LETO VIII. — ST. 20
KRANJ, 14. MAJA 1955
GLAS GORENJSKE
Ob prazniku
slovenske delavske mladine
Posvet sekretarjev in predsednikov SZDL kranjske komune
r
V soboto, 21, in v nedeljo 22. maja se bodo zbrali v Kranju mladi delavci iz vse Slovenije. Ob 10. obletnici osvoboditve bo ta mladinska manifestacija revija naporov in uspehov m'ade-ga rodu med ljudsko revolucijo in v prvem desetletju svobodne graditve.
Proslave in manifestacije, kakršna bo prihodnjo nedeljo_ v Kranju, močno pripomorejo, da ne zbledi spomin na dni osvobodilnega boja. Taka srečanja mladine so most, preko katerega si svetle tradicije ljudske revolucije utirajo pot v srca novih generacij.
Prebiram medvojno časopisje, ki so ga izdajale partizanske tiskarne. Nimam ga mnogo pri roki. Po nekaj številk »Ljudske pravice«. »Slovenskega poročevalca« in »Partizanskega dnevnika«. Vendar že iz tega skromnega gradiva jasno razberem, kako globoka revolucionarna zavest je prevevala našo mladino in jo vodila pri najbolj tveganih in junaških dejanjih.
V »Partizanskem dnevniku« št. 285 od 28. oktobra 1944. leta nam mladinec Jože Smole opisuje četni mladinski sestanek. Slabo smo oblečeni, slabo obuti, tako nekako govori četni sekretar, vendar moramo zdržati. Naše zaledje in vojska čutita isto, zato bomo zmagali. »V vseh, ki so sestanku prisostvovali.« piše v članku, »se je porajala ena sama misel, velika in resnična: preko trpljenja, žrtev in naporov, gremo svobodi in srečni bodočnosti naproti.« V »Ljudski pravici« št. 23 od 15. oktobra 1944 piše pisatelj France Bevk, da se nam ob taki mladini kakršno imamo, ni treba bati prihodnosti. Navaja primer, ko so mladinci samoiniciativno odprli šolo na osvobojenem ozemlju. V »Slovenskem poročevalcu« št. 30 od 10. oktobra 1944 beremo, kako je mladina napeljala elektriko v Podplanino, majhno vas pri Loškem potoku itd., itd.
s i m »zatajevan je in samoini-viativnost, napolnjeni z borbenim in revolucionarnim žarom, ve.icla iz teh poročil! To so odlike naše mladine, ki z velikim žarom vzplamte ob mladinskih manifestacijah, a nikdar ne u-ga.sne.jo, čeprav prenekateri / vnirdovanjem ugotavljajo, da je mladina slaba.
\a drugi strani bo zborovanje delavske mladine lepa priložnost, da se pregleda in oceni pot mladine v prvem povojnem desetletju. Tudi ta pot ni bila lahka. Vendar danes mladina lahko s ponosom in zadovoljstvom   ugotovi:   stotine in
■oiine kilometrov poti, železniških prog, urejene vode itd., to je delo naših mladih rok.
Kranj bo imel v teh slavnostnih dneh čast, pozdraviti v svoji sredi več sto mladih spome-ničarjev. Mladincev, ki so bili po osvoboditvi na petih ali ve-čih delovnih akcijah. To so junaki obnove in socialistične graditve.
Na to veliko mladinsko slavje se mladi proizvajalci pripravljajo ze, dalj časa. Mladi delavci iz skoraj vseh strok (usnjarska, tekstilna, kovinska, rut^arji) so ze zborovali. Na njihovih sestankih so veliko govorili o delu mladine pri uspravljanju podjetij, o tej najvažnejši nalogi današnjega dne. Ugotovili so, da je tu precej pomanjkljivosti. Ker so bile mladinske organizacije po podjetjih razformirane, se za mladino nI nihče dosti zmenil. Zato danes v organih delavskega upravljanja ni dovolj mladine, čeprav hi morala biti mladina, prav tako kot je bila med osvobodilno vojno vogalni kamen revolucije, tudi v delavskem upravljanju odločujoči element S svojimi revolucionarnimi idejami, ki so lastne mlademu človeku, bi izvrgla vse tisto 3taro, kar se morda danes še ohranja v delavskih organih upravljanja, in pomagala, da se ta najnaprednejša oblika družbenega upravljanja razvije tako, kot to želi vsak pošten človek naše socialistične skupnosti.
Zbor delavske mladine v Kranju bo imel torej tudi mobilizacijski značaj. Mobiliziral naj hi mladino za novo akcijo, ki naj pospeši rast socialističnih sil. V tem pogledu je bilo že v pripravah na to praznovanje precej narejenega. Skoraj po vseh delovnih kolektivih so se spet formirale mladinske organizacije. Organi delavskega u-pravljania so se temeljiteje začeli pečati z raznimi mladinskimi problemi. S problemi vzgoje, kvalifikacij, razvedrila itd.
Zbor delavske mladine je že vnaprej dosegel velik moralni uspeh tudi zalo, ker je razgibal vse politične in množične organizacije, da so se začele intenzivneje ukvarjati z mislijo na mladino.
Misel sicer še ni akcija, toda to ona postane, brž ko osvoji množice. In to se mora zgoditi! Zato je dolžnost vseh naših ljudi, da zbor delavske mladine z vsemi silami podpro, da se tega zbora v največjem številu udeleže.
To bo priznanje, ki ga naš mladi delavec popolnoma asa-služi. S. B.
V petek je bil v Kranju posvet sekretarjev in predsednikov osnovnih organizacij SZDL s področja kranjske komune. Posvet je vodiil predsednik komunskega odbora SZDL tovariš Martin Košir.
Sklicanje posveta so narekovale objektivne potrebe, kajti po občnih zborih so z delom pričeli novi odbori osnovnih organizacij SZDL in med njimi, in odborom komune je bilo treba utrditi koordinirano delovanje ter ohraniti kontinuiteto v delu. Sklicanje pa so narekovali tudi nekateri konkretni problemi, ki so v tem času glavni faktorji v spremembah našega družbenega življenja in najbolj razgibavaj o naše množice.
Sprejemanje družbenih planov je imelo širok odmev tudi med člani SZDL, ki so živahno posegali v raprave in pogosto dajali umestne predloge. Razprave so bile letos živahne tudi spričo tega, ker se je letos naša investicijska politika bistveno spremenila. Pri tem so se med nekaterimi krogi razširila napačna tolmačenja in lokalistična gesla, ki jih je in ki jih mora SZDL odločno pobijati.
Dejstvo, da so letošnji investicijski skladi za gradnje občutno zmanjšani, se ne sme tolmačiti s tem, da ni sredstev, oziroma da bo letos Slovenija »zapostavljena« (kot se je ponekod govorilo), pač pa je treba pojasniti, da je sredstev prav toliko, kot druga leta, samo ' drugače so razdeljena. Predvsem bomo letos investirali v tista področja, ki bodo najbolj — posredno ali neposredno — vplivala na dvig življenjske ravni naših ljudi.
Tudi v zvezi z uvajanjem novih tarifnih pravilnikov, novega plačnega sistema, je o-pravila SZDL mnogo pozitivnega političnega dela, vendar so se še pokazale pomanjkljivosti. Tako se je čutila ponekod premajhna povezanost, premajhni stiki med množico in aktivisti SZDL, ki niso v zadostni meri pravilno tolmačili uvajanje  nove tarifne politike
OBČINSKI PRAZNIK V BEGUNJAH
Slavili so obletnico zmage
Letos so v Begunjah že tretjič praznovali svoj občinski praznik, toda še nobeno leto ni bilo praznovanje tako slovesno kot letos. Razen domačinov so se udeležili slavja tudi številni gostje.
V sredo, 4. maja, na dan, ko so bile Begunje in zloglasni zapori osvobojeni ter je skoraj 700 mučenih Slovencev - zapornikov dočakalo toliko zaželeno svobodo in se rešilo strahu, da bi tudi oni pomnožili vrste ti-sočev, ki so jih pobile razbes-nele fašistične horde — je bila slavnostna seja ObLO Begunje z vsemi odbori množičnih organizacij.
Hud naliv v soboto je žal preprečil, da bi zagoreli kresovi po okoliških gričih, gorah in grebenih.
Naslednji dan, v nedeljo, je bilo glavno praznovanje, ki je bilo obenem praznovanje 10-letnice osvoboditve begunjskih zapornikov in počastitev talcev, ustreljenih v Begunjah. Ze pred 9. uro zjutraj so se pred gasilskim domom začeli zbirati gasdllcp, jeseniška godba na pihala, šolska mladina in ostali vaščani, ki so ob 9.30 uri krenili v dolgem sprevodu po Begunjah na dvorišče gradu — bivših zloglasnih zaporov — kjer je bila slavnost.
Delovni sestanek mladih metalurgov
Mladina v kovinski In metalurški industrij) le sposobna reševati še tako težke naloge
V okviru majskega praznovanja delavske mladine Slovenije — 10 let v svobodi, je bilo preteklo soboto na Jesenicah I. zborovanje mladih kovinarjev in metalurgov Slovenije, ki se ga je udeležilo okoli 200 delegatov iz 39 podjetij. Posvetovanja so M udeležili tudi predstavniki oblasti, političnih organizacij in družbenega upravljanja, med njimi član CK ZKS in Izvršnega sveta LRS Milko G o r š i č, sekretar OK ZKS za Gorenjsko Mirko Z lat nar. predsednik C K LMS Fran ček Mirti 5 in drugi.
Na osnovi referata člana tovarniškega komiteja LMS jeseniške železarne Jožeta Varla, ki je analiziral delo. probleme in naloge mladine v industriji, 8e je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo okoli 30 delegatov in gostov.
Zborovanje in razprava Je bila v celoti uspešna. Mladinci sc Pokazali vrsto problemov, I katerimi se srečujejo v proizvodnji, družbenem upravljanju, političnem ln kulturnem izživljanju. Med drugim so ugotovili, da je preusmeritev dela LMS iz tovarn na teren, rodila več slabih kol dobrih rezultatov. Številne organizacije so to kmalu RPiwldelo in so zato obnovile mladinsko organizacije v tovarnah.  V  železarni  na Jesenicah
je pred leti skrbelo za politično in splošno vzgojo ter druga vprašanja mladih ljudi, 24 aktivov. Mladina je bila seznanjena s proizvodno problematiko, spremljala je delo mladinskih in proizvodnih brigad itd. V zadnjih dveh letih pa je bila vsa skrb za 1913 mladincev prepuščena sindikatu.
Mladina se v novih organizacijskih oblikah ni znala dovolj uveljaviti. V mnogih podjetjih je bila zelo slabo zastopana v delavskih svetih ali upravnih odborih. V »Verigi« v Lescah je V DS samo en mladinec, v Železarni na Jesenicah je pri zadnjih volitvah v DS kandidiralo 6 mladincev, izvoljen pa je bil le eden, v obratne DS pa je bilo med 251 člani izvoljenih 21
mladincev, čeprav predstavlja mladina v železarni nad 28ft/o vsega kolektiva. V vsej Sloveniji je v delavsko upravljanje vključenih okoli 1410 mladincev in mladink.
Delavsko in družbeno upravljanje mora postati šola mladih proizvajalcev, zato je prav, da mladina sodeluje v teh organih in prevzema znanje in izkušnje od svojih starejših tovarišev. Kako visoka je zavest pri delavcih, je dokazal letošnji brezkompromisni spopad v Železarni med naprednimi in preživelimi težnjami v samoupravljanju.
Mladina je razpravljala tudi 0 drttglh vprašanjih: o izobraževanju, o društvenem življenju mladih delavcev itd.
Na splošno lahko ugotovimo, da je to zborovanje pokazalo veliko zrelost mladih proizvajalcev, ki so sposobni reševati ie tako pereča vprašanja v svoji stroki. To sposobnosti izvirajo iz velike šole, ki jo je organizacija LM nudila svojim članom skozi vsa leta razvoja in borbe  slovenskega proletariata.
in odstranjevali vsa negodovanja, ki so izvirala iz nepo-učenosti in nerazgledanosti posameznikov.
Na posvetu so »poudarili tudi potrebo po poglobljenem političnem delu pred dokončnim formiranjem komun, do katerega bo prišlo verjetno že sredi letošnjega leta.
V nadaljevanje dnevnega reda je bila analiza občnih zborov osnovnih org. SZDL, ki jo je podal tovariš Košir. A-naliza je pokazala, da so bili zbori boljši z ozirom na vsebino, kot pa na obisk. Razprava je precej poglobila pojme volivcev o problemih našega družbenega razvoja.
Kljub temu, da je bil obisk na splošno zelo slab, pa lahko ugotovimo, da se je napredek pokazal ponekod tam, kjer smo smatrali, da je politična situacija slaba. Tako n. pr. v Mavčičah in Besniei, kjer se je izražal uspeh že v tem, da je bila udeležba — v primeri s prejšnjimi leti — prav zadovoljiva.
Zadnji del posveta je bil posvečen proslavam 10-letnice o-svoboditve. Odbori SZDL bodo razdelili posebne tiskane programe proslav, ki bodo ves mesec maj.
Bohinj ob 10. obletnici osvoboditve
Dve Nemčiji
ZADNJI BOJ V BEGUNJAH
Nov muzej v Skofji Loki
Koncert kranjskih gimnazij
Med t rž i škim i športniki
Miha Klinar: BEG
ia sveta za
gospodarstvo 0L0 Radovljica
Pretekli torek je zasedal v Radovljici Svet za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici in razpravljal o tekočih vprašanjih s področja posameznih gospodarskih predpisov. Razpravljal pa je prav tako tudi o planšarstvu in o nekaterih obrtnih zadevah, predvsem o izdajanju obrtnih dovoljenj.
