRAVA! rRST - UL sv PRANCISKA * * 1 2 3 4 5 6 7 8 9 * II. * * * * * * * * 20 - Telefon “ telefon 33-207. tekoči rafiun pri “ ‘ ^ ............. NAROČNINA: mesečna KIHI lir - Vnaprej: četrt N 1 »n r 7 SI ' Nedeljska: posamezna 60 din 2.400 din za leto 1965 - Poštni tekoč! račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADI! DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., Narodni banki v Ljubljani 800 14 K(U 86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda - Oglasi tržaške tn eort»ke nnki-alln« « naročajo pr, upravi - tz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pcbblicitk Italiana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega toka Trs. Pokrajine .e