xxxn. — LETO xxxn.
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
cleveland, oalo, tuesday (torek), SEPTEMBER 13, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 179
NOV GROB
^4 ZUPANČIČ
3.nes zjutraj je umrla na "jeinu domu poznana Mrs. Zupančič, (iz poznane La-družine iz West Parka), ^•»Ujoča na 4738 W. 130 St. ^fobnosti bomo poročali ju-
DomaČe vesti
bolnišnice
časoma se je vrnila iz "šnice na svoj dom Mrs. 'Ica Maraš, poznana bivša ! ''^nica Slov. del. doma na ^terloo Rd. Sedaj se nahaja zdravniško oskrbo na svo-
N domu na 1155 E. 169 St.,
^ '
. JO prijateljice lahko obi-Zahvaljuje se vsem prija-Jicam za obiske, darila, kar-5 itd., ki jih je bila deležna '^Itiišnici.
'is lovcev
^vce-člane Euclid kifle and kluba se opozarja, da ^Mri popoldne, v sredo ob 3. .^i seja in streljanje na
( 'Inikarjevi farmi. Serviralo ° klobase in kislo zelje. Va-^ 'Vse lovce na udeležbo.
i odsek SNPJ farme
k
ocoj ob osmih se vrši sesta-; . žeiibkega odseka i a r iil e , ^ ^ v . Slov. del. domu na Wa-Rd. Vabi se članice na ■^ostevilno udeležbo.
'Rojstni dan
^^Rji petek je praznovala rojstni dan Mrs. Teka-386 E. 165 St. Kot prava
'o-!re,
'^Jska korenina, je še vedno da le kaj. Še na mnoga ' Mrs, Tekavec!
^®tnica poroke
3.nes praznujeta - 25-letnico srečnega zakonskega

poznana« Mr. in Mrs.
. Smerdel iz 19202 Arrow-ni -^ve. Sinova in vsi domači tudi prijatelji jima želijo še ^noga leta zdravja in zado-'Jstvai
proti obsodbi de ; *^iilce 12 hollywooda
^J^AshingtON, 12. Sept.— '., ^00 delavcev in filmskih
V
KARDELJ, DJILAS IN BEBLER ODPOTOVALI V NEW YORK NA GENERALNO SKUPŠČINO Z. H.
BEOGRAD, 10. sept.—Danes je iz Beograda odpotovala jugoslovanska delegacija, ki bo prisostvovala zasedanju Generalne skupščine organizacije Združenih narodov.
Delegaciji načeljujeta zunanji minister Edvard Kardelj in tajnik Politbiroa Milovan Djilas.
Ostali delegatje so: zastopnik zunanjega ministra dr. Aleš Bebler, ambasador v Bolgariji M.
pjerdja, visoka uradnika zunanjega. ministrstva Milan Bar-jtos in Salko Fejid, direktor za informacije Vladimir Dedjer in lieut. gen. Veljko Mičunovič.
^ Cev iz Hollywooda je danes ■^f'isalo apel na Najvišjo sod-se spremeni kazne dese-filmskih pisateljev in di-so bili obsojeni, ker k ^^^()teli v kongresu povedati,
komunisti ali pa ne. ^[| so med ostalimi podpi-igralci John Garfield, ^ Q J '^caster, Charlie Chaplin Q ® Sondergaard.
Vj ft podpisniki apela so: •'iff '^tieson, Dorothy Parker, (j, Odets, O. John Rogge,
w
ljudi je ubila ^^SKa bomba?
12, sept. — Da-naznanjeno, da je ^ bomba, ki je bila vrže-% ^^%asako, ubila 73,884
"t L pomeni trikrat več
%
tigf." V-® j® predmevalo. Kar
^irošime pa; je bilo na-s^* j® bilo ubitih k 0,000 Japoncev. Medtem Vjiy ^°^očila še vedno neza-kajti nedavno je bilo j® v Hirošimi bi-240,000 oseb.
V New Yorku se bodo delegaciji priključili še jugoslovanski ambasador v Washingtonu Sava Kosanovič, stalni delegat pri OZNi dr. Joža Vilfan in Milo je Radonovič. Ta delegacija, ki je najmočnejša od vseh kar jih je doslej Jugoslavija poslala na mednarodna zborovanja, je pooblaščena, da stori kakršne koli nujnostne sklepe, ki bi jih položaj zahteval.
Tito prevzel urad zunanjega ministra
Jugoslovanski parlament je pooblastil ministrskega predsednika maršala Tita, da v odsotnosti Kardelja vodi zunanje ministrstvo.
Jugoslovanski voditelji smatrajo predstoječe debate v Lake Successu za zelo važne. Na postaji so se zbrali najvišji uradniki, ki so delegaciji zaželeli srečno pot. Med ostalimi je bil prisoten glavni jugoslovanski teoretik Moša Pijade, dalje ministrski podpredsednik in minister za notranje zadeve Aleksander Rankovič in predsednik Planske komisije Boris Kidrič.
Zapadni opazovalci verujejo, da jugoslovanska delegacija ne bo dovolila, da se zadevo spora s Kominformo predloži na diskusije pred Generalno skupščino ali pa Varnostni svet. Vsled te^a bo zavrgla vse manevre in poskuse zapadnih držav, da ta spor izkoristijo proti Sovjetski zvezi.
Verjetno je, da bo jugoslovanska delegacija prevzela vodilno vlogo p r i zagovarjanju malih narodov pri konfliktu z velikimi qilami. Korejsko vprašanje bi po mnenju teh opazovalcev dovolilo Jugoslovanom, da obenem z zagovarjanjem neodvisnosti Koreje tako od Zedi-njenih držav kot Sovjetske zveze zagovarjalo tudi neodvisnost Jugoslavije.
*
Kardeljeva izjava
Predno je z ostalimi člani jugoslovanske delegacije odpotoval v Lake Success, je jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj izjavil, da Jugoslavija ne namerava predložiti vprašanja spora med Kominformo in jugoslovanskimi voditelji pred organizacijo Združenih naro dov.
"Ne vidimo nobene potrebe, da bi to storili," je rekel Kardelj.
Časnikarji so Kardelja vpra šali, če bo nedavni razvoj v zvezi s Kominformo in izmenjavo trpkih not med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo spremenil stališče Jugoslavije v mednarodnih debatah. Kardelj je odgovoril, da ta razvoj ne bo vplival na stališče Jugoslavije.
Tito pravi, da je Jugoslavija nepremagljiva trdnjava"
BEOGRAD, 12. sept. — Maršal Tito je včeraj na sestanku z rudarji in industrijskimi delavci izjavil, da je Jugoslavija "nepremagljiva trdnjava," ki bo iz-držala vsak napad, ne glede odkod bi prišel.
Tito je obsodil poskuse, da se "revidira doktrine Marksa in Lenina" in v zvezi s tem pristavil:
"Naša partija zasluži kredit prav zato, ker je pokazala, da je cela zadeva stvar teoretične potvorbe in revizionizma.
"To je kredit naši stranki, ki se je drznila reči: ne, ta pot je zgrešena. Potrebno je, da se gre po poti, po Kateri gremo mi, in to vsled novih pogojev, ki obstojajo po vojni."
Tito je v svojem govoru omenil tudi Sovjetsko zvezo. Rekel je, da ni potrebno, da bi se "Sovjetska zveza vmešavala v notranje zadeve ostalih držav."
Murray opustil zahteve za četrto zvišanje mezd
PITTSBURGH, 12. sept.— Predsednik CIO in United Steel-workers unije Philip Murray je danes obvestil predsednika Tru-mana, da je opustil zahteve za četrto zvišanje plač delavcem uposlenim v industriji jekla.
Unija je sprejela tudi Truma-nov nasvet za 11-dnevno premirje.
Prvotno je Murray zahteval povišico plač za 12% centa, toda je umaknil svoje zahteve, ko je posredovalni odbor izjavil, da se plače ne bi smelo zvišati v tekočem letu.
Družbe so očividno zelo zadovoljne s priporočilom predsednika Trumana in stališčem preiskovalnega odbora. Obenem so se izognile stavki, s katero je unija grozila v slučaju, da bi se zahtevam za povišice in penzije ne zadostilo.
Pogajanja glede penzij se bodo nadaljevala, toda na splošno se smatra, da je unija že doživela poraz.
wallace ne bo kandidat za senat
NEW YORK, 12. sept.—Bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace je danes naznanil, da ne bo kandidiral za senat ali pa katerikoli drugi javni urad.
V New Yorku so se širile govorice, da bo Wallace kandidiral na tiketu American Labor party za sedež v senatu, ki je ostal prazen, ko se je senator Wagner umaknil v pokoj.
Za senat -bosta kandidirala bivši guverner Herbert Lehman, demokrat, in John Foster Dulles, republikanec, ki je bil imenovan za začasnega- senatorja.
konferenca glede anglije je končana
WASHINGTON, 12. sept.— Konferenca predstavnikov Zedinjenih držav, Anglije in Kanade se je končala danes popoldne. Objavljena je bila skupna izjava, v kateri je rečeno, da se je doseglo "resnični prispevek za rešitev težav, ki obstojajo med dolarskim in sterlinskim področjem sveta."
Mere, ki so bile sprejete zaradi težke finančne krize v Angliji, so le začasne, kar je v izjavi posebej poudarjeno.
pogovori o stavki na havajih so neuspešni
' NEW YORK, 12. sept.—Ameriški vladni posredovalec Cyrus S. Ching je danes naznanil, da so propadli vsi napori, da bi se končalo s stavko pristaniških delavcev na Havajih. Izjavil je, da sta obe stranki brezupno nepopustljivi in da nadaljnje posredovanja ne morejo pomagati.
Predsednik CIO International Longshoremen's and Warehousemen's unije Harry Bridges pa je naznanil, da se bo stavka nadaljevala.
Prigtaniščni delavci na Havajih stavkajo že 135 dni. •
Češki škofje so sedaj za mir z levičarsko vlado
PRAGA, 12. sept.—Danes je bilo razkrito, da so se češkoslovaški škofje, ki se upirajo levičarski češkoslovaški vladi, umaknili in da prosijo vlado, naj konča "sovražnosti proti cerkvi."
