Katoliški Slovenci in Hrvati! Na početku nove dobe smo. Hrepenenje po napredku je prevzelo vse naše vrste. Neutrudljivo se dela na vseh poljili: za umsko izobrazbo, za gospodarski prospeE, za politično svobodo, za socialno organizacijo. Splošna izobrazba se dviga, gospodarstvo napreduje, vsi stanovi se probujajo in družijo. Upapoln je ta napredek in vesel pogled v bodocnost, fte ne bomo pozabili ob vsem tem delu na eno resnico. Katera je ta resnica? iTfa, da sam zunanji napredek nima v sebi nobenega trdnega in trajnega jamstva in da tiidi ne raore donesti narodom resndčne sreče. Pamet, razodetje in življenje priča, da je resničito poroštvo cloveške sreSe v srcu, v duši, da, je resniSno poroštvo človeške srece — v e r a. In zares! Potrebno je delo za gospodarskb blaginjo, a kaj bi pomagalo, ko bi tndi zemlja več rodila, ko tbi bil tudi lepši in bogatejši riaš zemski dom, ce bi pa izgubili izpred o8i Boga, dušo, večnost? A ne samo to! Tudi na zem.l]i ni mogoSa resničnablaginjabrez vere v Boga. Kakgno bo na§e življenje brez Boga, kakSen rod brez stratio božjega, kakšna družb.a brez vere v božjo pravico? KakŠni bodo narodi, kakšne države, kakšne vlade brez vere v Boga? Kje bo poštenje v politiki, kje pravica v socialnih razmerali, kje dejanska Ijubezen. v- stiskali? A ravno v silnem vnanjem delu in ob velikem gospodarskem napredku narodi radi pozabijo na to, da je vera življenje našega žiyljenja, da bo le veron narod nravno zdrav, zares vesel svojega dela in resni8.no srefien. Zaito treba od easa do casa to zav.est poživiti in okrepiti. Ta blagonosni namen pa imajo zlasti tudi katoliški shodi, Zato je gotovo prilično, da se zberemo zopet na velik katoliški s h o d , ki naj iznova okrepi v nas vso versko zavest, ki naj nas opozori na nove iieyarnosti, ki naj zbere zopet vse sile, ki naj da vsemu r./Rpredku notranjo mo3 in pravo smer. A ni to edini raztog, da vas vabimo na katoliSki shod. Hvala Bogu, Cerkev nas Eatolicanov nikdar ne zabi spominjati na tisti božji izrek: ,,iLe eno je potrebno". Tudi imamo pri vsem gospodarskem delu do. bre voditelje, ki se živo zarvedajo, kaj je poedincem in narodom \rera. Zato je nvevarnost manjša-, da bi se v delu izgubil zmisel za vero. A druga nevarnost ,e, ki je od dne do dne ve6ja. Dan na darv se nam vsiljujejo novi ^asopisi, ki sovražijo Boga in Cerkev, ki sovražijo vero, ki delajo z vsemi pcnnočki, s hlimbo in grožnjo, z lažjo in prevaro na to, da bi izrovali iz src zaupanje do Skbfov in duliovlnikoiv, ljubezen do Cer.kve, nazadnje pa vero v Boga. Bolj kakor kdaj je treba dandanes katoličanom globokje vere, žive katoliške zavesti, a tudi neustraiSnega kršganskega moštva? Ni je lepše prilike, da si okrepimo katoli&ko zavest, da javno izkažemo svojo zvestobo veri, da si iznova zaprisežemo krščanslto moštvo, kot je k a t o 1 iŠ k i s h, o d. N,aš katoliski sibd bodi javna inanifestaoija naže vere, a tudi javria manif cst aoija naše moške volje, da ne pustimo blatiti naših svetinj nikdar in nikomur! NaŠ katolišld sh'od bodi glasna izpoved, da hotJerao z vso odločnostjoizvajati naželo: proSsslabim Sasopisjem! Ven iz naSih hiš s časopisi, ki pod hinalvsko krinko naprednosti izkiigajo zamoriti v nas podedovano vernost in udanost do sv. oCeta, do Škoiov in duhovnikbv! Ven iz iiašili hiš s Casopisi, ki sramote našo Cerkev! Ven iz na§ih hiš s ftasopisi, ki z lažjo svobodne misli trosrjo po naši dDmovini brezverstvo in bogotajstvo! Tudi zato vas vabimo na katoliški shod. Je pa Se en razlog, Letos obhaja katoliSka Cerkev slovesni j u b i lej svoje zmago nad poganstvom tudi v javnem življenju. L. 312. je premagal cesar KonŠtaptin Veliki zastopnika pogans.va, česarja Maksencija. Premagal ga je pred vrati