Po državni himni, ki jo je zaigrala jeseniška godba na pihala, je najprej spregovoril predsednik SZDL Begunje tov. Jože Kejžar. Pozdravil je vse navzoče posebno pa delegate odborov ZB; na kratko je očr-tal pomen praznovanja občinskega praznika Begunj ter v iskrenih besedah še enkrat prikazal strahote in trpljenje va-ščanov in pripornikov v Begunjah pred zgodovinskim 4. majem 1945. Navzoči so z enomi-nutnim molkom počastili spomin padlih talcev, nakar so delegati Glavnega odbora ZB, okrajnih in mestnih odborov Kranj in Radovljica ter Mestnega odbora ZB Skofja Loka, ObLO ln odbora SZDL Begunje, bolnišnice v Begunjah itd. ponesli vence na grobove talcev v Begunjah in Dragi.
Besede tovarišice Kozar — bivše zapornice begunjskih bunkerjev — ki je govorila o boju in trpljenju zapornikor in lalcev, so vsem navzočim globoko segle v srce.
ZA NAPREDEK NAŠEGA ŠOLSTVA
Posvet o šolskih odborih in o reformi šolstva
10. maja je bil v Kranju posvet vidnejših prosvetnih delavcev in sekretariata SZDL za Gorenjsko. Posvet je vodila predsednik Sveta za prosveto in kulturo tovarišica Gostiševa. Prisostvovali pa so mu tudi tovariš Mirko Zlatnar, predsednik odbora SZDL za Gorenjsko, tovarišica Zvonka Lesjak, sekretar Okrajnega odbora SZDL za Gorenjsko in Milan Kristan, predsednik OLO Radovljica.
Pred zaključkom zborovanja je mladina poslala predsedniku republike maršalu Titu pozdravno pismo, v katerem mu sporoča, da je bilo to posvetovanje del borbenega programa mladih delavcev, za dvig delovne storilnosti in sodelovanja pri graditvi socialistične družbe.
J. P.
Sekretariat SZDL je že na eni svojih prejšnjih sej razpravljal o šolstvu in ugotovil, da kljub temu, da je problem družbenega upravljanja in reforme šolstva trenutno eden najaktualnejših v naši stvarnosti, ni prave razgibanosti v reševanju tega problema. Tako ne od strani prosvetnih delavcev kot tudi ne političnih organizacij in prebivalstva. Zato je smatral sekretariat za nujno, da se skliče najprej posvet s prosvetnimi delavci, potem pa tudi posvet z vsemi predstavniki šolskih odborov na Gorenjskem in posvet za vsako komuno posebej, na katerih bi se morda dale najti nekatere smernice, po katerih bi se pospešil razvoj našega šolstva v pravo socialistično šolstvo.
Tovarišica Gostiševa je poudarila, da šolski odbori še niso pokazali vidnejših uspehov in da so zaenkrat ostali le bolj na področju reševanja gospodarskih problemov šol, niso pa mogli postati tista prava vez med šolo in ljudstvom, ki naj bi bila njih prva naloga.
Iz razprave se je pokazalo, da šolski odbori tudi niso našli pravega stika (oziroma da je ponekod prišlo celo do nekakšnih trenj) med ObLO na eni in učiteljstvom na drugi strani.
Reforme šolstva pa ne narekujejo samo slabi rezultati izo-
S SEJE  LOMO JESENICE
Potrdili so zaključne račune
V četrtek popoldne je LOMO Jesenice na svoji seji razpravljal in potrdil zaključne račune 11 podjetjem, med katen-mi je bila večina gostinskih obratov in gostišč. Iz obrazložitev je bilo razvidno, da so vsa pregledana podjetja zadovoljivo poslovala. Komisija navaja sicer možnosti nadaljnega zboljšanja in pogoje za zniževanje cen, kar pa podjetja doslej niso upoštevala. Knjigarna je ostvarila visok dobiček in seveda   tudi    visoke   plače —
povprečno na enega zaposlenega 11.521 din. Med 4 uslužbenci je le eden visokokvalificiran. Knjigarna bi lahko znižala cene nekaterim knjigam. Za gostišče »Pri Konjiču« na Javorniku je bila komisija mnenja, da bi moralo to podjetje spričo precejšnjega prometa ostvariti več dobička. Na tej seji je ljudski odbor razpravljal še o predlogu zadnjih zborov volivcev in o spremembi odloka o lokalnem prometnem davku. —pp
braževalnega dela v obveznem 8 letnem šolanju, ampak tudi dejstvo, da šola danes še ne daje otrokom življenjskega znanja, ne daje jim tistega, kar bi jih popolnoma usposobilo za življenje v naši stvarnosti.
Naš družbeni razvoj, družbeno upravljanje, zahteva danes ljudi, ki so sposobni reagirati na vse konkretne potrebe, ki so sposobni proizvajati in obenem upravljati. Takšnih ljudi pa nam danes dajejo šole še zelo malo, kajti le redki so, ki opravijo osemletno obvezno šolanje v redu (že v četrtem razredu osemletk je 50n/o ponavljalcev).
To kaže, da je po eni strani naša šola okorela, pouk nezanimiv, po drugi strani pa, da je učni program preobsežen in prentrpan z nepotrebnimi podrobnostmi. Razen tega pa tudi, da naš prosvetni kader ni opravil tistega, kar bi moral. Morda je doslej ostal preveč osamljen, ni našel pravilne povezave s celotnim družbenim razvojem, pa tudi tistega idealizma, ki bi ga moral imeti pravi socialistični vzgojitelj, nri njih skoraj nismo opažali. Sola ni le državna ustanova in učitelj, ne zgolj uradnik, ampak se od njega zahteva še mnogo več.
Nujno bo. da se bo vprašanje šolstva reševalo javne in da bodo sodelovali vsi. ne samo prizadeti ""-no pa je, da leži glavna skrb na prosvetnih delavcih in da bodo ti morali nakazati reš'tev večine problemov. Pri tem na bodo morale krepkeje sodelovati vse ~"— nizacije — nc"e^>"o  pa SZDL.
Na posvetu je bilo v razpravi nanizanih in prikazanih mnogo problemov, manj pa je bilo ugotovljenih rešitev.
Sklenjeno je bilo, da se še v letošnjem šolskem letu organizira posvet šolskih odborov dalje, da naj bi podružnice Druživa profesorjev in Društva u* čiteljev tff'tfls1« širše seje. skli-čejo naj se posveti z upravitelji šol in ravnatelji gimnazij. Na terenu pa moramo doseči večjo povezavo med šolskimi odbori, političnimi organizacijami in ObLO.
TEDEN DNI PO SVETU
UMIK SOVJETOV IZ PORT ARTHURA IN DAJRENA
Sovjetske čete so se začele umikati iz kitajskih pristanišč Port Arthura in Dajre-na, ki so ju zasedle po pogodbi, sklenjeni s Cangkaj-škovo vlado. Pogodba je bila revidirana leta 1950 na pogajanjih med sovjetskimi in kitajskimi predstavniki.
KONFERENCA V SIMLI
10 dežel, med njimi tudi Japonska, Indonezija. Pakistan, Vietnam, so se na pobudo predsednika indijske vlade Nehruja, sestali na konferenci v Simli. Na> konferenci bodo proučevali ameriško pomoč azijskim deželam.
MOSKVA JE SPREJELA INDIJSKE PARLAMENTARCE
V Moskvo je prispelo 12 indijskih parlamentarcev, ki so prišli v Sovjetsko zvezo na povabilo sovjetske vlade. Na glavnem letališču so delegacijo sprejeli ugledni predstavniki sovjetske vlade in  indijskega poslaništva.
INCIDENT NA MEJI S PAKISTANOM
V incidentu, ki se je pripetil na indijsko-pakistanski meji v južnem Kašmiru, je bilo ubitih 11 indijskih vojakov.
Do incidenta je prišlo zaradi spora za ozemlje na meji med obema deželama. Na mesto incidenta so prišli predstavniki OZN.
KULTURNI STIKI Z JUGOSLAVIJO
V New Delhiju so ustanovila indijsko - jugoslovansko kulturno društvo. Za predsednika je bil izvoljen V. Mavalanka. Društvo se bo trudilo predvsem poglobiti kulturne stike med narodi Indije  in Jugoslavije.
EKSPLOZIJA NA VOJNI LADJI Iz Tajpeha poročajo, da je eksplodirala neka Cangkaj-škova ladja, polna streliva. Eksplozija je nastala v pristanišču Kelung na Severni Formozi. Ubitih je balo sedem ljudi, dva mornarja pa sta bila ranjena.
OBSODBA CERKVENE OLIGARHIJE
Vrhovni svet peronistične stranke je ostro kritiziral demonstracije proti javnemu redu, ki jih organizirajo reakcionarni elementi s pretvezo, da branijo vero. Svet jih obsoja kot poskuse cerkvene oligarhije, da bi rušila enotnost naroda, tudi za ceno javnega miru in reda.
Koristilo bo razvoju turizma
Na letališču v Lescah bo 4SF. junija začela obratovali redna letalska proga Ohrid - Beograd - Zagreb - Lesce
Letališče v Lescah pri Bledu, ki je do nedavnega služilo zgolj športnim namenom, preurejajo i-a potrebe potniškega in tovornega prometa. Ze 15. junija bo JAT vzpostavil redno letalsko zvezo 2 Ohridom, preko Zagreba in Beograda. Na Letališču pa bodo na razpolago tudi letala za priložnostne polete na Reko, Split in Dubrovnik, za zvezo s Celovškim letališčem in drugimi kraji.
Gradbena dela na letališču so v zaključni fazi. V zadnjih nekaj mesecih so dogradili postajno poslopje, ki je nad 30 m dolgo in 18 m široko. V zgradbi bodo vsi uradni prostori, za ca-
Lani 82,5 milijonov potrošniških posojil
Lani je jeseniška banka odobrila 2.081 prosilcem potrošniška posojila, v skupni višini nekaj nad 82,5 milijonov dinarjev, kar pomeni povprečno 44.700 din na prosilca. Največ prosilcev je najelo kredit za dobo 12 mesecev, mnogi pa tudi za nad 24 mesecev in so si s tem denarjem nakupili stanovanjsko opremo, obleko ali perilo.
rino, potne liste, komandni stolp z vsemi potrebnimi napravami in restavracijski prostori. Urejujejo tudi vzletišče in ostalo okolico; na Joštu pri Kranju pa bodo v kratkem uredili radiofonijo, s pomočjo katere bodo lahko urejali pristajanje letal v primeru' megle ali slabega vremena. Tudi na samem letališču bodo uredili vse potrebne radijske in meteorološke naprave, da bo letenje kar najbolj varno.
Prav gotovo bo taka preureditev letališča koristna. Po zanimanju, ki ga kažejo inozemci za lesko letališče, predvsem Angleži. Danci, Holandei, Švedi in drugi, pričakujejo v Lescah živahen letalski promet. To pa
bo hkrati pomenilo korak naprej v razvoju našega turizma, saj bo izletnikom omogočeno, da se pomladi in v zgodnjem poletju, po nekaj urnem smučanju na Pokljuki, popoldne že lahko kopljejo na Reki. Letališče v Lescah pa bo služilo tudi drugim namenom, naj si bo za škropljenje gozdov ali polj proti raznim škodljivcem, ali pri gorskem reševanju, gašenju itd.
Pred tedni so že preiskusili prvo skupino padalcev-reševal-cev, ki so jih odvrgli na zasneženo Pokljuko, kjer naj bi bil plaz zasul smučarje. Iz letališča v Lescah pa bodo odvažali tudi razno sadje, ribe, žabe in druge proizvode na tržišča v sosedne  države. -jp
ODKRILI  SO SPOMENIK
Poučen izlet
V okviru priprav za »Majsko praznovanje delavske mladine Slovenije — deset let v svobodi«, so mladinci in mladinke 7. razreda jeseniške gimnazije priredili, skupaj s profesorskim zborom, 3-dnevni izlet v Ruše in Hrastnik. V Rušah so si mladinci ogledali tovarno dušika in umetnih gnojil ter obiskali HC Fala. V Hrastniku pa so si ogledali kemično tovarno, steklarno, rudnik in druge naprave. Mladina se je zanimala tudi za razne probleme kolektivov, govorili so s člani delavskih svetov in drugimi    predstavniki kolektivov,
V nedeljo dopoldne je bila v Tuhinjski dolini ganljiva spominska svečanost. Počastili so spomin narodnega heroja Antona Blejca - Matije in 15 tovarišev, ki so padli v decem-
Teden ZB na Jesenicah
Mestni odbor Zveze borcev NOV na Jesenicah se je odločil posvetiti teden od 9. do 15. maja bivšim borcem iz narodnoosvobodilne borbe. Vse dni v tednu so bile prireditve in proslave.
V ponedeljek je bila seja Mestnega odbora ZB NOV. Na seji so na osnovi celotne problematike ocenili delo terenskih poverjeništev in sprejeli predloge za bodoče delo. V torek je bila v Mestnem kinu v počastitev tedna ZB kino predstava barvnega filma »Okrogli-ca«. Pred predvajanjem filma so pripovedovali borci razne doživljaje iz NOB. V sredo je bilo na strelišču tekmovanje članov ZB v streljanju; nastopala so terenska poverjeništva s 5 članskimi ekipami. V četrtek je bila v zbornici MK ZKS komune Jesenice svečana seja. Petek bodo posvetili padlim borcem in jim ponesli v partizanskih pa tro] ah vence na grobove in pred spomenike. Na posameznih terenih bodo ta dan proslave, na katerih bodo obdarjeni O" trooi padlih borcev, borci IX. korpusa pa bodo dobili barvne slike maršala Tita. Danes, v soboto, pa bo na strelišču »Matije Verdnika« partizanski miting, s katerim bodo osvežili spomin na našo borbo, trpljenje   in   žrtve  ter osvoboditev.
Prikazana bo borba na Mežak-lji, v kateri so sodelovali znani jeseniški borci Gregorčič, Stra-žišar, Koren, Arzenšek in drugi. Jutri, v nedeljo, bo zbor v;>eh internirancev v Delavskem domu; na sporedu je razen nekaj recitacij tudi enodejanka, ki bo bivše internirance spomnila na najhujše dneve v internaciji.
Ulaga
bru 1942, po herojskem odporu na Kostavski planini — tako pravijo domačini 1000 m visoki planini Slevec, ki se dviga nad vasjo Kostanj pri Smartnem,  v  Tuhinjski dolini.