Prošnja škofov pa verjetno ne bo imela nobenega učinka, kajti škofjfe zahtevajo posebne pravice in svobodo, da cerkvena hije-rarhija dela na Češkoslovaškem, kar hoče.
V svoji "mirovni ponudbi" zahtevajo škofje, da se prizna papeža za glavarja katoliške cerkve, da se da polno svobodo nadškofu Beranu in da se umakne vse omejitve, s katerimi je vlada brzdala politične aktivnosti cerkve.
Škofje so se pritožili, da je vlada odvzela mnogim duhovnikom imetje in avte, ker so pre-čitali s prižnic pastirsko pismo svojih višjih, ne da bi imeli dovoljenje vlade.
"P o n a v 1 j amo—pripravljeni smo na pogajanja za pravično ureditev medsebojnih odnošajev med cerkvijo in državo, če bo vlada spoštovala svobodo cerkve," pravijo češkoslovaški škofje v svojem apelu.
Češkoslovaške vlada je ostro nastopila proti duhovnikom, ki so ubogali ukaz papeža o izobčenju katoličanov, ki podpirajo komunizem. Tako je neki duhovnik, ki ni hotel podeliti zadnje zakramente umirajoči ženi, bil obsojen na osem let zapora. Škofje pa sedaj zahtevajo, da vlada ukine takšne kazne. Dalje zahtevajo škofje, da Vlada razpusti Katoliško akcijo, ki jo podpirajo mnogi duhovniki in katere cilj je, da sklene mir z vlado.
V "Enakopravnosti" dobite ^edno sveše dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
Kitajski komunisti dobili gasolin z ameriško ladjo
WASHINGTON, 13. sept.— Senator WiUiam F. Knowland je danes izjavil, da sta dve ameriški "tanker" ladji pripeljali kitajski Ljudski (komunistični) armadi olje, ki jim je bilo nujno potrebno. Knowland je zagotovil, da je prevoz olja v ameriških ladjah odobril Državni oddelek.
Knowland in nekateri drugi senatorji se zavzemajo za na-daljno pomoč kitajskim nacionalistom in si v zvezi s tem prizadevajo, da bi se del $1,314,-010,000 za vojaško pomoč tako zvanim "svobodnim državam" odobril tudi za kitajske nacionaliste.
Kar se tiče incidenta z ameriškimi ladjami, ki so pomagale komunistom, je senator Know-land omenil izjavo podpredsednika ameriške mornariške komisije Grenville Mellena. Soglasno s to izjavo sta dve ladji pripeljali produkte kitajskim komunistom iz Romunije in sicer potom dairenskega pristanišča, ki se nahaja pod kontrolo So-vjetov. Državni oddelek je baje v zvezi s tem transportom izjavil, da "ne ugovarja."
Očividno gre za pošiljke, ki jih je omenil pomožni državni tajnik Ernest Gross, ko je sporočil, da je bilo resno pomanjkanje olja, s katerim so bili soočeni kitajski komunisti, olajšano, ko je pozno v juliju bilo poslano iz Romunije 200,000 sodov kero-sina in gasolina.
Knowland je izjavil, da ga te pošiljke spominjajo na dneve, ko je Državni oddelek dovolil, ia se Japoncem pošlje olje in staro železo.
sovjetski tisk o mornarici v španiji
MOSKVA, 11. sept. — Glasi lo sovjetske mornarice "Rdeča mornarica" je danes objavila komentar o obisku ameriškega admirala Conollya pri španskem fašističnem diktatorju Francu. Časopis pravi, da je ta obisk v zvezi z "načrti ameriških milita-ristov, ki hočejo Sredozemsko morje spremeniti v ameriško jezero."
zaključek mirovne konference v mexico
MEXICO CITY, 12. sept.— Včeraj je bila tu zaključena šestdnevna Mirovna konferenca, na kateri so bile sprejete številne resolucije.
V	eni resoluciji je med ostalim poudarjeno, da kapitalizem Zedinjenih držav in komunizem Sovjetske zveze lahko soobsto-jata v miru, da pa je kljub temu možno, da bi prišlo do vojne, ker se bo kapitalizem začel razpadati in bo pred razpadom povzročil vojno.
V	resoluciji je dalje rečeno, da "mo n o p o 1 n i kapitalizem ustvarja iz Nemčije in Japonske vojne centre," da v Zedinjenih državah vlada "ozračje terorja," da je sodelovanje ijtied Zedinje-nimi državami, Anglijo in Sovjetsko zvezo nujno potrebno in da-se mora prepovedati uporabo atomske bombe.
senator t aft izziva trumana
COLUMBUS, O., 12. sept.— Republikanski senator Robert A. Taft je danes izzval predsednika Trumana, češ naj pride v Ohio in agitira proti njegovi ponovni izvolitvi.
"Z dobrodošlico ga bomo pozdravili v Ohio, če bo skušal priti pojasniti neuspehe demokratov," je rekel Taft.
heuss je predsednik zapadne nemčije
BONN, 12. sept. — Parlament zapadne Nemčije je danes izvolil za predsednika zapadne Nemčije profesorja Theodorja Haus-sa.
Heussa so podpirale vse desničarske stranke, medtem ko je dr Kurt Schumacher, social demokrat, dobil 312 glasov.
Sovjetski delegat napadel papežev ukaz o izobčenju
Zedinjene države in Anglija so proti sprejetju vzhodno-evropskih držav v članstvo organizacije Združenih narodov
LAKE SUCCESS, 10. sept.—Ukrajinski delegat Dmitri j Z. Manuilski je včeraj v Varnostnem svetu v teku debat glede sprejetja novih članic v organizacijo Z. N. označil vatikanov ukaz o izobčenju katoličanov, ki podpirajo komunizem, za "moralni samomor."
Manuilski je v svojem ostrem
napadu med ostalim rekel, da voditelji katolicizma podpirajo vojne hujskače, oboroževalno tekrho in najbolj viharne zagovornike atoniske vojne."
Zedinjene .države in Anglija ta v teh debatah odločno nasprotovali sprejetju Albanije, Bolgarije, Mandžarske, Romunije in Mongolije v članstvo organizacije Združenih narodov, češ da omenjene države "ogrožajo mir na svetu."
Z druge strani pa sta sovjetski in ukrajinski delegat izjavila, da bosta vetirala vse poskuse za sprejetje onih držav, ki jih zagovarjajo zapadne sile.
Duhovniki ne smejo kršiti zakone dežele
Manuilski je napadel papežev ukaz v teku debat z ameriškim in angleškim delegatom, ko sta lednja nastopila proti sprejetju držav, ki imajo komunistične ali pa levičarske vlade.
Manuilski je izjavil, da v za-padno-evropskih državah ne zatirajo vere, pač pa se vlade teh držav borijo proti onim, ki "spreminjajo vero v orodje politike in to ne samo politike, pač pa skrajno reakcionarne politike."
"Duhovniku se ne more dovoliti, da bi svoje oblačilo izkoriščal kot ščit, medtem ko krši osnovne ustavne zakone dežele. Osnovni princip demokracije je enakopravnost vseh pred zakonom in služabnik verskega kulta ne more zahtevati privilegije in nedotakljivost, ker se celb poslancem, ki kršijo zakone, odvzema nedotakljivost.
"Nobena država, z izjemo onih, ki jih. kontrolira red jezuitov, ne more dovoliti, da bi cerkev postala država v državi. Takšne zahteve so se zrušile že za časa buržvaznih revolucij in nihče ne bo uspel, da jih oživo-tvori danes v deželah ljudskih demokracij.
"Vsak, ki misli, da se to lahko doseže z izobčenjem podpira-teljev novih demokracij, se globoko moti. Duhovne oblasti, ki izobčajo osebe, ker so naklonjene komunizmu ali pa ker podpirajo nove demokracije, z drugih mi besedami duhovne oblasti, ki skušajo zatirati podpiratelje miru, ker se borijo proti novim ne-tilcem vojne, delajo moralni samomor, ker podpirajo vojne hujskače, tekmovalce v oboroževanju in zagovornike atomske vojne," je izjavil Manuilski.
Češki izdelki na bostonski razstavi
BOSTON, 12. sept. —Češkoslovaška je na mednarodni razstavi v Bostonu razstavila svoje industrijske izdelke v vrednosti nad $1,000,000.
V	okusno opremljenih prostorih je zastopano 30 odstotkov češkoslovaške industrije tekstila, stekla, kože, mašinskega orodja, optične opreme itd.
V	oddelku za tekstil se nahajajo bogate preproge s perzijskimi in orijentalnimi motivi, kakor tudi z modernimi vzorci. V tem oddelku so naprodaj mič-na pregrinjala in sicer po $3.
Prvič je bil razstavljen tudi novi češkoslovaški avto "Tar-traplan," ki ima stroj zadaj, prostore za kovčege pa spredaj. Posebnost tega avta je, da troši en galon gasolina na 29 milj. Avto ima štiri vrata, cena pa mu je za Zedinjene države $2,500.
Na razstavi so štiri vrste mo-torbiciklov, ki so nekaj lažji od ameriških. Cena jim je od $339 do $640.
Fotografski aparat, ki je označen za "najmanjši na svetu," ker je dolg le 2% palca, je naprodaj po $20. Dalje so razstavljeni daljnogledi ter lovske in druge puške.
V	oddelku za električno opremo so povečinoma razstavljeni predmeti za kuhinjsko uporabo, kakor stroj za mešanje, ki stane $30.
Češkoslovaški industrijski izdelki so bili prvič razstavljeni v New Yorku in sicer januarja meseca leta 1948, zatem pa pretekle spomladi v Torontu, Cana-di. Češkoslovaški uradniki so izjavili, da sta obe razstavi bili uspešni. Opozorili so, da je češkoslovaški uvoz iz Zedinjenih držav lani znašal $36,393,600, medtem ko je izvoz v Zedinjene države bil za $23,393,600,
nacistični sodnik storil samomor
MONAKOVO, 12. sept.—Glavni sodnik nacistične najvišje sodni je Walter Buch je danes storil samomor. Prerezal si je žile in skočil v jezero Ammer.