vee.iiega rae. sta v znamenju sv^«. križa. L^ta 31S. pa, je KoiiStai tiu javno proglasil svobodo (Jerlcve. ' Ali ni prav, da^ se tudi katoliški narodi spominjajo tega jubileja? Zakaj svoboda Cerkve1 — svoboda narodov! In, zlasti v naših dnek! Ali ue vstaja novo poganstvo, ki izkusa zopet zasesti Cerkev in na. rode ter jih izrofiiti samosilju brezverskih držajv? Tudi v naši, Avstriji se dan na dan bolj dmžjjo sile teme, ki je njih namen: uniciti svobodo Cerkve, Zahteve ,,Iocitev Cerkve od države", ,,s\7obodna šola", ,,civilni zakon", ,,sežiganje mrliSev" imajo samo namen, izlociti iz javnega življenja vsak vpliv Cerk\re, zadušiti glas Cerkv©, glas nje zapovedi in propovedi, glas vere, glas božjega evangelija o pravicaa tlaj&enili in zatiranih. Zato moramo dandanes lx>lj kakor k^daj s plamteco Ijubeznijo ljubiti svobodo C erkve! Katoliški sJuod bodi sloveson izraz te naše Ijubezni in odlocna izpoved nase volje, da hočemo KaltoliSki Cerkjyi priboriti in ohraniti tisto svobodo, ki je nje sveta pravica! NaS jubileini katolis lt o d naj podžge novo Ijubezien in novo navdušenje za sv. Cerkev. To navdušenje naj se Kaže tudi v apostolstvu, v delu za edinstvo Cerkve, za razširjenje božjega kraljestva med narodu To delo bo najlepši spomin velikega Ietošnjega jubileja! Naj bi združil katoliški shlod ves naš narod v živi zavesti, dia je znaraenje sv. križa, vera naša, edino resniftno poroStvo prave blaginje in da veljajo tudi našemu narodu tiste besede, ki jih' je zrl Konštantin plameneSe na nebu pod znamenjem sv. križa: V temznamenjubošzmagal! V tem znamenju vas yabimo na Katoli&kii sb!od, ki bo 24., 25., 26, in 27. avgusta v Lj;ub1 j a ri i,o EatoliškiHrvatje! Tudi vas vabimo na katoliški shod v Ijjubljano. Hrvatje ip Slovenci smo emineutiio katoliški narod, Taki smo bili, taki hočemo ostati. A prav je, da to v sedanjili resinih dneh tudi javno, slovesno in solidarno izpovemo. Naj ve zapad, naj ve vzliiod:' Christianus mihi noinen, |oatholicus cogiiomen! Kristjani smo, katoličani smo! Slovenci in Hrvatje nismo združeni pod habsburškim žezlom le po naravnih vezeli krvi in jezika, temvec vsled milostivega zvanja božje previdnosti tudi po edinstvu vere in Cerkve. ;V dulru tega edinstva bomo zborovali ob slovesnih, dneti ljubljanskega Idatolišfcega slioda, polni navdušenja za prevzvisene resnice naše svete vere in za našo milo hrvatsko-slovensko domovino. Katoliš":i Slovenci in Hrvatje! Izrekla se je tudi prelepa misel, naj bi se ob lBitošnjem kaltoliškem shodu slovensko in hrvatsko ljudstvo slovesno posvetilo Bjrezmadežni. In zares! Ali bi mogli lepše izraziti s'yoje tež-nje in. s\roje želje? Naša želja je, da bi se mišljenje naše dob« ne zatopilo v sve^lu, v svetnem polilepu in uživanju. Na§a želja je, da bi se moglo ohraniti nage ljudstvo ne&madeževano, 2isto in verno, vdano Cerkvi in Bogu. NaSa zelja je, da bi krŠSanstvo vedno bolj zmagovalo na'd mofimi teme, in da bi zavladal v narodih Kristns, Zvelifiar sveta. A kje je močnejSa zavetnioa teh naših tezenj in želj, kot je Brezmadežna? Brezmadežna je ,,yeliko znamenje' na, nebu" naSe dobe, ki s svojo fiisto lepoto dviga narode TaiŠku iz nižav str.asti, nev©re in greha. Brezmadežna je od poCetka velika zmagovalka v bojih. z močmi teme. Brezmadežna je sveta Mati Zyelicaria sv«ta. Komu naj izročimo, komu posvetimo z večjim zaupanjem sklepe katoliškega shoda, da jim izprosi blagoslova od Boga, kot N j e j , D e v i Q i B r e z m a "d e ž n i! V LJUBLjANI, na velikb soboto 1913, Dr. Josip Gmden, stolni kanonik piedseduik. Pripravljalni odbor za katoliški shod v Ljnbljani: Fran PoTSe, drzavni in deželni poslaDeo podpredsedcik. Anton Sninik, c. kr. profesor blagajnik iTan Štefe, nrednik tajnik.