Izkušeni komandant Matija, ki se je poleti proslavil s slavno bitko na Osnovčku, se je pred Novim letom utaboril s svojimi borci na Kostavski planini. Nemci so morali dobro poznati položaj, ker so v največjfi tajnosti pripeljali iiz Kranja vse razpoložljive čete in jih v noči na 24. december razvrstili po južnem pobočju planine. Iz Celja in Nove Štifte pa so istočasno prodirale druge skupine lin pred zoro sklenile obroč okrog partizanov. Komaj 80 borcev se je ves dan uspešno  upiralo  nad 3000
Graničarji za Titov 64. rojstni dan
V ponedeljek, pozno popoldne, so Jeseničani priredili Titovi štafeti graničar j ev svečan sprejem. Na mitingu, ki je bil na trgu pred gimnazijo, se je
Uspel kuharski tečai
Prejšnji mesec se je uspešno končal 3-mesečni kuharski tečaj za mladinke - kmečka dekleta iz občine Gorice. Tečaj je organiziral Občinski komite LM ob pomoči občinskega odbora SZDL.
Tečaj je redno obiskovalo 25 deklet. Na tečaju, katerega je vodil tov. Maks Kokolj, šef kuhinje z Golnika, je bila vzorna disciplina.
Vinko
zbralo več sto ljudi, jeseniška godba, predstavniki ljudske oblasti, politi čnih organizacij, JLA in drugi.
V imenu prebivalcev Jesenic je pozdravil štafeto in ji izročal čestitke za maršala, predsednik LOMO Jesenice Maks Dolinar. Pozdrave so izročili tudi predstavniki SZDL in drugi. Major JLA Trbojevič pa je govoril o pomenu štafete, predanosti pripadnikov JLA maršalu Titu in izrazil pripravljenost armade, da brani našo neodvisnost. Pionirji so štafeto pričakali že pred mostom in jo potem spremljali skozi mesto. Nato je štafeta nadaljevala pot skozi nekatere obrate železarne, mimo Javornika proti Radovljici.
sovražnikom, ki so besno navalili na položaje. Prvi napad je bil odbit brez izgub za junaške branitelje, pri drugem pa so že padle prve žrtve. Med četrtim napadom se je posrečilo delu borcev, prebiti se skozi cbroč, ki so ga pa Nemci takoj zaprli. S spretnim manevriranjem so se preostali borci u-maknili proti vzhodu. Na bojišču je obležalo 16 partizanov, med njimi tudi junaški komandant Matija. Nemci pa so utrpeli 63 mrtvih.
V nedeljo so junaškim borcem na Kostavski planini odkrili spominsko ploščo, ki sta jo postavili ZB v Kamniku in Tuhinju. Na planini se je zbralo nad 500 ljudi, sodelovala pa sta tudi pevski zbor kamniške »Solidarnosti« in godba iz Mengša, od koder je bil doma komandant Matija. Po žalnem sprevodu so položili pred spominsko ploščo vence Zveze borcev, občinskih odb., SZDL in delavskih kolektivov kamniških tovarn. Udeleženec ko-stavske bitke Josip Jeras pa je opisal potek bitke. Marsikomu se je utrnila solza v očeh ob spominu na junaško smrt hrabrih borcev.
Zika
o problemih proizvodnje, tehnične zaščite dela itd. Skupaj je bilo na tem izletu 29 mladincev in profesorjev.
Kamniška mladina bo pela
K bogatemu programu pro" slav in prireditev ob 10-letnicI osvoboditve, bo tudi kamniška mladina prispevala svoj del. V soboto in nedeljo bosta pionirski in mladinski pevski zbor priredila koncert v veliki dvorani doma.
Jeseniški gasilci-padalci
Na pobudo poveljnika gasilske čete Železarne Jesenice tovariša Grega Novaka je bil v okviru Aero-kluba Jesenice organiziran padalski tečaj za poklicno gasilce jeseniške železarne. Na teoretičnem in praktičnem tečaju se je izvežbalo 12 jeseniških gasilcev v gasilce-padalce, kar vsekakor pomeni korak naprej pri strokovni iz-
Ljudje in dogodki
J)ve Jfemčtji
resna ovira sodelovanja med Vzhodom in Zahodom
V zadnjih tednih se je politična situacija v svetu močno popravila. Povod za optimizem so dali najprej dogodki v Avstriji in okoli nje. Po dolgem času se je »avstrijsko vprašanje« premaknilo z mrtve točke. In vse kaže, da bo prihodnji teden že rešeno.
Nato je močno odjeknila v svetu bandunška konferenca. Konferenca azijsko-afriških držav v Bandungu v Indoneziji, Je potrdila, da lahko sodelujejo države z različno družbeno ureditvijo, samo če žele, da se ohrani mir. Zelo povoljno je bila ob tej priliki sprejeta izjava predsednika kitajske vlade Cu En Laja, da se je kitajska vlada pripravljala pogajati z vlado ZDA o vseh nerešenih problemih na Daljnem Vzhodu, predvsem pa o Formozi. Kljub prvotnemu kolebanju političnih krogov v Združenih državah, kaže, da je zmagala tudi tu treznejša politična smer, ki zastopa tezo o neposrednih pogajanjih.
Preizkusni kamen v odnosih med Vzhodom in Zahodom pa Je ostala slej ko prej Nemčija. Tu so se stvari v zadnjem tednu zapletle. Nenadoma smo dobili dve Nemčiji. Bivša carinska meja, ki je delila sovjetsko okupacijsko cono od okupacijskih con treh zahodnih velesil, se je spremenila v pravo državno mejo.
Potem, ko jim je bila pred dobrim tednom — prav ob 10. obletnici poraza nacizma — znova dana suverenost, je bila Zahodna Nemčija v ponedeljek 9. maja sprejeta v Atlantski pakt. V kratkem bo dobila torej Zahodna Nemčija v okviru sil Atlantskega pakta tudi svojo vojsko.
Prav tako kot so v Zahodni Nemčiji, sedaj bivši zavezniški visoki komisarji, postali veleposlaniki, akreditirani pri bonski vladi, tudi pri vzhodnonemški vladi Sovjetska zveza že dalj časa nima več visokega komisarja, marveč ambasadorja. — Vzhodni Nemčiji je Sovjetsko zveza vrnila suverene pravice že prejšnje leto.
Nasproti si stojita torej dvf suvereni nemški držav!.
Prav ta teden zaseda V Var šavi konferenca vzhodnoevrop skih držav. Ustanoviti nameravajo skupno vojaško povelj, i v >. Na ta korak so vzhodnoevropske države opozarjale Zahod že pred ratifikacijo pariških sporazumov v nemškem in francoskem parlamentu. Ker so pariški sporazumi danes že potrjeni in se že izvajajo, so se tudi vzhodne vlade namenile izpolniti svojo grožnjo. V okviru skupne oborožitve vzhodnoevropskih držav pa bodo prišli do izraza tudi vojaški oddelki nemške demokratske republike.
Nasproti  si  bosta stali torej
ave suvereni nemški državi ln dve nemški vojski, vključeni v dva nasprotna tabora.
To nedvomno močno zmanjšuje upe na ponovno združitev Nemčije. Zato je razumljivo, da so Focialni demokrati, ki so največji poborniki za ponovno združitev države, začeli znova akcijo, ki naj bi to združitev omogočila. Zahtevajo odpoved pariških sporazumov in sklenitev evropskega varnostnega sistema ped okriljem OZN. Medtem ko
da prav kmalu prišlo do četver-ne konference na najvišjem nivoju. To se pravi, da se bodo sestali najvišji predstavniki štirih velesil: Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije.
Nedvomno bo na tem sestanku, spričo situacije v katero je prišlo »nemško vprašanje«, najteže najti skupni jezik prav pri obravnavanju Nemčije in njene prihodnosti. Iz slepe ulice, kamor  je  privedla  to vprašanje
li Kamnika
Za gasilska društva na ozemlju kamniške občine je v novem proračunu določena vsota 500.000 din. Od tega dobi gasilsko društvo v Kamniku 320 tisoč dinarjev, ostalo pa gasilska društva v Nevljfh, Tunjicah in na Duplici. Kamniški gasilci bodo iz teh sredstev nabavili posebne gasilske sirene za svoje avtomobile.
popolnitvi našega gasilstva.
Ob zaključku enomesečnega tečaja, ki sta ga vodila padalski učitelj tovariš Smagin in tovariš Poličar, ki je odgovoren za padalstvo Gorenjskega letalskega centra, so bili izvedeni v počastitev 10-letnice o-svoboditve prvi skoki gasilcev padalcev. Prvi je skočil poveljnik železarske gasilske čete tovariš Novak, njemu pa so sle^ dili vsi ostali tečajniki-gasilci. Vsi skoki so zelo dobro uspeli in so bili primerna priprava za veliki gasilski festival v Kranju, kjer bodo jeseniški gasilci-padalci ponovno skakali.
Osvoboditev Bleda in Jesenic
40. in ti. maja - pomembna mejniha
Zavezniški  visoki komisarji na   zadnji    seji.    Po  tej  seji so izročili  zahodnonemški vladi note  svojih vlad. s katerimi se ukinja okupacijski  statut in dobiva Zahodna Nemčija položaj suverene države.
uradni zahodnonemški krogi to no/o akcijo za združitev Nem-lije odklanjajo, jo je ljudstvo sprejelo z velikim zanimanji m.
Hkrati s tem, ko vstajata --kot rezultat politiko blokov — na evropski in svetovni politični pozornici dve Nemčiji, pa si na vedno bolj avtoritativnih mestih potrjujejo vesti, da bo mor-
politika blokov, ne bo mogoče ptiti tako lahko.
Razveseljivo pa je dejstvo, da so v svetu vendarle prevladale tisto siie, ki postavljajo pogajanja pred medsebojno oboroženo obračunavanje. To je skromen, a vendarle ohrabrujoč rezime prvega povojnega desetletja.
Ko je v prvih dneh meseca maja leta 1954, glavnina narodnoosvobodilne vojske podila O" Stanke nemške razbite armade pO -gornjesavski dol:ni čez Predil in Trbiž na Koroško, sem dobil vtis, da je partizanov v gorenjskem kotu premalo za večje borbe. Na Bledu in na .Jesenicah se je v tistih dneh kar trlo nemških vojakov, policije, žandarmerije, domobrancev in Vlasovcev.
Položaj za partizana pa se je nenehno zboljševal. Prihajali so novi borci, ki so zasedli položaje in vedno bolj stiskali obroč okoli- Bleda in Jesenic. !'membno vlogo pa so pri o-svobodilnem boju igrale jeseniške, blejske in gorenjske žene in dekleta, ki so vzdrževale /veze med partizanskimi enotami in prenašale važna poročila. Partizanski oddelki so pri-ali s Pokljuke, Hotunj, iz Krnice in z okoliških hribov proti Bledu. Grmeli so lahki I« povi in minometi, regljale so strojnice. Bile so se borbe za podhomski predor, ki so ga Nemci zasedli z obeh strani. Kmet Belej pa je dejal: »Pustimo jih v tej mišji luknji, škoda je vsakega našega moža, da bi v teh dneh padel, jih bomo le pocajtali, da bodo sami radi prišli ven.« In prav je imel. Nemci so so nekaj ur pozneje sami predaU,
V četrtek, 10. maja so partizanski     oddelki    v jutranjih
urah zavzeli Bled. V Zgornjih Gorjah pa se je v dopoldanskih urah sestavila častna četa partizanov in je vkorakala na Bled. Na čelu povorke je nosil veliko zastavo domačin — zna' ni smučarski prvak Lovro Ženiva. Sledila je železarska godba z Jesenic. Na konjih pa sta jezdila politkomisar Brane Prh-ne in komandant mesta Ivan Fabijan, za njima pa je strumno korakala četa, od sonca O" žganih borcev.
Toplo pomladansko sonce j«" božalo to lepo planinsko pokrajino. Iz cerkvenih stolpov, mlajev in hiš so se vile zastave zmagovalcem v pozdrav.
Med Zgornjimi in S^odniiin: Gorjami se je ob cesti zbrala velika množica ljudi, ki je pozdravljala hrabre borce, ter nato strnjena nadaljevala pot na Bled.
V petek, dne 11. maja pa so partizanski oddelki zasedli železarske Jesenice, kjer so bili borci prav tako burno pozdravljeni in obsuti s cvetjem, kot prejšnji dan na Bledu.
V nedeljo, 13. maja popoldne pa sta dva partizana z Jesenic privedla skozi Vintgar v Spodnji Graben okoli 100 nemških vojnih ujetnikov. Prejšnja leta tako oholi in naduti — so se to pot malodušni in sključe"' kot sence, vlekli po klancu. Tu so prenehali pojmi: nadčlov > i'n manjvredni človek.
M. 8.
glas gorenjski:
79
9
BOHINJ ob 10.obletnici osvoboditve
Ze skoraj štirinajst dni trajajo v Bohinju prireditve v počastitev desete obletnice osv oboditve. Čeprav so bohinjske vasi vedno precej razgibane in nikoli ne manjka prireditev, tekmovanj in sestankov, bo najbrž držalo, da aktivizacije, kakršna je zajela Bohinj v zadnjem času, tu še ni bilo. Niti dan ne mine brez igre, koncerta, folklornega nastopa, športnega tekmovanja ali drugega prispevka k spominu na osvoboditev.
Posebno mesto v vsej množici prireditev zavzema gospodarska razstava Bohinja, ki je •dprta v domu TVD »Partizan*. Marsikdo, ki je mislil, da pozna gospodarske - razmere v Bohinju, je temeljito presenečen, ko si ogleduje razstavljene Predmete štiridesetih razstav-ljalcev. Doslej je bil Bohinj Poznan po svetovno znanem siru, po povovrstni plemenski goveji živini, semenskem krompirju, gorjuških cedrah, turističnih privlačnostih in velikih zalogah lesa, razstava pa nas prepriča, da se Bohinj razvija tudi v druge smeri. Posebno o-hrt, ki je na razstavi močno tastopana, se ponaša z lepimi, solidnimi in cenenimi izdelki.