Buch je bil odgovoren za prvo pregajanje Židov v letu 1938, ko je bilo poklanih več kot 100 Židov.
robesonu onemogočajo shode in koncerte
AKRON, O., 12. sept.—Akron-ski Šolski odbor je danes zanikal dvorano znanemu zamorskemu baritonu Paulu Robesonu.
Dvorano je že najel izvršni tajnik akronskega Council for Negro in Democratic Rights J., Herman Brown in sicer za 5. oktobra. Sedaj pa je odbor obvestil Browna, da se je premislil in da dvorane ne more odobriti, ker da bi lahko prišlo "do nemirov."
Kot zgleda, se skuša preprečiti nastope Robesonu s tem, da se mu zanikuje dvorane. Organizatorji shoda in koncerta niso uspeli dobiti niti akronsko Armory.
Prošnjo za dvorano je zavrgel tudi cincinnatski Šolski odbor, češ da bi Robesonov nastop ne i "bil v korist naselbini."
stran 2
enakopravnost
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRIKTINQ 8c PUBLISHING CO. (231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town;
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto?
13. septembra 1949.
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
_$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
_$10.00 _ 6.00 _ 3.50
DELO SLOVENSKIH LJUDSKIH DUHOVNIKOV
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
DUHOVNIKI 0 PROPAGANDI VATIKANA
Istočasno ko Vatikan sporoča, da se v Sloveniji rušijo kapele in druga znamenja, drugi cerkveni forum tukaj naroča in s tem potrjuje, da se pri nas nemoteno gradijo nove kapelice in druga znamenja. Tako navajajo Sporočila 1948/V-6: "Kapelice, polj.ski križi in znamenja, ki že stoje po vaseh, cestah in drugod, ali se na novo postavljajo . . morajo odgovarjati liturgičnim in vsaj do neke mere estetskim znamenjam. Ako kdo želi postaviti novo znamenje, naj dušni pastir skrbi, da bo novo znamenje v liturgičnim in umetniškem oziru dostojno."	•
Medtem ko radio Vatikan poroča, da je zaprt dr. Maks Držečnik, istega sveta Stolica imenuje za Ap. administratorja. Duhovniki pred sodišči izjavljajo, da se v preiskavi ni izvajalo nikakega pritiska, Vatikan pa poroča o strašnih nasilstvih. Prav tako zagovarja morilce in izdajalce v duhovniški obleki, ali pa samo tendenciozno poroča, kot na primer o procesu proti Jarcu in Savelliju: "Znam nam je proces proti duhovnikoma Jarcu in Savelliju" in nič več.
Jasno nam je, da s tem poizkušajo sodelavci vatikan cke radijske postaje zaplesti v politično službo tiste duhovnike, ki r^iso dovolj trdno povezani z ljudstvom in verjamejo, da je izgradnja socializma naperjena k likvidaciji vere in ne k likvidaciji kapitalizma in imperializma. Ti procesi pred ljudskimi sodišči so prikazali, da so postali številni duhovniki kriminalci in proti-državni elementi prav zaradi tega, ker so sledili takšni propagandi. To ni bilo pri nas samo med vojno, ampak se dogaja tudi danes, kar priznava cerkveno vodstvo v Mariboru in v Ljubljani. Cerkveno vodstvo Mariboru je trikrat izdalo poziv, naj duhovniki ne nasedajo ilegalcem in skrivačem, ki zapletajo posameznike, cele družine in vasi v nedogledne posledice. Članek enake vsebine je bil objavljen v "Oznanilu."
Pač'pa zadnji čas opazujemo v nekaterih krajih Slovenije prav v zvezi s kampanjo radia Vatikana, da so se oskrunila javna sveta znamenja. Mi vemo in smo uverjeni, da to ni delo ljudske oblasti ali članov vodečih političnih organizacij, ampak tistih elementov, ki pod vplivom proti ljudskega duhovnika poizkušajo potrditi laži radia Vatikana in s tem dokazati, da se pri nas preganja vera. Tako na primer v St. Vidu nad Ljubljano ostanki klerikalne reakcije brez razloga čez noč spravljajo podobe, češ da jih ne bi dobili komunisti. Napotila za takšno njihovo delovanje izvirajo iz župnišč protiljudskih duhovnikov, to pa zlasti, ker so takšni pojavi izredno osamljefti.
V preteklem mesecu je neki protiljudski duhovnik ( pisal članu Iniciativnega sekretariata tov. Medvešeku Matiji grozilno pismo, češ da naj preneha delati v OF. Nekaj dni nato je prišla nahujskana skupina voznikov, oborožena z noži, in hotela iz njegove župne cerkve odpeljati edini zvon v sosednjo vas, kjer so že trije zvonovi. Narodna milica je preprečila to nasilje. Takšni primeri nas potrjujejo v prepričanju, da je protiljudska duhovščina tista, ki poizkuša mobilizirati klerikalne reakcionarne ostanke v borbi proti redu, ki vlada v naši dravi.
Na drugi strani pa nam pada v oči enostranost vatikanske radijske postaje, ki riše s najbolj izbranih blagih besedah življenje katoličanov in duhovnikov v begunstvu. O tem življenju vedo poročati tisti duhovniki, ki so zbežali v tujino prav pod vplivom te propagande in ki danes pošiljajo pisma v našo državo z naslednjo vsebino:
New York, 25. 2. 1949.
Dragi Janez!
Prav lepa hvala za pismo in Bilten. Veseli me, da vas je toliko duhovnikov v OF, da se zavedate dolžnosti v graditvi "Asocialnega reda. Za Bilten pa se še priporočam. Kolikor slišim, bi radi nekateri gospodje kar domov šli. Morda bi vaš krožek v OF kako pomagal. Nekateri še za vožnjo iz Italije ali drugod nimajo. Tu je pac še stari kapitalistični. sistem. . .
Tako so mi za tako zvano Caritas diocesana naprtili že najmanj 50 dolarjev; šef misli, da jih dam lahko še več.
Lojze (Jenko.)
Hlinjeno "prijateljstvo" radijske postaje Vatikan do slovenskega naroda je očitno tudi zaradi tega, ker nima besedice za pravično rešitev združitve vseh Slovencev v svoji domovini. Po Koroškem—kjer je na oblasti klerikalna ljudska stranka—tudi ordinariat preganja in zatira Slovence. V Trstu pa po cerkvah izrabljajo prižnice za vojno hujskaštvo.
Ker se je propaganda vatikansko radijske postaje
Ne se udeleževati političnega dela hi bilo prav tako
pogrešeno, kakor nič delati
za skupno blaginjo.
(I.fon XIII., Okro. Irnniorinlr Dri)
Te besede papeža Leona XIII. naj veljajo predvsem tistim našim sobratom, ki danes v času vseljudske politične razgibanosti beže od politike z besedami: "roke proč od politike." Dočim so pa prav ti za časa pred-april-ske Jugoslavije tiščali roke in glavo ter srce v čeber, poln umazane politične godlje. Duhovščina je bila v glavnem idejni in organizacijski steber političnega klerikalizma pri nas. V današnji stvarnosti pa je politika skrb za skupno blaginjo širokih delovnih množic. Beg od take politike, je beg od množic, je indirektno podpiranje reakcionarnih stremljenj in končno tudi osebna nujna opredelitev za protiljudski tabor.
Osvobodilna fronta je kot vse-narodni pokret dosledno svojemu programu vabila vse zavedne Slovence, neoziraje se na socialno, narodno in versko pripadnost v svoje vrste. Tako je že takoj v početku dosledno vabila tudi slovensko katoliško duhovščino, da se vključi v narodnoosvobodilno gibanje in ga po svojih močeh podpre. V ta namen se je povabilo k sodelovanju celo predstavnike katoliške Cerkve v Sloveniji, na primer ljubljanskega škofa dr. Rozmana. Člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte so sami osebno iskali slovenske katoliške duhovnike, ki so bili od okupatorja izgnani na Hrvaško, jih vabili, naj se vrnejo v osvobojene dele domovine.
Takratni sekretar Osvobodilne fronte Slovenije tovariš Boris Kidrič se je sam udeležil dekanijskega sestanka duhovnikov v Črnomlju. Osvobodilna fronta ni prenehala za časa okupacije pozivati vse duhovnike, ki so dobre volje in jim je blagor slovenskega naroda pri srcu, ki so v resnici in ne farizejsko povezani z našim slovenskim kmečkim in delavskim ljudstvom, da jo pod-pro. Vsega tega pa ni Osvobodilna fronta delala zaradi svoje šibkosti ali nemoči, ampak zaradi tega, da vključi v aktivno delo vse zavedne prebivalce, torej tudi slovenske duhovnike. Iz sovražnega tabora se večkrat sliši:
"Poglejte, rabijo nas; brez nas ne morejo dalje; zlasti ne na deželi; le duhovnik in zdravnik vesta, kako utriplje ljudska duša!"
Tem kraljem brez prestolov, tem zvodnikom brez množic danes glasno povemo, da Osvobodilna fronta še danes prav nič ne potrebuje slovenske duhovščine.
Vse herojski podvigi in napori delavskega razreda prevpije-jo glasove nekdanjih namišljenih vodnikov in izkoriščevalcev slovenskega ljudstva. Fronta je včeraj in danes in bo tudi jutri dosledno izvajala program, ki gar ji narekujejo potrebe delavnega ljudstva, pa če je to protiljudski duhovščini prav ali ne. Ker
hoče vključiti vse delovno ljudstvo v svoje vrste, kliče še tudi danes slovensko katoliško duhovščino, ki ima v sebi še nekaj patriotičnega čuta, ki hoče biti tesneje povezana z ustvarjajočo delovno silo milijonskih množic naših narodov in hoče ostati res ljudska duhovščina.
Da zbere vse zdrave in pozitivne sile slovenske katoliške duhovščine in da dremotne, zaspane predrami, ojunači in vzpodbudi strahopetne in dvomljivce, zato je Izvršni odbor Osvobodilne fronte sklical v zadnjem času posebne, ločene sestanke duhovnikov članov fronte in ustanovil tudi poseben organ pri Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte, to je Iniciativni sekretariat duhovnikov članov Osvobodilne fronte. Tem oficiel-nim sestankom so prednjačili sestanki slovenskih duhovnikov že takoj po osvoboditvi, vendar vse te oblike z duhovniki-člani Osvobodilne fronte, duhovnikov ne odvezujejo od njihovega dela na terenu, kot so to dolžnosti vseh frontašev.
Tako sta se že v zgodnji jeseni leta 1945 vršila dva sestanka in sicer eden v Oplotnici pri Konjicah, drugi pa v Poljčanah. V letih 1946-1947 so se za duhovnike Osvobodilne fronte mariborske škofije vršili trije sestanki v Celju. Na sestanku, ki se je vršil 19. avgusta 1946. leta je bila sprejeta in podpisana tudi resolucija, ki je bila poslana šefu naše delegacije tovarišu Edvardu Kardelju, ki se je prav takrat mudil na mirovni konferenci v Parizu. S to resolucijo se je del narodu zveste duhovščine pridružil svojim primorskim sobratom in se v onih usodnih dneh strnil v enoten nastop z vsemi jugoslovanskimi narodi.
širši sestanek duhovnikov-članov Osvobodilne fronte za bivšo Slovensko Primorje se je vršil 2. oktobra 1947. Sestanek je sklical Izvršni odbor Osvobodilne fronte na izrecno željo nekaterih članov duhovnikov. Na tem sestanku je bil formiran tudi prvi odbor organiziranih članov Fronte, ki je danes že redni —zakonito izvoljeni odbor, ki v Slovenskem Primorju po svojem delu uživa ugled in zaupanje tudi pri duhovnikih, ki niso še člani Fronte.
Da bi aktiviziral tudi duhovščino po ostalih predelih naše domovine je v ta namen sklical Izvršni odbor ožji sestanek duhovnikov frontašev iz vse Slovenije. Ta sestanek se je vršil 28. januarja 1948. Sestanka so se udeležili delegati frontovci iz obeh škofij. Na tem sestanku so se določile konkretne programa-tične in organizacijske naloge, ki jih nalaga Osvobodilna fronta svojemu članu duhovniku.
Naloga Osvobodilne fronte duhovnika je, da se doseldno vedno in povsod bori za mir, ki ga danes poizkuša ponovno rušiti in motiti zapadni imperializem, poslužujoč se trenutno predvsem človeškega elementa v katoliški Cerkvi, to je Vatikana. Vsak duhovnik, član gibanja Osvobodilne fronte, naj bo go-
zapisala službi imperializma in vodi borbo proti socialističnemu družbenemu redu, ker nas poizkuša navajati na dejanja za rušenje javnega reda in na pot narodne izdaje in ker prav ta propaganda pri nas poizkuša zavreti nemoteno cerkveno življenje, s tega mesta obsojamo takšno nemoralno in neodgovorno početje vatikanske radijske postaje. Na okrajnih konferencah je na desetine poštenih duhovnikov-članov OF in simpatizerjev v resolucijah obsodilo takšno lažno in tendenciozno poročanje, ki nikakor ni v skladu s katoliškimi moralnimi principi in vsekakor praktično onemogoča poglobitev religioznega življenja. Skupnemu protestu pridružujemo še našo zahtevo, da naj vatikanski radio vsaj z objektivnim poročanjem spoštuje naše napore in napore petdesetih milijonov katoličanov v državah ljudske demokracije, ki so se odločili za gradnjo socializma in ki svobodno opravljajo svoje verske dolžnosti v novi družbeni stvarnosti.
Iniciativni sekretariat duhovnikov-članov OF pri lOOF
reč propagator pravega patriotizma, ki nima prav ničesar skupnega s šovinizmom. Ta patriotizem naj se dejansko utrjuje z delom v vseh patriotičnih akcijah in to brez kakršnekoli primesi neiskrenosti in zlorabe v reakcionarne politične namene. V dosego čimvečjega uspeha, ki je odvisen od čim tesnejše in sistematične povezave, se je na tem sestanku predlagala ustanovitev posebnega organa pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte in to naj bi bil Iniciativni sekretariat duhovnikov-čla-nov Osvobodilne fronte pri Izvršnem odboru.
Da bi zajeli čim večje število duhovnikov frontovcev, jih med seboj tesneje povezali, jih politično razgibali, sta bila sklicana na predlog, ki je bil sprejet na ožjem sestanku, dva sestanka in sicer 6. in 7. aprila 1948 v Ljubljani in v Mariboru. Na teh sestankih je bila izrečena med drugimi tudi želja, da naj bi se sestanki vršili ločeno po okrajih. K temu se je takoj pristopilo. Sestanki so se z malimi izjemami vršili po vseh okrajih tako v Lendavi, Ptuju, Mariboru-okoli-ci, Celje-okolici, Poljčane, Kamnik, Kranj, Novomesto, Grosuplje itd. V celoti se je vršilo šestnajst sestankov v okrajnem merilu.
Udeležba sama je že pokazala stopnjo politične zavesti, predanosti in važnosti, ki so jo polagali člani na te sestanke v posameznih okrajih. V nekaterih okrajih je bila udeležba stoodstotna, tako okraj Gorica, Lendava in Murska Sobota preko 100%. Prišli so namreč tudi duhovniki nečlani fronte. Na vseh teh sestankih se je pri vprašanju organizacijske povezave in krepitve izkristaliziral predlog, ki je zadnje čase postal realnost, to je ustanovitev posebnega organa pri Izvršnem odboru Osvobodilne fronte—Iniciativni sekretariat pri Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte, to je pomožen organ fronte pri organiziranju in vključitvi slovenskih duhovnikov v Osvobodilni fronti, ni pa to nikak posredovalni organ med cerkvijo in državo.
Na teh sestankih je prišlo marsikje tudi do programatične jasnosti. Mnogo nejasnih pojmov je tekom sesta.nka dobilo jasnejšo' obliko. Tako se je na sestanku v Mariboru, 14 maja 1948 poudarjalo, da je treba priznati novo družbeno stvarnost, to se pravi novo ekonomsko strukturo — socializem. Ločitev cerkve od države je dejstvo, ali duhovniki morajo enkrat za vselej pozabiti na nekdanji privili-girani položaj. Obsojeni duhovniki morajo po izdržani kazni, tudi še pred cerkveno sodišče— kanon 141—itd.
Na zborovanju duhovnikov članov Osvobodilne fronte za Slovensko Primorje je dejal novoizvoljeni predsednik, dekan Piščanec; "Sveta dolžnost vseh nas duhovnikov je, da podpremo ljudsko oblast pri vseh njenih prizadevanjih.—Izravnati moramo vsa nesoglasja med nami in ljudsko oblastjo, ne da bi pri tem izdali svoja načela."
Na sestanku v Novem mestu je duht)vnik član fronte poudarjal možnost sodelovanja, sam je to tudi dejansko dokazal s fizičnim prostovoljnim deloni pri gradnji zadružnega doma v Sto-pičah. (Odlikovan je s srebrno značko). Na sestanku je poudaril, da naj iščemo platformo za iskreno sodelovanje—ne kar nas loči, kar nas druži, na tej bazi delajmo in gradimo.
Protiljudska duhovščina prav od najvišjih vrhov, do neinfor-niranega hribovskega sobratapS poizkušala s kievetanjem, z obrekovanjem ovirati naš pokret. S poudarjanjem svetovno nazorskih razlik, z istovetenjem Fronte in Komunistične partije, s pa-poževimi okrojnicami in podob-
nim je skušala omajati vero v trdnost programa Osvobodilne fronte, duhovnika pa politično pasivizirati. Vesti o ustanavlje-nju tako zvane narodne cerkve, o podpisovanju nekake resolucije, v kateri bodo podpisniki morali obsoditi Cerkev kot tako; da sestankov ne sklicuje ordinariat ali vsaj dekanat, to so bile metode, katerih se je posluževala reakcija pri slabičih in politično -nepoučenih duhovnikih.
Bojazen pred komunizmom je bil glavni vzrok, da mnogi niso upali na zborovanje. Znane laži o ustanovitvi narodne cerkve na naših zborovanjih so zašle celo v slovensko klerikalno ameriško časopisje in sicer v "Ameriško domovino."
Kljub najrazličnejšim lažem Goebelsovega kova, številnihi pomislekom od strani članov samih, kljub malodušnosti neka-ternikov, to gibanje napreduje. To gibanje nam je že dalo du-hovnike-udarnike pri gradnji zadružnih domov tako v Stopičah, Zgornjem Tuhinju, Veliki Nedelji itd.
Neki član Osvobodilne fronte duhovnik se je obvezal za 1,000 ur prostovoljnega dela pri postavitvi gledališkega odra v domačem zadružnem domu. Naslikal bo kulise. Drugi zopet so pokazali s svojim vzgledom, kako je treba podpreti masovne akcije, na primer ob priliki podpisa ljudskega posojila itd.
Novoustanovljeni sekretariat pri Izvršnnemu odboru Osvobodilne fronte bo delo pospešil in sistematično urejeval. Duhovnik frontovec ne bo danes vezan samo na organizacijo v kraju službovanja, ampak bo še s posebnimi vezmi, povezan še s svojim sekretariatom, ki bo s svojimi specielnimi prijemi ugpešneje zaaktiviziral, do sedaj za pokret brezbrižnega duhovnika na terenu, tako bo v raznih masovnih akcijah pokazal na posebne načine sodelovanja duhovnika-čla-na Osvobodilne fronte na terenu.
Sekretariat bo pokazal na posebne delokroge, ki prihajajo pri delu za duhovnika v poštev. Z obnovitvijo političnega življenja med duhovniki-člani Osvobodilne fronte pa bo nujno prišlo do jasnejše diferencije med duhovščino samo. Kakor danes za frontovca laika ni dovolj, da ima legitimacijo Osvobodilne fronte, in da redno plačuje članarino, ampak je dolžan delati, to je izpolnjevati program Fronte, tako bo tudi z ožitvijo dela duhovnikov-članov Osvobodilne fronte prišlo do odločitve ali z ljudstvom za ljudstvo—ali z reakcijo proti ljudstvu.
Legitimacija ne bo več sredstvo za prikrivanje reakcionarnih mahinacij, ampak spričevalo iskrenega delovnega člana, realizacija programa, izvajanje socializma.