Prireditelji so imeli z razstavo  namen  doseči predvsem
Gospodarske novice i% vse domovine
NOVE PEČI V KIDRIČEVEM
V Tovarni gliuice in aluminija so pričele na Praznik dela obratovati nove peči, tako da dela sedaj v oddelku za elektrolizo, kjer proizvajajo surovi aluminij, že 86 peči.
NOVI ODDELKI TOVARNE CELULOZE  V POGONU
V Prijedoru so spustili v pogon nove oddelke Tovarne celuloze, med katerimi je najpomembnejši oddelek tako imenovane »kuhinje«, ki ima letno zmogljivost 5.000 ton. Pričel je obratovati tudi oddelek za beljenje, ki bo dal letno okolji 700.000 ton surovin za izdelavo posebnih in finih papirjev.
TURBINA ZA TERMOELEKTRARNO V KOSTOLCU
V Karlovcu so v tovarni »Jugoturbina« izdelali prvo veliko turbino za našo termoelektrarno v Kostolcu, 2 zmogljivostjo 12.500 KW.
PRVA TOVARNA RIBJE MOKE
V Novem Gradu pri Zadru grade tovarno za ribjo moko, ki bo prva te vrste v Dalmaciji. Tovarna bo izdelala vagon ribje moke dnevno. Iz inozemstva so nabavili potrebne stroje in že zaceli z montažo, tako da bo ta tovarna še letos začela z obratovanjem.
NOV ODSEK JADRANSKE CESTE ZGRAJEN Te dni so delavci dogradili nov odsek jadranske avtomobilske ceste, in sicer od Novega do Senja. Ta cesta bo velikega gospodarskega •n  turističnega pomena.
propagandni učinek. Hoteli so prepričati ljudi znotraj Bohinja, da je njihovo gospodarstvo na poti naglega razvoja, razen tega pa pokazati bohinjsko gospodarstvo tudi širši okolici. Kljub pričakovanju prirediteljev pa doseza razstava tudi komercialne uspehe. Posebno okrog 1. maja, ko je šlo mimo razstavljenih predmetov mnogo ljudi iz vse Slovenije, so sklenili na njej precej kupčij. Ze ob tej prvi razstavi se je pokazala težnja, naj bi se podobne razstave prirejale vsakih nekaj let, če že ne vsako leto — saj bi bile tudi s komercialnega stališča upravičene. Če bi razvili tudi sejem plemenske živine (ponavadi je 4. maja) v razstavo bohinjske živine in jo priključili splošni razstavi, bi takšna razširitev v bodoče bohinjskemu gospodarstvu najbrž precej koristila, saj pride na sejem mnogo kupcev z vse Gorenjske.
Razstava obsega glavno razstavno dvorano, dva manjša razstavna prostora in prostor pred domom Partizana. Zunaj razstavljajo: Zaga »Tomaž Godec«, lesni odsek Kmetijske zadruge iz Bohinjske Bistrice, zidarski mojster Ogrin in Martin Zmitek iz Stare Fužine, ki je pokazal lepo izdelan športni čoln. Zaga »Tomaž Godec« pri-
kazuje razne lesne izdelke od žaganic, mimo zabojev vseh vrst, do lesne volne v raznih barvah. Lepo je prikazan tudi razrez rezonančnega lesa.
V glavni razstavni dvorani je najmočneje zastopana obrt. Cela kopica mizarjev (Podlipnik, Markelj^ Odar in drugi), razstavlja Okusno izdelane spalnice, kuhinjske opreme, kmečko sobo in druge dele pohištva. Čevljarska zadruga iz Bohinjske Bistrice razstavlja lepe vzorce čevljev. Razen tega so tu zastopani tudi kolar, pletilje, tapetnik, pletar "in drugi obrtniki, iz raznih bohinjskih vasi. Dele pohištva krase rajmi lepi pleteni izdelki, ki nosijo navadno pripis »samouk«. Najbrž bi se dalo razstaviti še mnogo izdelkov bohinjskih »samo-
ukov«, saj so konec koncev tudi sloveče gorjuške cedre, ki so razstavljene na častnem mestu, prišle iz rok samouka. Tudi stene so okrašene z izdelki »samoukov« — slikarjev. Posebno olja slikarja Cvetka iz Stare Fužine presenečajo. Slikar sije našel že dokaj svojstven izraz in precej spretno upodablja bohinjske gore in vasi.
Razmeroma malo prostora je na razstavi posvečenega kmetijstvu, sadjarstvu, živinoreji in sirarstvu. Vse omenjene panoge so stisnjene na manj kot tretjino razstavnega prostora. V odnosu na odstotek narodnega dohodka, ki ga dajejo bohinjskemu gospodarstvu, so nekoliko zapostavljene.
FRANCE ZVAN
Kopališče v Radovljici obnavljajo
Pričujoča slika kaže dva že dokončana stanovanjska bloka, v katerih živi 8 delavskih družin, izmed petih, kolikor jih grade v Bohinjski Bistrici.
Z ustanovitvijo komune v Bohinju bo stanovanjski problem še posebno pereč. Dva bloka z osmimi stanovanji bosta sicer še letos dokončana. Lesnoindustrijsko podjetje na Bledu, ki je investitor, pa bo odstopilo 4 stanovanja za uslužbence bodoče bohinjske komune ter tako vsaj delno rešilo ta pereč problem.
Po precej muhasti zimi so vendarle nastopili lepi dnevi in če ne piha veter, je na soncu že kar vroče. Marsikdo, predvsem mladina, že kar vneto in »zares« misli na kopanje.
Letni kino „Sloboda" Jesenice že odprt
Nastopili so razmeroma topli večeri in zato se je »Svoboda« Jesenice odločila, da odpre vrt za Delavskim domom in začne s kino predstavami na lastnem letnem kinu. Vrt bo odprt dnevno, v kolikor bo ugodno vreme, prav tako bodo vsak večer kino predstave. Upati je, da bo imel letos Letni kino jeseniške »Svobode« z vremenom več sreče, kot lani.
KMETIJSKI SVETOVALEC
V borbi proti plevelom "m
uporabimo herbicide!
Po blagodejnem dežju, ki je prišel ravno ob pravem času, so naše njive, travniki in sadovnjaki popolnoma ozeleneli. Pričela je močna in bujna rast.
Toda med koristnimi rastlinami poganjajo z veliko silo tudi nekoristne — plevel. Ta neprijeten gost naših polj požre to* liiko hrane iz tal, zmanjšuje pridelek in nam dela nešteto preglavic. Pomislimo samo na upognjene hrbte našin plevic, ki se toliko dni sklanjajo in plevejo — kako drag je pravzaprav ta opravek.
Znanost v kmetijstvu pa je tudi v tej smeri napravila velik korak naprej. Nova sredstva v tej borbi so hormonska škropiva, imenujemo jih tudi herbicide. Z njimi je kmet dobil novega zaveznika in pomočnika. Vse kmetijske zadruge na Gorenjskem so bile že lani opozorjene na ta sredstva. Tudi večina poizkusov je bilo ugodnih. Tudi letos poizkušamo; naprednejši kmetovalci pa bodo poškropili kar celo njivo. Poizkusi pokažejo, da so ta sredstva tudi pri nas opravičila zaupanje, kakršnega imajo v naprednejših  kmetijskih deželah.
Opozarjamo pa, da se morajo kmetje ravnati točno po navodilih in dosegli bodo uspeh. Škropimo, ko je žito obraslo, ko je koruza visoka 20—30 cm. Žitom škropivo ne škodi, uničuje le širokolistne plevele dvo-kaličnic. Sedaj je žito obraslo, pred klasenjem pa bomo končali) s škropljenjem. Ne škropimo pred dežjem in ob nevarnosti slane. Najbolje uničujemo plevel, ko ima 4 do 6 listov.
Opozarjamo še na posebnost teh škropiv. Uporabljata, jih namreč moramo le točno določeno količino na hektar.
Sredstva, ki jih uporabljamo, se imenujejo: Fenoxelene 41/ ha, Agroxone 7 l/ha, Fernoxone 2.8 l/ha.
Pomoč pri delu torej imamo, v interesu kmetovalca pa je, da to pomoč koristno uporabi, saj preprost račun pokaže, da je ceneje nekaj ur dela s škropilnico in stroški za škropivo (600 do 800 din po hektarju), kot pa vrsta plevic nekaj dni na njivi. Za vse poskuse daje OZZ v Kranju škropivo brezplarno. Zadružna zveza pa daje tudi vsa pojasnila.
Marko Žagar
Kopališče v Radovljici je nedvomno sestavni del radovljiškega pojma — »turizem«. Zato ni prav nič čudno, če mu je dal letošnji družb, plan ljudskega odbora mestne občine v Radovljici za popravilo 1,700.000 dinarjev. To sicer še ne bo zadostovalo za vsa popravila, vendar je treba poudariti, da je to doslej največja vsota, ki so jo v enem letu investirali v kopališče. Doslej je kopališče dobivalo vsako leto nekakšno proračunsko drobtinico, tako da si niso mogli veliko pomagati. Vse kar so naredili, je bilo le napol in začasno narejeno.
Z letošnjim letom pa so sklenili začeti drugače. Naredili in popravili bodo toliko, kolikor bo pač denarja na razpolago, toda ta dela bodo opravljena temeljito. Zato pomenijo letošnja popravila kopališča šele začetno etapo pri obnovi celotnega kopališča, ki popravilo nujno potrebuje.
Trenutno popravljajo del betonske podloge pod slačilnica-mi, bazen za gretje vode za tuše in morda bodo še preple-skali slačilnice. Dela kar nekam napredujejo, delavci pa obljubljajo, da bodo z letošnjimi deli končali do 15. junija, ko bo kopališče tudi odprto.
19. maja bo Titova štafeta odšla z vrha Triglava
Kakor vsako leto bo tudi letos glavna republiška štafeta krenila z vrha Triglava. V radovljiškem okraju so že imenovali okrajne in posamezne občinske štabe. Kakor predvidevajo, bodo letos vse štafete združene in bo sodelovalo v štafeti še več mladincev kot lani. Glavna štafeta bo krenila s Triglava 19. maja, med potjo do Ljubljane pa se ji bodo priključile še lokalne štafete s Tro-meje, Bohinja, Krope, Begunj in drugih krajev. Vse te se bodo združile v Radovljici.
Zbirno mesto vseh štafet (7) bo v Kranju 18. maja ob 14. uri in 30 minut in bo glavna štafeta že čez dobrih 15 minut krenila proti Ljubljani.
Novost letošnje štafete je tudi v tem, da bodo sodelovali tudi naši najmlajši, predšolski otroci iz otroških vrtcev, ki bodo imeli svojo lastno štafeto od Jesenic do Ljubljane.
razmer pri
Letošnji odkop bodo opravile kmetijske zadruge
Uda!
Telefon štev. 239!
Da, tu Pilarna Reteče!
Ce greš skozi vas Godešič pri ^lo,ni Loki, naletiš na strmem ^regu na začrnelo barako, tes-110 naslonjeno na stanovanjsko ^slopje. Ce ne bi bilo neprestanega drsajočega trušča veli" ^Sa kremenčevega brusa, ki ^ajvečkrat ropota noč in dan,
1 se zanjo verjetno sploh ne ^enil. Vendar videz vara: tu j* zanimivo podjetje — Pilar-
a> ki se ji v bližnji prihodner fil v novi, moderni zgradbi v ^etečah,   obetajo   bogate per-
Pektive. Po njeni storilnosti bi g *e danes lahko prisodili 5.—
• mesto v državi. V moderni
varni,  /. modernimi stroji bo
aPoslenih približno 30 kvalifi-
lranih delavcev.
, ^»'davno sem obiskal delovni ^ektiv  »Pllame«. Obrnil peiri ,   na  tehničnega  vodjo, pilar* ft*ega mojstra tovariša V. Albi-> ki mi je postregel z zanimivi Podatki: p
iet-       1>(xs'kusi  tovrstnega pod-'lJ;i segajo /.  v let,, 15)32. L:ist
mik Ludvik Habjan je delal prvotno samo ročno. Do okupacije je sam zrisal tudi načrte za večino strojev, ki mu jih je vlilo Strojno podjetje v Skofji Loki (današnji SKIP). Tako je imel najpotrebnejše stroje in zaposlil že dva pomočnika in enega vajenca. Ko je bil Habjan leta 1944 zaradi sodelovanja s partizani aretiran, je podjetje do osvoboditve obstalo. Tov. Habjan se ni več vrnil. Na lastno pobudo je nato tov. Albina spravil zamisel zopet v življenje in preko vseh povojnih težav vodil delo s petimi delavci. Leta 1948 je delavnico prevzel KLO Reteče, s čemer se je delo in storilnost podjetja iz leta v leto stopnjevala. Za ilustracijo samo nekaj podatkov: do okupacije so nasekali 1000—1200 pil letno; leta 1949 že okoli 26.000, leta 1950 — 28 tisoč, lani pa že 48 tisoč komadov. Zanimivo je pri tem, da je podjetje  delalo  z   istimi stroji,
le število delavcev se je povečalo na 14. Porast proizvodnje je torej občuten — pripisovati ga je zlasti dvigu delovne storilnosti.
Razen na Godešiču oz. v Re-tečah, so tovrstna nodjetja še v Ljubljani, Zagrebu. Novem Sadu, Prevaljah in v Tržiču. Dela imajo ogromno, saj konkurenca skoraj ne pride v po-štev. Podjetje ima odjemalce v vseh industrijskih krajih države. Neki dan me je prav prijetno presenetil razgovor v loški »Zeleznini«: »Pilo, da, prosim lepo, domačo ali uvoženo?« — »Domačo«, se je odrezal kmečki fant, ker je vedel za kvaliteto teh izdelkov.