Tako bo novo ustanovljeni sekretariat s svojim glasilom svetopisemski kvas, ki naj prekvasi vso pozitivno ljudsko duhovščino, naj loči pastirje od najem-nikav. Naj poveže tesneje vse, kar je pozitivnega med duhovščino, jo politično zgradi in jo s podvojenim delom za blagor skupnosti turi organično poveže. Ljudski duhovnik mora biti pravi patriot, izrazit antifašist in iskren pobornik za svetovni mir, ki je trajno mož^ le v socialistični družbi, mir, ki ga pa danes ponovno rušijo temne sile zapadnega imperializma, z reakcionarnim človeškim elementom v Cerkvi z Vatikanom na čelu.
Bilten Iniciativnega sekrctarijata duliov-nikov članov Osvobodilne fronte.
Urednikova posta
Kosilo Ženskega odseka SNPJ farme
ženski odsek SNPJ farme priredi kosilo na farmi 18. septe©; bra. Ker je letna sezona že pri kraju, da de na zadnjem pik^'' ku združimo vsi prijatelji farme skupaj in ob tej priliki pri' redimo banket za slovo sezoni' Vstopnice so po $1.25. Torej sezite po njih do 15. septembra' kajti kolikor bo prodanih, za toliko oseb se bo serviralo.
Na člane in članice, kateri imate neprodane tikete, pa ape* liramo, da jih vrnete do 15. septembra. Cisti preostanek bo še' v korist kuhinjskih potrebščin in za "tenk" za vodo.
Torej vas še enkrat vlju^D" vabimo, da se udeležite tega k«' sila. Po kosilu bo prosta zabavni pa tudi balincanje ne bo maOJ' kalo in ne petja. Za ples smo P^ preskrbeli popularno godbo. svidenje!
Louise CebroD'
MESTO. KI UMIRA •
Milanski gospodarski list "2^ ore" (15. julija) prinaša iz Gor'" ce dopis pod naslovom "Italija"' sko mesto, počasi umira." Fra®' cesco Mafera navaja, da je v GO' rici nad 30,000 prebivalcev 1"' 000 meščanov brez dela. priznava, da je vsega tega kri^® razmejitev, ni se pa povzpel d" priznanja; da bi bilo upravO" središče, ki je nastalo zaradi žele, moralo ostati združeno ^ deželo, ki se je združila z slavijo. Goriška pokrajina f nekdaj z 42 opčinami merii' 272,064 hektarov, po razmejit^' je ostalo samo še 32,100 hekt®' rov z devetimi občinami; ko S® ji dodali še okraja Tržič iu Gr®' dež, se je površina povečala"" 46,70 hektarov in 18 občin.
Prebivalstvo je prvotno zD®' šalo'270,750, po razmejiayi 79» 092, po priključitvi Tržiča Gradeža pa 133,362.
List poziva vlado, naj nekaJ ukrene za propadajočo Gori''''' Obenem napada neko italija" sko avtomobilsko podjetje, k®"' je poverilo izključno predsta^ ništvo nekemu goriškemu S'", vencu. Odpirajo se torej sta^'' registri.
TELEVIZIJA NA ANGLEŠKEM
Število aparatov za sprejemanje televizijskih oddaj na angleškem znaša danes 140,850 in se je povečalo za 7,000 v primeru z lanskim letom.
SLOVAN MED PRVIMI l2-NAJDITELJI V ZEDINJENI^ DRŽAVAH %
Igorju I. Sikorskemu, gradit^ lju helikopterja in hidroplar"^|^ je angleška letalska družba Br' ish Royal Aeronautical Soči®*'' podelila najvišje odlikovanje raziskovanja v letalstvu. Sik"^ skemu so izročili odlikovanje angleško-ameriški mednarod'^j konferenci za letalstvo v ^e^ Yorku. Sikorski je po rodu Leta 1915 je zgradil prvi večn^" torni bombnik za rusko vojsk"' Po prvi svetovni vojni se je selil v Ztedinjenih državah. korski je izjavil, da Imajo hidi"^ avion! določene prednosti navadnimi letali, ko gre za njo velikih letal.
MODEREN NEBOTIČNIK ^ VARŠAVI
Poljsko ministrstvo za bo zgradilo v Vfiršavi nov tičnik s 14 nadstropji, ki ga do gradili po načelih najsod" nejše tehnike. Najprej tio zgradili ogrodje, ki ga bo tiral poseben stroj. Pri tem bo zaposlenih samo 35 delavc®,^ Montaža bo končana do 20.
3 a
iutiiz.či uu Kuncana ao
1950, nakar bodo nadalje^^^
delo zidarji. Delo bo konča''
jen®
iJi''
proti koncu tega leta. Zgraj bo posebna četrt za podjetja nistrstva za prevoz, v kateri ^ tudi hotel za nameščence ministrstva in njegovih podjet'-'' ki pridejo v Varšavo.
Naročajte, širite in 'Enakopravnost!"
septembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3 '
Troj
Tajne vsemirja ali čudežne
SILE ČLOVEŠKEGA DUHA
jj. ® v pogovorih z ljudmi, 1^. ° zvezdoslovju nekaj vedo, gledajo v nebo s preplaše-
skih starodavnih jutrov-
„ , P^'Stirjev, ki — postavim — vedo nii . .	, .
ie 7	^6 oporekajo, da
Vrt" okrogla, da se Zemlja ^ m ne vesolje okrog nje, — Cest	ljudeh naletiš pre-
loži" modrovanja o neraz-J'vih skrivnostih in. čudežih ^^^irja, ki da jim človek na ijijj ne bo mogel do živega. Q J^®^°§ljeno, na drobcu praš-zrna živeče človeče — ta-[ji]^ ®°^^^ujejo — ne bo moglo sko • te vsemirske, ne-weje, nikoli ne bo mo-gjjj,. °&i^ti, kaj se za njimi le veruje lahko kaj ali
^ed zvezdoslovci najde-ki so obnemogli obsežnostmi gg^o^^^'^ega svetovja, pred nje-li Neizčrpno vsebino. Zapisa-' Ignoramus et ignorabi-lij g" vemo in ne bomo vede. Up t^jne, ki jim človeški duh ^nikoli kos!
se spuščali ob tej
priliki v razglabljanje, kaki razlogi — izven zvezdoslovja! — so prignali te učenjake do takšnega obupa. Toda ni dvoma, da je eden izmed razlogov tudi ta, da j e spoznavanje neskončne narave neskončno dolgo prizadevanje in je torej otročje nesmiselno pričakovati, da bi že znanstveni napori nekaj človeških -rodov razdrli vse neznanke vsemirja. Človeška radovednost pa je včasih neučakana in v tej neučakanosti dostikrat nespametna. "Vse ali nič!" terja od narave in če se ji takoj, na mah ne odkrije, obupa, prekolne ves napredek — in se zateče nazaj k "modrosti" starodavnih jutrovskih pastirjev.
Skozi vso zgodovino človeške znanosti čujemo klic: Ignoramus et ignorabimus! Ni poko-lenja, ki ne bi postavljalo potomcem "neprekoračljivih meja". Toda znanost se pred temi mejami ne ustavlja, podirala je drugo za drugo in razmikala meje spoznanja. Naporna raziskovanja in proučevanja narave, dostikrat počasna, dostikrat
Fastest Man On Water
"eelt Bill Cantrell, the country's top speedboat driver, will thisi attempt to make a clean sweep of the nation's leading racing the D ^hen he drives the famous Gold Cup winner "My Sweetie" in
Resident's Cup Regatta in .Washington, D. C.
'^odo "My Sweetie", owned by millionaire sportsman Horace ®nd ft' ^^"trell has already won the National Sweepstakes Regatta hg J."® Silver Cup Regatta as well as the renowned Gold Gup. Should ra^ithe Presiaent's Cup, Cantrell will become the first driver in,
% history to make a clean sweep of the coveted quartette.
clurtj ^Ijtrell, who has won nearly every speedboat racing honor in-r.atin ? ^ niche in the famous Gulf Oil Hall of Fame, is also one of the ft hu leading automobile racing drivers. He has placed first in over dirt track races and has driven in several Indianapolis events.
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
pa revolucionarno podirajoča staro in odkrivajoča novo in neznano, so širila razsežnosti spoznanja, dostopnega in razumljivega človeškemu duhu.
Pogledati je treba le v zgodovino znanosti, še posebej zvezdoslovja, in na mah skopni nevera v človeški razum in njegove brezmejne sposobnosti. 2e kratek in površen pogled na vse preveličastno odkrivanje narave in njenih zakonov nas mora navdati s prekipevajočim ponosom, da smo člani človeškega rodu, potomci in sodobniki tolikih sijajnih duhov, ki so iz omejene in neznatne človeške stvarnosti prodrli v tolikšne daljave in globine, razsvetlili v silovitih sunkih tisočletno, nevednost v tolikšni meri, da ni od-sihdob v vsemirju nobenega mesta več za bajke in vraže, — ki so tudi iz zvezdoslovja ustvarili vedo, v kateri domišljija kb-maj da sopiha za resničnostjo.
Naj še toliko govorijo o večnih skrivnostih in čudežih — je dejal nekoč mislec — nikomur danes ne pride več na misel, da bi vodil procesijo zato, da bi se ustavilo sonce (medtem ko še hodijo procesije, da bi izprosi-dež — kar dokazuje, koliko bolj razvito je zvezdoslovje od vre-menoslovja!). Kdo bi si upal danes pisati knjige, kot jih je ie pred nekaj sto leti srednjeveški menih, ki je "podrobno" popisal svoje popotovanje do nebesnega svoda, kako ga je prevrtal in pokukal skozenj, da bi videl, kaj ga žene in premika. (Videl je seveda orjaška nebesna kolesa in vzvode!) Smejali bi se vsakomur, ki bi nam danes razlagal, kot je še v 13. stoletju resno opeval veliki Dante, da je vsak planet paradiž zase, ali še pred njim papež Gregor, ki je trdil, da so zvezde duše pravičnih blažencev.
Vse to temno nevednost o. vsemirju je znanost pregnala. Razkrinkala je "tajne" srebrne lune ter nam dala o njej podrobne zemljevide, pojasnila je zakonitost njenega gibanja, ob-
razložila gibanja planetov, od-grnila "strahote napovedujoča jznamenja" kometov, katerih prihod napoveduje že za nekaj tisoč let naprej, pojasnila je tajne sončnih in luninih mrkov in segla še naprej, v tiste daljne svetove, do fiste vse, do Kopernika zamišljene zadnje kristalne sfere zvezd stalnic — za katero da se začenjajo rajski predeli nebes. Strla je vse te sfere in poletela še naprej in podrla svode in pregrade, ki jih ni in ne more biti v vesolju, ki je neskončno in brez meja.
Človeškemu spoznavanju ni meja! Spoznavati, prodirati vse dalje, vse globlje, razmikati mejo za mejo — to je zgodovina človeške znanosti, v tem je njena bodočnost.
v
Vidno obzorje neskončnega vesolja je astronomija raztegnila že na orjaško kroglo, ki meri v premeru eno milijardo svetlobnih let. Nedavno, postavljeni daljnogled na Mt. Palomarju bo ta premer še podvojil, že ti dve dejstvi sami po sebi potrjujeta nezaslišano zmagoslavje človeške znanosti. Na milijone in milijarde smo sicer že vajeni, toda milijarda svetlobnih let je daljava, ki je tudi človek z najbolj bujno domišljijo zlepa ne zapopade.
Kaj razumemo pod pojmom svetlobno leto? Odgovor na to vprašanje nam pove, da je to zvezdoslovna mera za vsemirske daljave, — za katere so vsa zemeljska merila preneznatna in zato neuporabna. Pod svetlobnim letom razumemo daljavo, ki jo predrvi svetlobni žarek v enem letu. V eni sami sekundi pa preleti ta — 300 tisoč kilometrov! Že za to daljavo ene same svetlobne sekunde ne najdemo na Zemlji dovolj prostqra, da bi jo izmerili. Zapustiti moramo Zemljo in se napotiti vsaj do Meseca ali Sonca, da jo preizkusimo. Do Meseca je z Zemlje "samo" 380,000 km — to razdaljo bi preletel svetlobni žarek v eni dobri sekundi! Do Son-
)>•
h ' k
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St	HE 2730
ca je z Zemlje za "malenkost" več — 150 milijonov km. Tudi ta razdalja je za svetlobo kratek sprehod, ki ga opravi v 8 minutah.
Na teh dveh primerih vidimo, v kolikšne daljave seže svetloba že v nekaj sekundah in minutah. Kako nedoumljivo velika mora biti tedaj šele razdalja, ki jo predrvi v svetlobnem letu, ki šteje dobrih 30 milijonov svetlobnih sekund, — vsako sekundo pa opravi 300,000 km!
Toda zvezdoslovcu je ta pošastna daljava tako neznatna, kot je nam, preprostim Zemljanom, milimeter. Zvezdoslovec računa v s vetov ju z milijoni in milijardami svetlobnih let!
Pred temi daljavami človeku domišljija zamre. Zemlja, na kateri živimo in iz katere jemljemo svoja merila, nam ne more nuditi ne predstav in ne primerjav, ki bi nam pomagale predstavljati si tolikšne razsežnosti.
Na skrajni meji doslej najmočnejšega daljnogleda so zvezdoslovci na izredno občutljivo fotografsko ploščo ujeli komaj opazno piko. Dokaj zanesljivi računi so pokazali, da se mora nahajati nekje blizu skrajne vidne meje, da je torej oddaljena približno 500 milijonov svetlobnih let. Ko so učenjaki raziskali to piko v spektroskopu, genialno umetelni napravi, ki razstavlja luč v mavrico, ki nam pove cele romane o svetlobnem viru — so razkrili, da je ta neznatna, komaj vidna pika dejansko celo svetovje, velikanski zvezdni oblak, ki šteje nekaj milijard zvezd. Ce bi zadela to neznansko oddaljeno svetovje nenadna katastrofa, ki bi ga docela uničila in razgnala, bi izvedeli o tem šele po 500 milijonih let! Toliko časa bi rabila luč, da bi prinesla do nas to novico. 500 milijonov let bi zvezdoslovci opazovali to "pikico" in ugibali o njej, ne da bi vedeli— da v resnici tpga svetovja ni več.
Vzemimo še drug primer, ki
naj nam nekoliko približa strašne vsemirske razdalje. Zemlji najbližja zvezda je Proxima Centauri. Oddaljena je od Zemlje komaj 4 in pol svetlobnih let, kar je v vsemirskih merilih izredno malo, takorekoč pred nosom. Kolikšna daljava pa je za Zemljana tudi to, naj pokaže naslednja primerjava.
Radijski valovi, ki jih lovijo naši radijski prejemniki, se širijo s hitrostjo, ki je skorajda enaka svetlobni. Prenos koncerta iz kake dvorane v Ljubljani bo slišal rojak v Ameriki po radiju prej, kot bo slišal koncert poslušalec, ki se di le nekaj metrov vstran od koncertnega odra. (Zvok se širi namreč le s hitrostjo 333 metrov za sekundo.) Ce bi živela na Proxima Centauri kaka živa bitja in bi mogla vloviti na radijski aparat ta koncert, pa bi morala čakati nanj nič manj ko 4 in pol leta.
Tolikšne daljave si je človeška znanost že podvrgla. Pa so ji še premajhne in premalo raz-sežne, celo ti velikanski prosto-
ri so znanosti preozki in pretesni.
¥
V nezadržnem poznavanju in odkrivanju vsemirja se zvezdoslovje ni omejilo le na dirko na daljave. Spoznati in razkriti hoče tudi zakonitosti vesolja, sile, ki vesolje premikajo in ga družijo, vedeti je hotelo nekaj o virih nepopisno velikih energij, ki jih izžarevajo nebesna telesa že milijarde let, dognati zakone razvoja, ki mu je podvrženo, tudi vsemirjem odkriti opeke", iz katerih je zgrajeno . . .
Na vsa ta vprašanja je dala astronomija že toliko odgovorov, toliko podatkov in zaključkov, da lahko z mirno vestjo zapremo knjige mitov in razode-tej in se poglobimo v knjige njene vede.
(Dalje prihodnjič)
OPPOStTUfHTY ORJVB
m
tMvesriN as. sAvtNes bonk
Calf Is Named In Honor of
Foreign Exchange Students
GARY, ILL.—A Brown Swiss heifer calf was named Curtiss Candy •United Nations in honor of 32 foreign scholarship students who visited the Curtiss Candy Farmb, near here, the day she was born. Eugene Woodcock of 'Tripoli, Iowa, national 4-H champion boy in Holstein breeding, who accompanied the group, introduces her to Claude Ballande of France. Behind them is the calf's dam,TKoyars Charmer of Lee's Hill, who established a world record for the breed of 20,474 pounds of milk and 873 pounds of butterfat during a recent test.
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
nick popovic. predsednik
Miško kranjec
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
MAGDie in ^qova družina
If ^Ssli našli doma, pač pa J	kiši ^el kup blaga,
prejšnjega dne ni Zato sn 7VP7ali

1, 'li u- in ju priključili
gimi vred po kol-
V. ^1: že čakala zunaj, in
S, ^ dru "
W
IfkraH
Havo.,.., stvari pa so ji
nS kat vštric, zvezana za V tt, bi se vračala od po^
jh 1 •
. ^ tfg /i*ia hrbet. Vedli so - bHa zdaj ena
a.
Pri Židu je bijo že mnogo ljudi, povezanih kakor Marko in žena. Stali so vsi v vrsti pri zidu, kakor trudni vojaki, njih pogledi so bili prestrašeni, obupani. In to ne brez vzroka; vojaki so jim grozili, da jih bodo vse postrelili ali pa pobesili. Take grožnje niso bile malenkost. Vojna je minila in nihče ni več mislil, da bi mogli še koga ustreliti.
Iskali so med njimi glavnega krivca. Po vrsti so jih osumili in jim dokazovali: Ti si kriv. Kadar pa je kateri dejal.
da ni on, da ga sploh ni bilo zraven, je takoj dobil zaušnico, a če je še tajil, jih' je dobil še več. Tfeko je naposled vsakdo rajši molčal.
Marko se je že vdal v usodo. Rahlo se je spominjal dne, ko je v mestu razgrajal in je bilo tako lepo, ker jih ni nihče klical na odogovor. Zdaj pa je vedel, da tudi tisto pride na dan, in seveda tudi, da je zadavil ječar-ja. Ne, nič dobrega ga ni čakalo. Tudi njemu so rekli, da je
bil kolovodja.
"Prosim," je dokazoval v slabi madžarščini, "mene, prosim, spoštovani, takrat sploh ni bilo doma." Za to dokazovanje je dobil koj zaušnico. Potem je molčal in kimal, ko so mu rekli, da ga prvega obesijo, ker laže. Postal je miren in pohleven in je gledal vojake.
"Naj me pa obesijo," je dejal ženi in drugim. In zagledal se je mimo vseh po polju, kije ležalo nasproti Zidovi trgovinj. Tam je bila jesen. Vse je bilo pospravljeno. Žito ježe vzklilo in pokrilo zemljo. Repišče je bilo razdrto, trava po njem umazana. Daleč za tem poljem je bil gozd, suh, brez listja. Na vse pa je padalo pozno jesensko sonce, tisto hladno, lepo sonce, ki gaje človek tako željan in vesel. Sedel bi na podstenju, kadil počasi pipo in mislil, mislil bogve o čem. Morda še kak teden, morda še mesec dni bo sijalo takšno sonce. Potem bo padel sneg, a za snegom pride zopet pomlad. No, vse to zdaj nima pomena; Marku Magdiču so jasno povedali ,da ga bodo obesili. Tu bodo ostale te njive z zapoznelim jesenskim soncem, tu bo ostala njegova družina in
sramovali se bodo, ker je bil njihov oče obešen.
Preden to sonce zaide, njega ne bo več . . .
Obesili vendar niso nikogar, pač pa so vse pošteno pretepli. Potem so jih naložili na kmečke vozove in jih odpeljali nekam daleč na Madžarsko. Tam so jih izpraševali in pretepali naprej. A ko bi jih morali soditi, so se vrata zapora odprla in so jih izpustili. Vračali so se domov.