»Ce se kje, se pri nas močno občuti naša industrijska revolucija«, je povzel tov. Albina. »Kljub temu, da stalno zvišujemo storilnost, imamo vedno o-gromno naročil, da vsem željam niti ne moremo ustreči. Izdelujemo namreč vse vrste pil: od preciznih urarskih do grobih okroglih, polokroglih, trioglatih. Posebno po 1. 1948, ko nam je SZ prekinila gospodarsko zveze, so nas z naročili kar zasuli. Z lastnimi silami smo se morali postaviti na noge. Bila je res težka bitka, če
smo hoteli zadovoljiti številne kupce vsaj za prvo silo.«
Zaradi tolikih potreb, rastoče proizvodnje in ' povečanega števila zaposlenih so že v letu 1948 začeli misliti na razširitev ln modernizacijo podjetja. Dobili so brezplačno zemljišče v bližini železniške postaje v Re-tečah, ki je istočasno tudi blizu ceste. Z velikim razumevanjem LOMO Skofja Loka, ki je daj na razpolago 2 in pol milijona, pa tudi OLO Kranj, ki je dal 6 in pol milijona, takoj pričeli z gradnjo nove stavbe, ki je danes že v surovem stanju dograjena. S kreditom okoli 4 milijone, bi Gradbeno podjetje »Tehnik« iz Loke uspelo dogotoviti poslopje, da bi bilo pripravljeno za vselitev. Istočasno z gradnjo pa pripravlja loški SKIP nekaj novih sekalnih in skobelnih strojev. S popravilom pa bo uporabna tudi večina starih strojev. Ze takoj po vselitvi bi se proizvodnja povečala za 10.000 komadov mesečno ali za 300% — če seveda vračunamo začetne težave. Če pa bi bila naročila še vedno nezmcglji-va, računajo, da bodo v prihodnosti montirali še električne peči za žarjenje in kaljenje.
To pa je pesen-, prihodnosti.
Ze vsa leta, odkar smo sprostili naše tržišče in ga prepustili ponudbi in povpraševanju smo ugotavljali, da se odkup, predvsem kmetijskih pridelkov in živine, ne razvija tako kot bi to želeli, da le^ta največkrat ni v skladu s socialistično moralo. To pa zaradi tega, ker so se skoraj vsa podjetja, v želji odkupiti največ pridelkov, posluževala takih »prijemov« in načinov nelojalne konkurence, da so se jim dostikrat celo sami proizvajalci čudili in take postopke obsojali. Pri vsem tem pa moramo še upoštevati dejstvo, da smo tudi potrošniki, taka neodgovorna dejanja ostro grajali, ker smo vse to čutili neposredno — v lastnih žepih.
Tak nemogoč položaj pri odkupu pa so največkrat povzročali na tržišču prav odkupoval-ci posameznih podjetij — ljudje z dostikrat zelo dvomljivimi moralnimi in političnimi odlikami.
V letošnjem letu pa bo izgleda te neurejenosti konec in podjetje (beri odkupovalci), si ne bodo več smeli po hišah trgati blago iz rok in ga prepla-čevati. Pred takimi načini nas bo zavarovalo navodilo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS, ki določa, da se odslej ne bo smelo več odkupovati po hišah. Podjetja v okviru Trgovinske zbornice okraja Kranj že pripravljajo v duhu novega navodila letošnji način odkupa, katerega bodo lahko podjetja opravljala samo z zadrugami, ki bodo edine imele neposredni stik s proizvajalci. Le v takih primerih, kjer zadruge ne bi pokazale dovolj prizadevnosti in v tistih krajih, kjer bi se -pojavili tržni presežki, katerih zadruge ne bd mogle zajeti, bodo lahko posamezna podjetja postavila lastne odkupne postaje.
Prav bi bilo, da bi o tem razmišljala tudi Trgovinska zbornica radovljiškega okraja, da bi tako način letošnjega odkupa vzkladili za področje vse Gorenjske.
Tudi odkup živine, ki je še bolj neurejen od odkupa kmetijskih pridelkov bodo letos u-redili tako, da bodo tudi pri odkupu živine imele le zadruge stik z živinorejcem. Organizirale bodo posebne tržne dneve, kjer bodo odkupna podjetja sklepala pogodbe z zadrugo — z virmanom, brez gotovine. pja ta način bo onemogočeno vsakršno  nelcljalno podkupovanje
bodisi prekupčevalcev, bodisi živinorejcev. To akcijo bo organizirala Trgovinska zbornica skupno z živinorejskim odsekom Okrajne zadružne zveze v Kranju.
V letošnjem letu imamo torej vse pogoje, da vendarle uredimo naše odkupno tržišče, saj so odvisne v prvi vrsti od pravilnega odkupa tudi maloprodajne cene raznega potrošnega blaga. Prav gotovo z novimi ukrepi še ne bomo odstranili vseh pomanjkljivosti, bodo pa pomenila vsekakor pomemben korak naprej, od katerega si obetamo marsikatero izboljšanje. Seveda bodo morale tudi tržne inšpekcije poostriti pozornost do vseh negativnih pojavov.
S tako organizacijo odkupa, kakršno si zamišljamo v letošnjem letu, pa bomo dosegli še veliko več: dali bomo našim kmetijskim zadrugam vse možnosti, da se bodo utrdile na svojem področju ter dobile tisto vlogo, ki jim pravzaprav gre. Postati morajo namreč neposredni znanilci in pobornikJ napredka našega kmetijstva in posredno tudi socialističnih odnosov na vasi. In to bodo v letošnjem letu lahko postale, če se bodo še v večji meri znebile »trgovskega duha«, ki je bil v nekaterih zadrugah vse preveč občuten ter se v največji meri posvetile zajemanju vseh tržnih presežkov.
I. Ausec
Mnogo so se naučile
Čeprav dokaj pozno, kljub temu tudi v Lescah niso za-bstajale. Marca so pričele z dvomesečnim gospodinjskim tečajem, za katerega je bilo veliko zanimanje. Tečaja se je u-deleževalo okoli 40 tečajnic iz Lesc in okoliških vasi. Prav zaradi velikega števila intere-sentk, so imeli precej težav. Tečajnice so se morale razdeliti v dve skupini in tako izgubile mnogo dragocenega časa. Z majem je bil tečaj zaključen, sedaj se pripravljajo na razstavo, ki bo 21. oziroma 22. maja.
Tečajnice so bile zelo zadovoljne in so se mnogo naučile. Hvaležne so za pomoč, katero so nudili DPD »Svoboda« Lesce, Tovarna verig Lesce in pa >-Elan« Begunje ter voditeljica tovarišica Anica Šepec. Želele bi, da se v prihodnjem letu spet srečajo.
Upravni  odbor  Časopisnega, založniškega in tiskarskega podjetja »GORENJSKI TISK« razpisuje
mesto pomočnika direktorja podjetja
Pogoji: dokončana ekonomska ali pnavna fakulteta. Po možnosti tudi praksa v grafični stroki. Plača po tarifnem praviilniku. Ponudbe poslati na upravo podjetja do konca maja. Nastop službe takoj.
Časopisno, založniško  in tiskarsko  podjetje »GORENJSKI TISK«
išče za takojšnjo zaposlitev
1. Korektorja - novinarja. —  Pogoj: dokončana filozofska
fakulteta ali vsaj popolna srednja šola z obvladanjem slovenskega jezika.
2. Pomožnega delavca za strojnico. Pogoj: veselje za de-
lo pri strojih. Po možnosti z odsluženim voj. rokom.
3. Snažilko za celodnevno zaposlitev.
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj. Ponudbe poslati na upravo podjetja  »Gorenjski tisk«.
Od petka do petka
Spomini v pomladi
Obletnice slavnih dni
Vso Jugoslavijo, Slovenijo in Gorenjsko je odelo praznično slavje, spomini na dni, ki bodo z najlepšimi in najsvetlejšimi črkami zapisani v zlato knjgo naše zgodovine. Ni mesta ali kraja, ni je vasi, kjer ne bi ravno te dni z veseljem proslavljali dogodke, ki so nam pred 10 leti prinesli radost, veselje — svobodo. Prav tako tudi ni pedii naše rodne zemlje, kamor ne bi kanila vsaj ena kaplja krvi, prelite od naših hrabrih borcev. Tudi nj h — vs:-h padlih za to, kar danes imamo in uživamo, se spominjamo v teh majskih dneh. Skušamo se jim oddolžiti, kolikor je to sploh mogoče. Še z večjim zadoščenjem pa bi počivali vsi padli borci, ko bi dane-;, če bi še živeli, lahko ugotavljali, da krepko korakamo po poti, za tistimi cilji, za katere so tudi oni nesebično darovali svoja življenja.
Tretji    kongres    Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil končan preteklo      7f| CAriflllctirnO Loboto  v  Sarajevu,  je  sprejel  vrsto      fcU WUUIiailUIU pomembnih sklepov in resolucij.       nrĐnhrfl7hft HđIToIo
Odobril je osnutek sprememb uvod H' CUUI U*UU nega dela statuta, v katerem je poudarjeno, da je Zveza sindikatov Jugoslavije prostovoljna družbena organizacija delavcev in uslužbencev FLRJ. Glavna naloga sindikatov pa je socialistična preobrazba naše dežele. Sindikati bodo delali med drugim tudi za okrepitev enotnosti vsega delovnega ljudstva v boju za socializem, čuvali, krepili in razvijali bodo enakopravnost, bratstvo in enotnost narodov Jugos.avije ter vsklajsvali korist1 posameznikov ia r^ote.
V resoluciji o vlogi sindikatov v naši družbeni stvarnosti je med drugim rečeno, da delujejo sindikati kot predstavniki koristi vsega delavskega razreda in pri tem upoštevajo, da morajo biti pravice in položaj delavcev ter uslužbencev v vsej državi urejeni kar na^-.olj enotno. Sedanje, glavne naloge sindikatov so v tem, da razvijajo in krepijo delavsko in družbeno samoupravljanje, da se bore za socialistične in družbene odnose ter da delajo za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter kulturnega življenja našega delavskega razreda.
Kongres je sprejel tudi resolucije o organizacijski sestavi sindikatov, o delavskem in družbenem samoupravljanju, o dvigu življenjskega standarda, o graditvi stanovanj in končno o mednarodnem sodelovanju Zveze sindikatov Jugoslavije in njenem boju za mir v svetu.
Pretekli ponedeljek je zapustil na-Ohfck šo državo visoki in ugledni gost, pri-
V/UIjR jateljske zaveznice  Turčije, predsed-
nik turške vlade in zunanji minister g. Andan Menderes. Na tiskovni konferenci pred odhodom s petdnevnega obiska v naši državi je predsednik turške vlade g. Menderes poudaril, da so se njegovi razgovori z našimi visokimi političnimi in gospodar, osebnostmi ter s predsednikom republike Titom razvijali v vzdušju popolne odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja.
Bilo je povsem naravno, da so se razgovori z uglednim gostom razvijali v duhu odkritosrčnosti in medsebojnega zaupanja, saj je med zavezniki tako vzdušje normalno. Ob tej priložnosti smo se ponovno prepričali o čvrstosti Balkanske zveze, ki smo jo sklenili na osnovi skupnih potreb in koristi. Balkanska zveza povsem ustreza ciljem, ki jih ima. Zato bo treba sodelovanje še nadaljevati in krepiti tako za utrdi tev miru, kot zaradi skupnih koristi — ohraniti neodvisnost in nedotakljivost dežel Balkanske zveze.
ZADNJI BOJ V BEGUNJAH
dragega gosta
BILA   JE   POMLAD. Skoraj taka   pomlad   kot   vsako leto. Toda vendar je bilo v njej nekaj, kar jo je delalo drugačno.
Bila je prava pomlad. Ne samo pomlad narave, cvetja, metuljev in sonca, tudi v njih se je  širila omamna toplina.
Po štirih letih mračnih viharjev — prva pomlad.
VSI TRIJE bataljoni Kokr-škega odreda so bili zbrani na področju Begunjščice in okoliških hribov. Njihove akcije so bile z dneva v dan predrzne j-še, uspešnejše.
Borci so čutili, da bijejo poslednji zmagoviti boj . . .
Njih pesem se ni več lovila le med gozdovi, prešerno Je udarila prav do gorenjskih mest.
GORENJSKA JE bila tedaj pravi babilon fašističnih tolp. Z regularnimi enotami nemške vojske, žendarmerije, SS in Gestapa so se umikale horde najrazličnejših izdajalcev od Vlasovcev in domobrancev do Ljotičevcev in ustašev. Preganjala jih je zmagovita Jugoslovanska armada.
Kokrški odred je bil v težkem položaju — vse ceste in železnice so bile polne bežeče Leerove armade, ki si je na vsak način hotela zagotoviti umik.
Zvečer 2. maja 1945 se je odred premaknil v okolico Begunj. Cilj pohoda je bila obkolite^ begunjskih zaporov. Vsi trije bataljoni so zasedli položaje. Okopali so se ob dohodih in cestah iz Žirovnice, Lesc, Radovljice, Poljč in Tržiča.
BOJI SO SE pričeli 3. maja zjutraj. Obkoljene Begunje in utrjene zapore je napadla ju-rišna četa, ostale enote pa so bile srdite boje z Nemci, ki so skušali pomagati obkoljenim.
Ves dan so iz zased ob cestah regljale strojnice in odmevale detonacije granat. Vedno bolj so se  kopičili   sovražni tran-
sporti in na tem koščku gorem.ske zemlje se je bila ena poslednjih velikih partizanskih
bitk.
DRUŽINSKI POMENKI O poletnih modelih
Poletna moda nastopajoče sezone se izraža v najraznovrst-nejših variacijah moderne linije, ki dopušča širok razmah fantazijskemu oblikovanju.
Veliko se nosijo krila z nabori, pliseji in volani. Dnevne, popoldanske in večerne obleke
Drobni nasvet
Mast, ki jo želite dodati testu za potice, mlečnemu kruhu in podobno, prekuhajte s 3 ali 4 žlicami mleka in pustite, da se ohladi. Tako pripravljena mast ima zelo dober okus in vonj.
Soda bikarbona je pri kuhanju zelo koristna. Kadar pripravljamo juho iz stare govedine, denemo vanjo za noževo konico jedilne sode in meso se bo prav kmalu omehčalo.