O Matiji ni bilo sledu. Sicer pa zdaj ni nihče spraševal po njem. Kdo naj bi ga tudi iskal in kje?! Žandarjev ni bilo. Pač pa so ob Muri stražili neki vojaki. K vojakom pa Marko ni hotel povpraševat. Dovolj grenkih izkušenj je imel z njimi. O, živel bo, to je jasno. Če ga do zdaj ni vrag vzel, ga tudi poslej ne bo. In Marko je bil zdaj jezen nanj, ker je moral zaradi
njega toliko pretrpeti. Ne, ni ga hotel za svojega sina.
Sicer pa je trebalo skrbeti za vsakdanje življenje. To ni bilo nič lažje, kar je vojna minila, kakor prej. Nasprotno, še težje je postalo. Kruha slejkoprej ni bilo. Povrhu Marko zdaj ni imel nikakega dela. Kakor bi se ljudje naveličali živeti: nihče ni ničesar prinesel v delo. Ni bilo treba novih postelj mladim poro-čencem, ne omar, ne miz nikomur. In celo drobnarij ne, s katerimi so sitnarili včasih. Nikomur ni strohnel okvir na oknu, niti ga ni motila prevelika razpoka v vratih, pa če je bil še tak prepih zaradi tega.
Tako z mizarstvom ni bilo nič. Prav tako ne z drugimi stvarmi. Tudi novega vbza ni nihče potreboval. Ljudje so se rajši vozili na starih, škripaj ocih kolesij ih. Nikomur se ni razsul
sod. Samo svet—ta je bil, pač razbit in je čakal, da ga kdo uredi.
A svet se je še bolj zmešal. Prihajalo je vojaštvo in zasedalo vasi. Ob cestah so razpostavili mitral jeze in čakali. Nenadoma pa se je vse spremenilo. Prišli so drugi vojaki, dokler tudi ti niso odšli.
Kruha ni bilo, ker ljudje niso hoteli sejati za tuje ljudi. Lakota je naraščala.
Marko je čepel med svojo družino. Podnevi se je skrival v svojo delavnico, ki je bila zdaj skoraj prazna. Tam je tuhtal, kakor bi s tem premišljanjem mogel kaj doseči. Otroci so medtem kričali v sobi ali se kotalili zunaj po trati, kradli po polju komaj zasajeni luk, jedli sadje in se tako poleti preživljali. Toda pozimi je bilo huje. Zato se je Marko zime vedno bal.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
IS. spptembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
Krojač je brez konca in kraja kramljal, videl, kaj bi še mogel povedati hudo zanimivega, a je bil tako sestradan, da je zakinkal in zaspal.
Ko si je po večerji pogrinjal za spanje, je vprašal Aksinjo:
—	Pa ti, rojakinja, ali misliš dolgo tukaj gostovati?
—	Opravljam se domov, dedek.
—	Nu, potlej pa pojdiva skupaj, bo krajša pot.
Aksinja je rada sprejela in drugo jutro sta se poslovila od gospodarjev in zapustila v stepi zgubljeni zaselek Novo Mihaj-lovskij.
Dvanajsti dan ponoči sta prišla v trg Miljutinsko. Prenočišča sta si izprosila v veliki, na videz bogati hiši. Zjutraj se je Aksinjin sopotnik odločil, da bo kak teden ostal v trgu, se odpočil in si pozdravil do krvi ožu-Ijene noge. Dalje ni mogel iti. Pri hiši je dobil krojaškega dela in starec, ki se mu je že hudo tožilo po šivanju, se je ugnez-dil pri okencu, potegnil škornje in z vrvco zvezane naočnike in začel priročno parati neko starino.
Ko se je stari šaljivec in veseljak poslovil od Aksinje, jo je pokrižal, se nepričakovano razjokal, ali pri priči otrnil solze in z zanj običajno šegavostjo rekel:
—	Sila ni rodna mati, pa le zbliža ljudi . . . Vidiš, kar hudo mi je po tebi . . . Nu, kaj bi tisto, pojdi sama, hčerkica, tvoj vodnik je zašantal na obe noge hkrati, nemara so ga kje nakrmili z ovsenjakom . , . Ampak to pa rečem, mahala sva jo pa midva, da je bilo kaj, za mojih sedemdeset let še kar čez mero preveč. Ce bo naneslo, povej moji stari, da je njen sivček go-lobček živ in zdrav, v stopah so ga tolkli, med kamni so ga mle-li, pa je le še živ, gredoč dobrim ljudem hlače šiva in si na vso mčč domov želi . . . Kar tako
le ji reci: stari cepec, reci, se je naveličal umikati, zdaj naska-kuje nazaj proti domu in ne ve, kdaj jo bo primahal na zape-
CGC « • •	^
Aksinja je še nekaj dni prebila na poti. Od Bokovskega do Tatarskega se je pripeljala na vozu, ki ga je ujela. Pozno zvečer je stopila skozi na stežaj odprto leso svojega dvorišča, se ozrla po Melehovlji hiši in zasopla od ihtenja, ki se ji je nenadoma nagrnilo v grlo ... V prazni, po zapuščenosti zaudar-jajoči kuhinji je izjokala vse grenke ženske solze, ki so se ji nabrale v dolgem razdobju, potem je pa odšla k Donu po vodo, zakurila v peči, sedla za mizo in spustila roke na kolena. Zamislila se je, ni slišala, kako so zaškripala vrata, in se predramila šele, ko je Iljinična vstopila in potihoma rekla:
—	Nu, dober večer, soseda! Dolgo si hirala po tujih krajih.
Aksinja se je prestrašeno ozrla po njej in vstala.
—	Kaj pa si se zastrmela vame in molčiš? Ali si slabe novice prinesla? — Iljinična je počasi stopila k mizi, sedla na konec klopi in ni odmaknila pre-iskujočega pogleda z Aksinjine-ga obraza.
—	Ne, kakšne novice pa imam . . . Nisem vas pričakovala, nekam sem se zamislila in nisem slišala, kdaj ste prišli . . — je zbegano spregovorila Aksinja.
I— Shujšala si, v čem se ti še duša drži.
—	Legar sem imela . . ,
—	Naš Grigorij . . . Kaj je z njim . . . Kje sta se razšla? Je živ?
Aksinja je na kratko povedala. Iljinična jo je poslušala, ne da bi kaj črhnila, nazadnje pa je vprašala:
—	Ko te je zapustil, ni bolan odšel dalje?
—	Ne, ni bil bolan.
—	In potem nisi več slišala o njem?

—	Ne.
Iljinična je olajšano zavzdihnila;
—	Nu, vidiš, hvala za dobro besedo. Tule po vasi pa vse mogoče čenčajo o njem . . .
—	Kaj pa? — je komaj slišno vprašala Aksinja.
—	Tako, neumnosti. . . Vseh niti ne zveš ne. Izmed vaščanov se je edinole Vanka Beshlebnov vrnil. Ta je videl Griša v Kate-rinodaru bolnega, drugim pa ne verjamem!
—Kaj pa govore, babica?
—	Slišali smo, da je nek vojak iz vasi Singinskega pravil, češ da so rdeči pobili Griša v mestu NoVorosijsku. Peš sem odšla v Singin — materinskega srca ne utrpi — in dobila tistega kozačka. Umaknil je. Ni ne videl, pravi, ne slišal. Tudi je prišel glas, češ da so ga vrgli v ječo in da je tam umrl za le-garjem ... — Iljinična je povesila oči, dolgo molčala in ogle-(dovala svoje krčaste, težke ro-^e. Zabrekli starkin obraz je bil miren, ustnice strogo spodvite, toda mahoma je temne ličnice nekako bliskoma zalila češnjeva rdečica in drobno so ji zadrh-tele veke. Ozrla se je po Aksi-nji s suhimi, čudno vnetimi očmi in hripavo rekla;
—	Pa ne verjamem! Ne more biti, da bi bila zgubila zadnjega sina! Bog me nima za kaj kaznovati . . . Tudi življenja mi je že prav malo ostalo . . . Mojega življenja je le za ped pred menoj, gorje pa je vendarle udarilo čez rob! . . , živ je Griša! Srce mi nič ne pravi, to pomeni, da je živ, moj dragi!
Aksinja se je molče obrnila vstran.	'
V kuhinji je dolgo nemela tišina, potem je veter odprl vrata v veži in slišati je bilo, kako zamolklo buči za Donom v topolih narasla voda in kako vznemirjeno se sklicujejo na po-vodnji divje gosi.
Aksinja je zaprla vrata in se naslonila k peči.
—	Nič nikar se ne žalostite zastran njega, babica, — je tiho rekla. — Ali takega bolezen pobere? Močan je, kakor iz železa. Taki ne umro. Vso pot je v mrazu, da je kar pokalo, hodil brez rokavic . . .
—	Se je kaj spominjal otrok? — je trudno vprašala Iljinična.
—	Vas in otrok se je spominjal. Sta zdrava?
—	Zdrava, kaj se jima mara. Naš Pantelej Prokofjevič pa je unirl na begu. Ostali smo sami.
Aksinja' se je molče pokriža-la in se sama pri sebi čudila miru, s katerim je starica povedala za moževo smrt.
When the journalistic class at the University of Denver asked to be enlightened as to the art and technique of smoking a cigar for the greatest enjoyment, a course unique in college and tobacco history -was launched. The students learned the romantic history of il cigars, their role in world affairs,* /f and the etiquette of , correctly, 1 smoking a cigar. • '	'
■ During the session, students eri-j thusiastically puffed their cigars— panatelas, perfectos
r---------, r-------j and coronas—
while Professor Robert Rhode demonstrated the correct way to smoke a cigar. •
A majority of the class, veterans of World War II, reported they first were introduced to cigar smoking during the war when they relaxed with a pleasing perfecto on the far-flung battlefronts. Nature of the class is to describe the importance of slow, leisurely puffs ,. . .	^ ^ _ to get the most pleasure from
smoking a cigar. The students also learned that the enjoyment of cigar smoking comes from the taste and aroma of the tobacco. Cigars need not be inhaled to be enjoyed, said the professor, merely puff and roll out the smoke as you relax. ,
One young lady in the class learned the fundamentals too. She said sna	the rules io. her m.alfijfriend8.r	-----
Iljinična se je oprla na, mizo in težko vstala.