Tudi vodi, v kateri kuhamo suh grah ali kako drugo sočivje, dodamo nekoliko sode, da se hitreje skuha. Zeleni grah in špi-nača pa ohranita zaradi dodatka sode bikarbone svojo svežost.
Pri težjem delu .. . kocko sladkorja! Neposredno pred kakšnim večjim delom, naporu ali pri športu, zaužijte nekaj kock sladkorja. Do te ugotovitve je prišel franc. znanstvenik dr. Marce rom. Delal je (poizkuse na podganah, ki jim je pred prisilnim naporom dal nekaj sladkorja.
imajo najpogosteje podaljšane životce in so v bokih bogato nabrane ali pa se razširijo v zalikanih gubah. Postava je v njih diskretno poudarjena. Rokavi so všiti, kimono krojeni Ln ozki, lahko pa jih sploh ni. Ovratniki in izrezi imajo najrazličnejše oblike in velikosti, zato si bo prav vsaka lahko izbrala svojemu tipu ustrezajoč kroj.
Bluze so letos lagodno krojene, dolge v pasu in se nosijo čez krilo. Ce pa so kratke, potem jih s krilom veže lep u-snjen pas.
Novost v tej sezoni so pomladni plašči  v  izraziti  A li-
niji, h katerim se nosijo krila Lz istega blaga. Moderno in sveže učinkujejo tudi jopice s svetlo podlogo iz progaste tkanine in prav tako bluzo.
Od tkanin prevladujejo letos svile, bombaži, šantungi, ever-glasi in razne nylon tkanine s cvetnimi, progastimi in kockastimi vzorci v najživahnejših barvah.
Modne barve so beige, črna, vsi odtenki modre (zlasti mornarsko modra z belim dodatkom) in zelena. Kot okras pa se na oblekah uveljavljajo ovratniki, pentlje in manšeti iz belega pikeja, našitki iz temne vrvice in usnjeni pasovi.
Moda
GLAS GORENJSKE
Izdaja:
Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6
Direktor
in odg. urednik: Slavko Beznik.
Urejuje:
uredniški odbor
Tel. uredništva: št. 475, uprave: št. 190 / Tek. rač. pri KB Kranj štev. 61-KB-1Z135 / Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna ... 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din
Bivši zapori
V obkoljenem gradu — zaporu, pa so Nemci s strahom pričakovali kaj bo. Njihovi betonski bunkerji so zaenkrat res še kljubovali lahkemu orožju jurišne čete, toda čutili so, da ne bodo več dolgo. Mnogi med njimi bi radi odvrgli orožje, zaslepljena vojaška pokorščina ua je povzročila, da so besno streljali po vedno bolj piibli" žujočih se partizanih.
MED ZAPORNIKI je tedaj zavladalo hrumeče veselje. Ze več dni so čutili, da se »nekaj« pripravlja. Ko so se tisto jutro oglasile prve strojnice so čutili, da prihaja svoboda. Čutili so, da se jih Nemci sedaj ne bodo več upali moriti, kajti tudi zanje bi potem ne bilo milosti.
Med zidovjem, ki je bilo tolikokrat  obrizgano  z nedolžno
Vzgojni pomenki
slovensko krvjo, ki je čulo toliko vzdihov trpečih, je zaprila prešerna partizanska pesem. V očeh ujetih, pred katerimi so še vedno migotale železne rešetke, so se vžgali plameni veselja. Rezgetanje strojnic jim je  bilo kot pesem svobode...
Ječarji so hodili zaskrbljeni in preplašeni. Tudi ostale posadke se je lotil strah. Se bolj kot streli partizanskih pušk in grmenja naših letal, ki so obstreljevala umikajoče transporte, je opravilo svoje delo težko orožje, ki so ga borci zaplenili umikajočim. Počasi *1 padale poslednje ovire.
DNE 4. MAJA je prišel iz obleganega gradu parlamentarec. Pričela so se pogajanja, na katera je pozneje prišel sam komandant zaporov. Predloge partizanskih enot so Nemci le neradi sprejeli. Hoteli so pridobiti na času — mislili so, da bi jim morda še kdo prišel na pomoč!?
Toda točno ob 13. uri je švignila v nebo bela raketa, ki je naznanila predajo sovražnika. Nemci so se zbrali razoroženl na dvorišču in predali ključe zaporov. S pesmijo je odkorakala v grad četa partizanov.
Iz odprtih celic se je vnela široka reka tistih, ki so pred tedni še čakali na smrt. Občutek, da so dočakali to, za kar so toliko trpeli in za kar je toliko njihovih tovarišev prelilo kri, jim je silil v oči solze radosti.
Med praznično zvonenje begunjskih zvonov in smeh in vzklike svobodnih, so še enkrat pričeli grozeče udarjati streli z zased pred Begunjami.
PREPOZNO so navalile horde Nemcev in Vlasovcev. Partizanske zasede so jih vztrajno
zadrževale toliko časa, da s° bile izpraznjene Begunje. Nato so se bataljoni in osvobojeni zaporniki zbrali s kupi zaplenjenega orožja na položajih pred Drago . . .
Po končanih bojih v Begunjah je dobil del Kokrškega odreda poslednje povelje: premik na Koroško — proti Celovcu.
DAVNO JE ZE splahnel vonj po smodniku, krvi in ognju —I dolgo je že, odkar so se posu-
Ljeti  partizan v begunjskem zaporu
šile solze groze in obupa.
Pomlad je že sedaj, pomlad, kot je bila pred desetimi leti. Le spomin je še ostal, toda spo" min, ki ni le vez z minulostjo, ampak vzpodbuda, ki nas u"' živeti.
Beg pred odločitvijo in odgovornostjo
Troje poletnih modelov: na levi preprosla, a vendar učinkovita kombinacija obleke iz dveh različnih enobarvnih tkanin. Zivo-tec se le narahlo prilega telesu, krilo pa se spodaj raziiri v zalikanih gubah. Srednji model predstavlja elegantno črno obleko z belim ovratnikom ob ravnem dekolteju. Mladostna obleka na desni je prav tako kot prva krojena v s lomi nove linije in njen edini okras so gumbi ob bokih.
Med bistvenimi potezami vzgoje socialističnega človeka je tudi: vzgojiti samozavestnega, odločnega in — svobodnega človeka. Prejšnji vzgojni sistemi, posebno v fevdalizmu in kapitalizmu, so imeli namen ustvariti iz delovnega človeka poslušno orodje, ki daje svoje delovne sposobnosti in delovno silo na razpolago kapitalistu, da si z njo ustvarja čim večje dobičke. V današnji družbi, ko vedno bolj prehaja z družbenim upravljanjem proizvodnje celotno gospodarstvo v roke neposrednega proizvajalca, ko mora delavec poznati celoten proizvodni proces pa mora istočasno preko  delavskih   svetov, tudi
Starejši naj postavijo meje svobodnemu delovanju
Človekovo zorenje se kaže med drugim tudi v tem, da se meje njegovega svobodnega delovanja vedno bolj širijo. Kljub temu pa moramo mlademu človeku, ki se pač zaveda, da še ni dovolj močan, niti bister, da bi mogel biti popolnoma svoj gospodar, vedno postaviti določene meje. Na to, da mu jih bodo starši in učitelji postavljali, je mladostnik pripravljen. Pri tem seveda z gotovostjo računa, da so te meje in omejitve postavljene z zrelim preudarkom in i vso resnostjo in odgovornostjo, kar mu omogoča, da jih laže sprejme. Dober oče bo svoji trinajstletni hčeri dal sicer več prostosti kot desetletni. Kljub temu pa ji postavi določene meje. Toda v teh mejah naj se mladi človek počuti prijetno, ustvarimo mu take pogoje, v katerih se bo lahko razvijal brez nevarnosti. To je neprimerno bolje, kakor uporabiti isto energijo za to, da bi zastražili in obvarovali otroka pred eventualnimi nevarnostmi okolja. Mladini postaviti meje, se torej pravi, ustvariti koristne in pospeševalno pogoje za delo, igro, razvedrilo in študij. Starost 13. let ni ravno najsrečnejša in tudi ne najprijet-nejša. Ali vsakdo jo mora preživeti, pa čeprav včasih boleče zase in za okolico. Občutek lastne negotovosti in skrbi, ki jih povzroča mladostnik staršem in učiteljem, so samo znak, kako važno je to razvojno obdobje, od katerega je mnogokrat odvisna človekova življenjska sreča za vse življenje.
odločati o vseh vprašanjih proizvodnje in s tem prevzemati del odgovornosti za njen nemoteni potek in njeno rast.
S tem pa si sodobno vzgoje-slovje nalaga eno izmed najtežavnejših, za razvoj socializma včasih bistvenih nalog: vzgojiti ljudi, ki bodo znali odločati, pa tudi nositi odgovornost. Da naši ljudje večkrat od teh zahtev bežijo, jo odklanjajo, je razumljivo, saj naša vzgoja doslej ni bila v to usmerjena. S tem pa že na drugi strani priznavajo vrednost in težke naloge vodilnega kadra, kar je že našlo izraza v novih tarifnih pravilnikih z večjo denarno stimulacijo. Morda je marsikateri delavec ob razpravah ob pravilniku nasedal parolam o »enakih želodcih« itd., a pri tem verjetno razmišljal o teh dveh težavnih vprašanjih delovnega procesa: o odločanju in odgovornosti vodilnega kadra.
Menda ne bo odveč, če si predočimo prav za deseto obletnico osvoboditve vse tiste svetle like partizanskih komandantov, komandirjev in komisarjev, ki so s svojim moštvom delili vse težave pohodov, borb, juri.šev — ob kratkih presledkih oddiha, ko so borci počivali, delali načrte, si belili glave z nastalim položajem ter skrbeli za materialni, politični in kulturni dvig vsakega posameznika. Vzemite v roke le enega najboljših naših povojnih romanov, roman o partizanskih bojih v Srbiji »Daleč je sonce«, ki ga je napisal Dobrica Cosić.
Vsi mi, starejši, ki smo bili vzgojeni v drugačnem duhu. vemo, da nas ob vsakem odločanju prevzame nekak občutek negotovosti in neodločnosti, pomanjkanje tiste suverene In premočrtne sproščenosti, brez vsakovrstnih predsodkov iz dediščine mračnjaštva preteklih stoletij. V tem pa je ravno bistvo svobodne osebnosti ali krajše: znati odločati, je ena najbolj karakterističnih potez svobodnega človeka, osvobojenega spon zaostalosti, misticizma in strahu pred namišljenimi avtoritetami.
Iz navedenega je jasno, zakaj in čemu so bile potrebne stimulativne spremembe v naših podjetjih, ki se bodo morale slej ko prej razširiti tudi na vsa področja našega dela. Seveda je pa dana s tem tudi osnova, da skupnost more in mora zahtevati ostrejše in tudi najoslrejšc
ukrepe proti tistim, ki bi svoje dolžnosti zanemarjali in delali neodgovorno. Ljudska skupnost zato mora imeti večji pritisk na tiste organe, ki čuvajo prido" bitve socialistične graditve in našega gospodarskega razvoja.
Ce izhajamo iz trditve, da Je karakteristika svobode prav sposobnost prosto in samostoj" no odlečali in te odločitve tudi izpeljctu, ne bo odveč, če za boljše razumevanje in ilustra* cijo nadaljnjih izvajanj nave' dem znano anekdoto o kmetu, ki je iskal dobro in sposobno delovno silo. Nekega dne se n>u je sreča nasmehnila v osebi močnega kmečkega delavca, ki mu ga je bil priporočil sosed. Ze prvi dan je možak eno njivo požel, drugo zoral, izboljšal in popravil ograio in je svoj* dnevno delo zaključil s tem, da je nakrmil živino. Kmet je bil nadvse vesel, da se mu je po" srečilo dobiti tako dobro delov" no moč. Ker je naslednji dan deževalo, se je odločil, da &a bo nagradil s tem, naj hitro sortira v kleti krompir po de' belosti, nato pa naj dopoldne porabi zase. Silno se je kmet začudil, ko pridnega delavca & opoldne ni bilo iz kleti h kosi' lu. Stopil je v klet pogledat, kaj se je zgodilo. Zagledal je delavca, sedečega pred kupo'"1 krompirja, v vsaki roki po en krompir; pot mu je kar Ul s čela. Ko je zagledal svojega de' lodajalca, je s kletvijo izpustil iz rok krompir, si obrisal potno čelo in izjavil, da odpoveduje službo. Presenečen je kmet zah teval pojasnilo. »Nak«, je re kel delavec, »orjem, sejem, kr" mim živino in druga poljska dela delam zelo rad, da bi Pa odločal — ne, tega pa ne mo rem!«
Vzgajati otroka v svobodno osebnost se torej pravi, poma^ gati otrokuurencu, da bo raz vil tiste duševne sposobnosti. I pomočjo katerih bo lahko sa mostojno in učinkovito odločal-Ce bi bile vse odločitve tako preproste, kakor je omenjena sortiranju krompirja, potem 9 nam svoboda v navedenem smi^ slu ne vzbujala mnogotera* t;,_
kO   neprijetnih  občutkov k nam jih vzbuja slabo ukrojena obleka.  Ce  pa so te odločitve osnovno vodilo vseh naših i°c ttlOV,  nad.  znanja  in omejitev, tedaj  smo si  često na jasm',n; da takemu pojmovanju sv<>l><>< ^ ne osebnosti  še  zdaleč nism dorasli.
bi
Koncerti zborov kranjskih gimnazij
Kranjske gimnazije   so med prvimi začele s proslavami 10. bletnice   osvoboditve. Priredile so tri koncerte v Kranju, na Primskovem in v Stražišču, na katerih  so  nastopili  vsi trije 'mnazijski    mladinski pevski zbori.  Vsi   koncerti   so imeli enak program, in sicer je na-eznanili s kvalitetnimi glasbe-benimi deli. Tako so imeli po-lušalci priliko primerjati posa-lezne zbore, obenem pa  >o se eznanili s kvalitetnimi glasbe-;mi deli naših vidnih glasbenikov.
Največji uspeh na Primskovem
10. obletnico osvoboditve so a Primskovem lepo proslavi-8. maja ob 20. uri so pripravili v veliki dvorani Za-> iružnega doma na Primskovem slavnostno akademijo. Slavnost se je pričela z govorom taj-ika SZDL tovariša Janka Šte-feta. Spored je bil pester in lepo izvajan — zato je poskrbel tovariš Beno Dežman. Recita-torji so lepo prikazali dobo od 1941 do 1945. Posebno navdušenje pa so žele glasbene točke. Moški in mešani pevski zbor Primskovo pod vodstvom tova-rišice Julke Mandeljc ter orkester pod vodstvom tovariša Viktorja Fabianija so gledalci zelo toplo sprejeli. Prav tako sta z občutjem zapela solista tovarišica Cvetka Soklič in tovariš Drago Zvab.
»Takega uspeha na Primskovem še ni bilo«, so govorili ljudje na poti domov. Da, res so lepo počastili 10. obletnico osvoboditve. Vendar so se spraševali, kje so še ostali vašča-ni, predstavniki KZ in politični ter kulturni delavci, ki jih na proslavi ni bilo.
Ze lansko leto smo ob tem času ugotovili kvalitetno stopnjo vseh treh mladinskih zborov. Letos je napredek še bolj otipljiv, tako da že lahko govorimo o nadpovprečni vrednosti posameznih zborov in o umetniškem podajanjem poedi-nih glasbenih del. Tudi program sam je bil zahtevnejši, bolj smotrno izbran in ni bil samo preračunan na akustični glasbeni efekt.
Mladinski pevski zbor I. gimnazije razpolaga z okoli 90 pevci; večinoma so to dijaki nižjih razredov, nekaj pa je tudi dijakov iz V. in VI. razreda. Ta sestava daje sicer zboru večjo prožnost, trpi pa glasovna barva celotnega zbora. To je zlasti prišlo do izraza pri dvospevu v pesmi Tam kjer teče bistra Žila. ker se barva glasov obeh pevk ni prav nič ujemala z ostalimi pevci. Zato je prav, da je zborovodja pri drugem in tretjem koncertu duet opustil ter je celotno melodijo odpel zbor. kar je pripomoglo do večje ubranosti. V splošnem je zbor od lanskega leta lepo napredoval, poje veliko bolj sproščeno, intonanč-no čisto; posebno dooro in polno zvene fundamentalni glasovi. Interpretacija pesmi je bila na dostojni višini, z lepimi gradacijami; motila je sem in tja le odsekanost, ki nima z logično stavčno zgradbo pra-
ve zveze (Smrt v Brdih, Tam kjer teče . . .) Zbor ima v pe-vovodju Janku Pribošiču zelo rahločutnega in spretnega interpreta.
Mladinski zbor II. gimnazije ima dosedaj za seboj največ koncertnih nastopov. Večkrat ga slišimo tudi v ljubljanskem radiu. Seveda ima težkoče zlasti v tem, ker se mladi pevci leto za letom menjajo, da o kaki glasbeni stabilnosti ne moremo govoriti. O njegovih odlikah smo že nekajkrat pisali; to pot jih je še stopnjeval. Zlasti ga odlikuje vzorna disciplina, logična in smotrna interpretacija z močno notranjo poglobitvijo. Tudi dinamika je na iepi višini. Ne vemo, če poje kak zbor tako občuteno in s tch'kim zanosom pesem Bohor je vstal, kot jo poje ta zbor. Poleg te pesmi je zbor dostojno odpel Viktorja Fabianija Kresovanka, Rada Si-monitija Lastovkam, pri kateri je prišel do izraza simpatičen solist; Danila Bučarja Pomladna, pri kateri pa niso bile izčrpane vse interpretacij-ske možnosti ter zelo efektni mojstrsko grajeni Adamičevi Hej, fantje, zimzelen za klobuk in Zbadljivka. Zborovodja Viktor Fabiani lima miren, preprost, vendar smiselen način interpretiranja, brez pretiranih gestikulacij   in   na  zbor suge-
stivno vpliva, da mu popolnoma sledi,
Posebno odliko daje mlademu zboru III. gimnazije svežina, s katero poje, in pa njegova sestava, ker ima sorazmerno veliko več dečkov kot zbora I. in II. gimnazije. To daje sicer zboru nekoliko drugačno barvo, ki na prvi mah zveni nekoliko trše, ki pa vendar pride pri gotovih pesmih do svoje učinkovitosti. Zbor je discipliniran ter poje zelo sproščeno. Najbolj mu leže udarne pesmi, pri katerih dosega lepe dinamične efekte. Ker dela izmed vseh treh zborov pod najtežjimi pogoji, smo njegovega napredka od lanskega leta tembolj veseli. Zborovodja Edo O šabnik vodi zbor zelo temperamentno; v njem ima vse pogoje do še večjega razmaha.
Vsi trije koncerti so bili dobro obiskani. Niso pa imeli značaja kakega tekmovanja, čeprav bi se mogli nastopajoči zbori tudi s te strani oceniti, kar pa ni naš namen. Če smo poudarili pri zboru I. gimnazije sočnost in ubranost glasov, pri zboru II. gimnazije lepo interpretacijo in pri zboru III. gimnazije sproščenost in razgibanost, mislimo, da smo vsekakor navedil odlike, s katerimi vsi trije zbori razpolagajo. Zelo radi bi pa slišali skupen nastop vseh treh mladinskih zborov.
S.
Henry Moore bo razstavljal v Ljubjani
Razstava  angleškega  kiparja so to vselej  »figure«, »kompo-
Henrva Moorea, ki je bila pri- zicije« itd.
kazana že skoraj v vseh  kul-     Gotovo je Moore eden najbolj
turnih središčih sveta in je te originalnih,  samobitnih  in ne-
dni odprta v Beogradu, bo prišla letos tudi v Ljubljano.
razumljivih umetnikov našega stoletja in naše — toliko slav-
Nov muzej v Škofji Loki
V počastitev 10-letnice osvo- ta muzej svoji nalogi ni odgo- zanske tiskarne v Ločnici. V vl-boditve je bil 8. maja 1955 od- varjal. Sedaj so vse te vredno- trinah so razstavljeni tudi razprt v novozgrajenem domu ZB te, pomnožene še z novimi najd-  ni spomini naših ljudi na nem-
v Škofji Loki preurejeni muzej NOB. Prej je hranil znamenitosti muzej  v Puštalu, vendar
Gledališka družina iz Podnarta zopet gostovala na Jesenicah
Ni dosti krajev, kjer bi bili kulturno - prosvetni in športni delavci vključeni v eno društvo. Tak primer je v Podnar-tu; vsi delujejo v okviru TVD »Partizan«.
Posebno delavna je gledališka družina. Čeprav v letošnji sezoni doma ne morejo nastopati zaradi preurejanja odra in dvorane, so naštudirali že nekaj gledaliških del, s katerimi gostujejo po raznih krajih.
Minulo soboto zvečer je gledališka družina »Partizan« iz Podnarta gostovala v Delavskem domu na Jesenicah s Feldma-novo dramo v treh dejanjih »Iz temhih dni. Za to dramo, ki je najsvetlejši primer ljubezni do sočloveka, je vladalo med Jeseničani   precejšnje zanima-
V Škofj
želijo
ii Loki si še koncertov
Letos škofjeloška publika zelo hvaležno sprejema koncerte. Poleg solistov Poldeta Polenca in Sonje Drakslerjeve je obiskala svoj stari kraj vojaška godba iz Šentvida in s sodelovanjem solistov priredila uspel koncert. V soboto — ob 10. obletnici osvoboditve — pa so priredili večer pesmi in opernih arij tenorist Gašper Dermota, basist Zdravko Kovač in sopra-nistka Sonja Hočevarjeva.
Pevci so razdelili program v dva dela. Prvega so posvetili namenu koncerta in izvajali predvsem domače samospeve Si-monitija, Pavčiča, Gerbiča in Sachsa. Tako so Skofjeločanl slišali nekatere skladbe že drugič. Zopet so bili nad Simonl-tijevo »Talcem«, ki jo je zapel Gašper Dermota, najbolj navdušeni. Sonja Hočevarjeva pa si je s švedsko narodno »Ko mi je bilo 14 let«, takoj osvojila publiko.
V drugem delu smo poslušali Predvsem glasbo opernih klasikov: Verdija, Leonkavala in Ros-sinija. Prodorni bas Z. Kovača se je posebno uveljavil v ariji »Don Bazilija«. Poslušalcem sta ugajala tudi dueta, ki so jih pri Prejšnjih koncertih pogrešali. Dermota in Hočevarjeva sta si izbrala duet iz opere »Don Pa-■quafte«, Basist in tenorist pa sta z duetom iz Smetanove »Prodane neveste« izzvala ponovitev. Pri klavirju je bila Mileva Trost-Reboljeva.
Po vseh teh koncertih lahko ugotovimo, da so škofjeloški poslušalci zelo dovzetni za lepo Petje. Važno je le. da bi jih Prihodnji koncerti le še pritegnili, zato bodo morali biti tudi koncertanti pri izbiranju pro-Kianiu /,<'1<> pazljivi.
nje, zaradi že uspelega prvega gostovanja Podnartčanov na Jesenicah. Dvorana sicer ni bila povsem zasedena, vendar je bilo občinstvo igralcem hvaležno in jih je nagradilo s primernim aplavzom. V radovljiškem okraju dobro poznan režiser Janez L;mpič, je znal vloge za zahtevno dramo »Iz temnih dni« lepo razdeliti in je ponovno dokazal svoje režiserske in igralske sposobnosti.
Junakinjo vsega dogajanja dr. Valentino, šefa oddelka v bolnici, je igrala Mirni Juvanova. Bila je v resnici živ primer iskrene ljubezni do sočloveka. Njeno asistentko dr. Kraljiče-vo je dobro zaigrala Milka Šolar jeva; asistenta dr. Beliniča pa Petko Slegel, ki je sicer še mlad, vendar izrazit gledališki talent. Brezposelnega profesorja Varešanina je mojstrsko podal Milan Lampič, policijskega ravnatelja dr. Cvitana pa režiser Janez Lampič. Zahtevno vlogo je prikazal tako mojstrsko in doživeto, da ga je ob-činsttvo v vlo^i policijskega ravnatelja kmalu zamrzilo. Dobra je bila tudi njegova tajnica Kristina Smidova in tudi igro bolniškega sluge Razpeta je treba omeniti.
bami, prenesli  v  nov  dom in ška taborišča,
tako dali vsemu še večjo vred- V zadnji sobi je viden raz-
nost. mah partizanske borbe v zad-
Ze ko stopiš v stavbo, te pre- njih  dveh  letih.   Tu  je polno
senetijo spominske plošče z ime- slik iz življenja partizanov na
ni vseh padlih borcev loške ob- Gorenjskem in v škofjeloškem
čine.   Na   stenah stopnišča so odredu.   Posebno   zanimive so
obešene tudi slike, ki prikazu- one, ki kažejo partizansko žič-
jejo gradnjo doma Zveze bor- nico na Blegašu in prve prizo-
cev ter slike raznih spominskih re iz osvobojene Loke.
plošč iz Loke in njene okolice. Vredno si je ogledati to novo
V prvi razstavni sobi se nam kulturno zanimivost. Ze lani, ko
zazdi, da smo v pisarni »rajhov- je bil muzej  še v Puštalu, je
ske države«. Po stenah vise ve- bilo mnogo obiskovalcev; letos
liki plakati, ki obetajo ljudem pa bo prav gotovo vsakdo še z
»blagostanje v nesmrtnem raj- večjim   zadovoljstvom pogledal
hu«. Posebno častno mesto pa spomine preteklosti.
zavzemajo loški gestapovci. Toda ne samo to. Ze tedaj se pojavijo prvi loški aktivisti in tudi te slike zasledimo tukaj.
V drugi sobi vidimo orožje, ki so ga zakopali sodeiavci OF ob razsulu stare Jugoslavije. Iskre upora so se širile. Razstavljene so slike prvih loških aktivistov in borcev, slike življenja loških izseljencev, spopadov partizanov z Nemci, junaška borba v Draž-
oj
Henry Moore je danes eden največjih kiparjev sodobne evropske umetnosti, oziroma sodobnega abstraktnega kiparstva. Iz skromnega učitelja na podeželski šoli se je razvil v umetnika tolikšne slave, kakršne so deležni le redki.
Moore je začel z akti konven-cionalnega tipa, toda že prve njegove stvaritve izražajo ne samo trodimenzionalnost, ampak tudi čvrstost mase in težo predmeta. Tedaj se opažajo pri njem tudi močni vplivi mehi-kanske, afriške in egipčanske folklore. Pozneje, ko je nekako izčrpal ustaljene oblike eksotičnih umetniških del omenjenih kultur, se je umetnik povrnil k evropski tradiciji, predvsem pa seveda rastel v individualno umetniško osebnost.
Njegove figure — kiparske stvaritve — nikdar niso simbolične, čeprav bi jim to na prvi mah pripisovali. Zato kipar svojm skulpturam tudi nikoli ne daje klasičnih imen, ampak
ljene in tolikokrat zasmehovane — abstraktne umetnosti.
Na sliki: ena Mooreovih »figur«.
Zaključek strojepisnega tečaja
Jeseniška Ljudska univeraa je organizirala v letošnji sezoni, razen jezikovnih tudi strojepisni in stenograf ski tečaj. 6-mesečni strojepisni tečaj, ki ga je obiskovalo nad 50 tečajnic, je bil zaključen konec meseca aprila. Minuli ponedeljek pa se je po zaključenem tečaju prijavilo k polaganju izpita 31 tečajnic, ki so zadovoljivo opravile izpit.
Iz Lesc
21. maja bodo tudi v Lescah proslavili 10. obletnico osvoboditve. Pripravljajo bogat kulturni program, kuharsko razstavo, zaključek maskerskega tečaja, v nedeljo pa bo svečana otvoritev nove čitalnice.
Vsako leto korak naprej!
Uspehi igralske družine v Pirničah
Kulturno - umetniško društvo »Komandant Stane« v Pirničah pri Medvodah se pripravlja na
gošah ...  Po  stenah  vise  pla-  zaključno  predstavo v  tej se-
kati — beli in zeleni, morda tudi drugačni, vendar če jih prebereš, se ti zde krvavi . ..