—	Zasedela sem se pri tebi, zunaj je pa že noč.
—	Posedite, babica.
—	Tam je Dun jaška sama, moram iti. — Popravila si je ru. to na glavi, se ozrla po kuhinji in se namršila: — Dim ti iz peči uhaja. Morala bi bila koga vzeti v hišo, ko si odšla. Nu, zbogom! — In ko je že prijela za kljuko v vratih, je rekla, ne da bi se ozrla nazaj: — Ko se vživiš, pridi kaj k nam, v vas. Mogoče boš zvedela kaj o Gri-goriju, povej.
Od tega dne se je odnos med Melehovljimi in Aksinjo ostro spremenil. Strah za Grigorijevo življenje jih je nekako zbližal in spravil. Drugo jutro je Dun jaška zagledala Aksinjo na dvorišču, jo poklicala, prišla k plotu, objela suhe Aksinjine rame in se nasmehnila ljubeznivo in odkritosrčno.
—	Joj, kako si pa shujšala, Ksjuša! Same kosto so te še.
—	Kdo bi ne shujšal od takega življenja, — se je v odgovor zasmejala Aksinja in s precejšnjo notranjo nevoščiljivost-jo opazovala rdeči dekletov obraz, cvetoč v zreli lepoti.
—	Je bila mati včeraj pri tebi? — je kdo ve zakaj šepetala Dunjaška.
—	Bila.
—	Saj sem si mislila, da je šla k tebi. Je o Grišu spraševala?
—	Da.
—	Pa ni jokala?
—	Ne, trdna starica je.
Dunjaška je zaupljivo pogledala Aksinjo in rekla:
—	Bolje bi bilo, ko bi se izjokala, bilo bi ji veliko laže . . . Veš, Ksjuša, kako se je to zimo čudno spremenila, nič več ni taka, kakor je bila včasih. Ko je zvedela za očeta, sem mislila, da ji bo srce počilo, na vso moč sem se ustrašila, pa ni niti sol-zice potočlla. Rekla je samo: "Bog mu daj nebeški raj, natr-pel se je ljubi moj ..." In do večera ni z nikomer spregovorila. Jaz sem ji pravila to pa ono, ona pa je z roko zamahovala in
VASI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
SINGER ŠIVALNI STROJ
je predmet trajne vrednosti za vsako družino. Na razpolago imamo vsakovrstne modele, električne in ne-električne. Rabljeni, kompletno prenovljeni in garantirani šivalni stroji od $9.75 naprej. Za mali denar vam popravimo in naredimo vaš šivalni stroj, če hočete, na električni pogon. Pošljite šivalni stroj za božič svojcem v domovino. Za pošiljatev ni ovir. Vse podatke dobite pri nas. Oglejte si našo trgovino, ki ]e napolnjena z raznimi predmeti in potrebščinami za šivanje in gospodinjstvo.
SINGER SEWING MACHINE CO. 1016 Euclid Ave. — Tel. MAin 5507-5508-5509

POPRAVILA NA FORNEZIH
ZA ČIŠČENJE FORNEZOV
FORNEZ, CEV, DIMNIK
$^.00 do $Q.OO
NATIONAL HEATING CO,
FA 6516
'Dobro znani za dobro delo" POSLUGA ŠIROM MESTA
FA 6516
Mary A. Svelek
LICENCIRANA POGREBNICA ^
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI, DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančna posluga podnevi in ponoči.
Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
molčala.. Joj, kaj sem preživela tisti dan! Zvečer pa je spravila živino, prišla iz hleva in tedaj sem jo vprašala: "Mama, kaj pa naj skuham za večerjo?" Tedaj se ji je omehčalo srce in je spregovorila ... — Dunjaška je zavzdihnila, zamišljeno pogledala nekam čez Aksinjino ramo in vprašala:
—	Ali je naš Grigorij umrl? Ali resnico govore?
—	Ne vem, ljubica.
Dunjaška je od strani poizvedujoče pogledala Aksinjo in še globlje zavzdihnila.
—	Mama se je zavoljo njega, nu, kajpak, že vsa razbolela! Zmeraj ga kliče samo še: "Moj najmanjši!" In nikakor ne verjame, da ga ni več med živimi. Lahko si misliš, Ksjuša, če bo zvedela, da je zares umrl, da bo od žalosti sama umrla. Življenje jo je že zapustilo, edinole Grigorij jo še drži na svetu. Tudi vnučkoma se je nekako odtujila in pri delu ji vse leti iz rok. Le pomisli v enem letu je štiri iz naše družine . . .
Aksinjo je pognalo sočutje, nagnila se je čez plot, objela Dunjaško in jo krepko poljubila na lice.
—	Zamoti mater s kako reč-jo, ljuba moja, ne daj, da bi jo še dalje bridkost ujedala.
5 AKROV ZEMLJE
posejane s grozdjem se skupno proda. Podrobnosti dobite pri lastniku JAMES TENDORI, Middle Ridge Rd., Perry, O., 3. hiša naprej od pokopališča na južni strani. Tel. 3233.
F O R N E Z I
Nove forneze na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro vzpostavimo. Resetting stane $15; čiščenje $5. Premenimo stare forneze na olje ali plin.
CHESTER HEATING CO.
Govorimo slovensko 1193 Addison Rd., UT 1-0396
3 OPREMLJENE SOBE.
pripravne za pečlarje ali dva moška, se odda v najem.
Vpraša se na 1449 E. 57 St.. UT 1-2870
—	S čim pa jo zamotiš? — Dunjaška si je s končkoAi rutice obrisala oči in poprosila:
—	Pridi kaj k nam, pogovori se z njo, vse ji bo laže. Kaj bi se držala na nas!
—	Bom že kdaj prišla, prav gotovo bom prišla!
—	Jaz pojdem jutri prejkone na polje. Pripregli smo z Ani-kuškovo žensko, vsaj kaki dve desetini pšenice bi radi posejali. Kaj ti ne misliš zase sejati?
—	Kaj bom neki sejala, — se je tožno nasmehnila Aksinja. — Nimam kje pa tudi ne zakaj. Sami mi je malo treba, tudi tako se bom prebila.
—	Ali kaj veš o svojem Ste-panu?
—	Prav nič, — je ravnodušno odgovorila Aksinja in docela nepričakovano rekla: — Ni mi preveč dolg čas po njem. — Nehote izgovorjeno priznanje jo je zmedlo in, da bi prikrila zadrego, je naglo rekla: — Nu, zbogom, dekle, grem v bajto pospravljat.
Dunjaška se je naredila, ka-
ŽELIMO KUPITI MAJHNO HIŠO
ENO ALI DVONADSTROPNO, MED E. 55 ST. IN E. 79 ST. Sporočite na JOHN BOŽIH 1008 E. 63 ST.
Fino belo grozdje naprodaj
SE PRIPOROČA SLOVENSKI FARMAR. Podrobnosti dobite pri
MRS. JULIA NOVAK
1377 E. 52 ST.
NOVE HIŠE NAPRODAJ
Hiša, zidana, 4V^ sobe, na 20500 So. Lake Shore Blvd.
Hiša, zidana, 4V^ sobe, na 27190 Shoreview Ave.
Hiša. 4 Vi sobe, na 19871 Meredith Awe.	t Postavimo vam hišo po vašemu okusu in po vaših načrtih.
EUCLID MASON CO.
JACK STREKAL
Pokličite za podrobnosti Wickliffe 997
kor da ni opazila Aksinjine drege, gledala je vstran in kla:
■ — Čakaj ma#), veš, kaj se® ti mislila reči, ali bi nam ne magala pri delu? Zemlja se ^ suši, bojim se, da bomo zni^ kozaka sta v vsej vasi samo dva ostala, pa še tadva krU' Ijava.
Aksinja je rada sprejela zadovoljna Dunjaška je odšl' pripravljat.
(Dalje priJiodnjiS)
MIN TH£
opportunity
DRIVE
iMVeST/N us. SAV/N6S
OPREMLJENO SOBO
SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU. Za podrobnosti pokličite
IV 5895
POŠTENEMU MOŠKEM^
SE ODDA V NAJEM OPREMLJENO SOBO. Vpraša se na
959 E. 69 Si.
POSESTVO S dohodkom
Prijeten dom poleg $120 ga dohodka; v lepi naselbini; gj lota, asfaltni dovoz, dober
na "stoker"; beneški zastori in - ^ ska okna ter bakrene mreže. jj. dobrem stanju. Hiša se bo sama , plačala. Na E. 99 St., severno T St. Clair Ave. Cena $13,500. P"" čite lastnika PO 6633.
zitf
PRODA SE

Zelo lepa prilika za onega, "^ 2 rega veseli biznes. D 1, D 2 in j. licence. Prostor se nahaja v ^i, lepšem kraju na vzhodni Gostilna je na vogalu in je P° 5 tudi zglo veliko stanovanje » sobami. Nato je še zidano P"® ^el" s 4 stanovanji, vsako po 6 sob: ^ ^ dober dohodek. Hitremu kupc^ proda poceni, ker bi lastnik izven mesta.	jot
Naprodaj je tudi zelo lep z D 5 licenco in posestvom. na ima zelo lepo opremo.
Za druga pojasnila pokliči^®
AC 2471 ali BO 0911 ^

HELP. YOUR WISHES COME TRUE!
1^8 easy to keep wishing for things, never helping to make them come true. If you were the farmer" above you might want more land, newer machinery or maybe a nest egg of security on which to retire.
If you were this wife you'd probably have your heart set on home improvements, a modern kitchen or maybe a long
vacation to Rio, Paris, Hawaii, the Orient.
You can make these dreams come true by planting your dollars now in safe, sure U. S. Savings Bonds. Maturing in ten years at a ^4 for ^3 profit, they'll supply • the cash for the schooling of your children and the fulfillment of your dreams. Start saving today at your bank or post office.
Plant mre opportunity in your future!
mesi m U. S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an official U. S. Treasury advertisement prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council •
A