Tretja soba pa je posvečena loškim talcem, padlim 9. februarja 1944  za Kamnitnikom. 50
zoni: Klinarjevo dramo »Vida-Staša«, ki prikazuje delo ilegalke — partizanke.
Dve leti bo kmalu, odkar so Pirničani pričeli igrati na prostornem odru v prijetni dvora-
fotografij padlih mož — različ- ni zadružnega doma. Vsako leto nih starosti, različnih  poklicev  je opaziti napredek: dvig kva-
— vendar istih ciljev.
Partizanska borba se je razmahnila na vseh področjih. V naslednji sobi so razstavljeni u-spehi partizanske tehnike od lepakov pa do najrazličnejših časopisov.   Razstavljene   so tudi
litete uprizoritev in tehnično izpopolnitev odra.
»Kar podrite ta zid in to o-peko prodajte, da boste imeli vsaj nekaj koristi od tega!« —■ je svetoval pred štirimi leti tov. Horvat, član Republiškega
Jesenice
Drž. gimnazija na Jesenicah, ki je edina popolna gimnazija .v radovljiškem okraju, se lepo pripravlja na proslavo v počastitev 10-letnice obstoja. Na proslavi bodo nastopali pevci, recitatorji, igralci in telovadci — vsi dijaki šole. Hkrati s po-
i titvijo  desetletnice svojega
makete bunkerjev. Tu se lahko izvršnega odbora Ljudske previdi tudi  del ohranjene  partl-  svete. Ko pa so mu povedali,
Jed en kulture" na Javorn in Koroški Beli
iku
Tudi na Javorniku in Koroški Beli proslavljajo obletnico osvoboditve s celotedenskim programom pod naslovom »Teden kulture«. S proslavljanjem
poldne na sporedu telovadni nastop. Nastopilo je nad dve sto telovadcev in telovadk, od najmlajših do članov in članic. Veliko   število  gledalcev   je z
obstoja, bo jeseniška gimnazija so začli preteklo nedeljo. Po aplavzi pozdravljalo nastopajo-počastila tudi II) letnico osvo- promenadnem koncertu in " 6e v OrodnJ telovadbi, prošlih boditve. Proslava bo še v me- tvoritvi razstave zgodovinskega vajah in parterni telovadbi, secu maju. materiala iz NOB, je bil po-  Vendar bi bilo prav, da bi se
nekateri    oddelki temeljiteje ■      _ j    -ii pripravili na tak nastop, s če-
..iz tGninin cm i  na ociru
mm      m tOV.
V   L J U Ulic IH V naslednjih dneh so imeli na
sporedu razne druge predstave kot šahovski dvoboj s šahisti z Jesenic itd. V sredo so gostovali tudi Bohinjci s Cankarjevimi »Hlapci«.
Glavni del prireditev bo v soboto in nedeljo. Tedaj bodo sodelovali tudi pevski zbori, godba, tamburaški zbor »Svobode« iz Trbovelj, pevski zbor iz Bohinja in drugi. V soboto bodo nastopali pevski zbori, istočasno bodo razvili tudi nov prapor DPD »Svobode«, kateremu bo kumoval predsednik Zveze Svobod in član CK ZKS tov. Ivan Regent. Naslednji dan, v nedeljo bodo imeli odhod na Pristavo kjer bodo priredili velik miting. Sodelovali bodo tudi gostje iz Trbovelj.
Dramska sekcija TVD »Partizan' Podnart, ki se vedno bolj uveljavlja kot ena najboljših podeželskih igralskih družin, je dne 30. aprila 1.1. uprizorila v Ljubnem dramo hrvatskega dramatika M. Feldmana »Iz temnih dni«. Uprizoritev drame, kar se sicer le redko pojavlja na naših odrih, je bila primerna počastitev praznovanja 14. obletnice ustanovitve OF in Praznika dela. Povede nas v čase, ko so najpogum-nejši borci za pravice delovnega ljudstva tvegali prve težje spopade z izkoriščevalskim razredom predapril. Jugoslavije in njegovimi opričniki — brezdušnimi  policisti, ki  niso izbirali
sredstev za zadušitev gibanja nezadovoljnih delavskih množic.
Dramski družini »Partizan« -Podnart je, pod močno roko režiserja Janeza Lampiča, uspelo s prikazanim delom osvojiti slehernega gledalca. Vsi nastopajoči so podali svoje vloge doživeto, s pravim odnosom za soigro in vzornim znanjem teksta. Tudi najzahtevnejšim situacijam so bili kos.
Nedvomno pripada največ zaslug režiserju, ki mu je uspelo ustvariti res harmonično uprizoritev, v kateri glavne osebe niso izstopale — kar se sicer na podeželskih odrih rado dogaja. Tudi scena je ustrezala vsebini drame in učinkovito podprla dogajanje na odru.
da hočejo dograditi zadružni dom, da hočejo imeti lepo dvorano z modernim odrom, jim je rad z nasveti pomagal. Začeto delo, ki je zaradi raznih ovir in težav takrat res stalo, je hitro napredovalo, brž ko je tov. Tavčar izposloval kredit za dograditev zadružnega doma. Tov. Resnik je prevzel vodstvo gradbenega odbora, obe učiteljici sta organizirali prostovoljno delo. Z marljivostjo in podporo vsega prebivalstva jim je uspelo, da je bila že 4. VII. 1953 otvoritev novega doma. Veliko je bilo še težav in pomanjkljivosti, a z vztrajnostjo in skupnimi napori so jih postopoma premagali. Občinski ljudski odbor v Medvodah je z razumevanjem spremljal delo Kulturno-umetniškega društva v Pirničah in, ko je kazalo, da zadružnega doma ne bo mogoče vzdrževati, je prevzel breme plačevanja a-mortizacij za ta dom. posiopje pa je ostalo v upravi domačega Kulturno-umetniškega društva. Predsednik društva, tov. Resnik, z največjo skrbjo u-pravlja stavbo in si prizadeva Ka čim boljšo tehnično opremo odra. Letos so že nabavili novo glavno zaveso, garnituro leso-nitnih kulis in tri reflektorje.
V igralsko družino so vključeni odrasli člani in mladina. Tudi pionirji zelo radi igrajo. Ponosni so na svoj oder, saj so tudi oni po svojih močeh prispevali pri gradnji doma. Mladinci in mladinke, ki rastejo iz pionirskih vrst, nastopajo najprej v mladinskih igrah, nekateri izmed njih pa se vedno bolj uveljavljajo tudi v težjih vlogah med odraslimi igralci. V tej sezoni so z uspehom igrali igro iz kmečkega življenja »Revček Andrejček«, iz mestnega okolja pa komedijo »Zaradi stanovanja«; oboje je režira! tovariš M. Tavčar. Z mladino pa je naštudirala pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin« tov. Jesiharjeva, ki že deset let vzgaja mladino v Pirničah s šolskim in izvenšolskim delom. Kljub temu, da že sedmo leto poučuje dva razreda, še najde čas za vaje in drugo
delo v odboru društva. Otrokom primerna igra »Pastirček Peter in kralj Briljantin« je dosegla nepričakovan uspeh. Malčki so pri odprti sceni glasno reagirali z jokom, smehom in ploskanjem. Ta igra ni navdušila le tamkajšnjih otrok, ampak tudi pionirje iz Šentvida pri Ljubljani, Preske in Smartna pod Šmarno goro, ki so si pod vodstvom svojih vzgojiteljtv prišli skupno ogledat to predstavo. Pionirji okoliških šol ..o se radi odzvali povabilu mladih pirriških bralcev, nastopajoči pa. so jim za moralno in materialno podporo zelo hvaležn;
Z zaključno predstavo v letošnji sezoni — »Vido - Stašo■<. bodo 15. rraja člani Kulturno-umetniškega društva v Pirničah proslavili deseto obletnico o-svoboditve. Vsi sodelujoči so vložili v to delo veliko truda; upamo, da tudi uspeh ne bo izostal. S te uprizoritvijo bo storjen spet korak naprej k do-gnanemu, naprednemu ustvarjanju na amaterskem odru.
S. G.
VERI
NAGRADE NASlM KNJIŽEVNIKOM
Komisija za podeUtev nagrad Zveze književnikov Jugoslavije je na svojem zadnjem sestanku podelila nekaj nagrad za leto 1954 našim najboljšim književnikom.
Za življenjsko delo je Vik-to Car Emin dobil 500.000.— dinarjev; Aleksander Vučo je za roman »Raspust < prejel 200.000.— dinarjev Josip Vidmar za svoj lilerarni esej »Meditacije« 200.000.— dinarjev; Mato Baloti za knjigo »Puna je Pula« 200.000.— dinarjev; Ivo Andrič za novelo »Prokleta avlija« 200.000.— dinarjev in Vjekoslav Kaleb za knjigo »Divota prašine« tudi 200.000 dinarjev.
Med tržiškimi športniki in še kaj...
Kranjski strelci za 10. obletnico osvoboditve
Ob 10. obletnici osvoboditve Je članska ekipa postala republi* strelska družina »Jože Jereb« i«  ški  prvak v hitrem streljanju
Dež je padal in k sreči sem  še  kolikor  toliko  suh prišel pravočasno na vlak. Zadovoljen sem se udobno vsedel v železniški voz in koval načrte, kaj moram danes zvedeti o delu in o življenju tržiških športnikov.
Kmalu sem zaslišal žvižg in »tržiška fajfa« je počasi, kašija-joče potegnila tistih nekaj železniških voz. Po vsoti denarja, kolikor sem ga dal za vozni listek, sem sklepal, da se bom peljal približno 15 km. Toda da se bom peljal tudi s 15 km na uro si nisem mislil. Presenečen nad tako počasnim cineanjem sem že skoraj pozabil po kaj sploh grem v Tržič . . .
Pa dovolj tega opisovanja te dolgočasne vožnje v Tržič!
SMUČANJE JE V TRZlCU LJUDSKI ŠPORT
Ce hočemo govoriti o športu v Tržiču potem moramo brez oklevanja začeti pri smučanju. Mladi in stari, vsi so smučarji. Zelenica pa je njihov malik, kateri vsi »pojejo* najlepše hvalnice, ker je pol leta pod snegom.
Tržiški smučarji bodo letos obhajali tudi »manjši« jubilej — 30-letnico smučarskega kluba, ki je bil ustanovljen leta 1925. Kot skoraj povsod pred vojno, je bilo tudi delo smučarjev v tem klubu precej težko. Med klubske odbornike so se vrinili skoraj sami nemškutarji, tekmovalci pa so bili Slovenci, naši gorenjski fantje. Razumljivo nam mora torej biti, da njihovo delo res ni bilo prav lahko, kljub temu pa so se tekmovalci z veliko voljo in požrtvovalnostjo do zmage, seveda pa tudi z znanjem, že več let pred vojno borili za najboljša mesta med smučarji v naši domovini. Omeniti moramo, da so v Tržiču dobri smučarji samo v alpskih disciplinah (slalomu, veleslalomu in smuku), ker imajo samo za take vrste smučanja primerne terene.
Kot vse drugo je med vojno prenehalo tudi smučanje, povoj-
ni pa je zaživelo kot še nikdar prej. Kmalu so se začeli vrstiti uspehi za uspehi. Malokdo je. ki ni še slišal za imena kot so Štefe, brata in sestro Lukanc,
Janko Štefe
brata Krmelj, brata Križaj itd., ki so zmagovali na raznih smučiščih doma, sem in tja pa tudi v tujini. Največji uspeh, ki ga je dosegel Tržičan pa je 13. mesto Janka Štefeta v smuku na smučarski olimpiadi 1952. leta, ki je bila na Norveškem. Omeniti moramo tudi to, da so bili na vseh povojnih armijskih prvenstvih zmagovalci Tržičani.
Veleslalom v Vratih
V nedeljo bo 4. mednarodni zlatorogov veleslalom v Vratih, za katerega je pri vseh prijateljih smučanja veliko zanimanje. Organizatorji pričakujejo, da se bo letos te prireditve udeležilo še precej več tekmovalcev kot prejšnja leta. Za tekmovanje je prijavljenih že tudi precej predstavnikov avstrijskih alpskih smučarjev.
Letos bo temu tekmovanju pridruženo še tekmovanje gorskih reševalcev in že tradicionalni bukov smuk. Zlasti bo verjetno zabavno in tudi zanimivo tekmovanje za bukov pokal, katerega se običajno udeleže naši najvidnejši planinski in športni veterani kot so Čopov Joža, dr. Miha Potočnik in drugi. Pred
dvema letoma smo na tekmovalni progi lahko videli celo črnca — znanega alpinista Kramžarja.
Zmagovalec bukovega smuka bo prejel bukov pokal, za zmagovalca zlatorogovega veleslaloma pa so že pripravili lično izdelano plaketo v obliki ponosno vzravnanih zlatorogov in kot diplome umetniško izdelane fotografije z našimi planinskimi motivi.
V Kranju jt> bil rros
Preteklo nedeljo je bil v Kranju kros »Osvoboditve« na katerem so sodelovali dijaki srednjih in strokovnih šol iz Kranja. Med posamezniki so bili najboljši: mladinke — Par-tova in Bičkova, mladinci — Končan in Pernuš, članice — Dežmanova in Soberlova. pri članih pa S. Doki in Vučkovič. Kot moštvo so bili najboljši dijaki tekstilnega tehnikuma.
Za 10. obletnico
Namiznoteniški igralci Triglava iz Kranja bodo imeli 19. in 20. maja v počastitev 10. obletnice osvoboditve velike na-miznoteniške prireditve. 19. maja ob 15. uri bo sindikalno prvenstvo mesta Kranja, ob 20. uri pa bo dvoboj ligaških moštev Industrigradnje iz Zagreba in domačega Triglava. Dvoboj bo prav gotovo zelo zanimiv, saj so Zagrebčani drugo moštvo na lestvici najboljših v svoji republiki.
Srednješolci se bodo borili za naslov najboljšega namiznote-niškega igralca Kranja 20. maja ob 15. uri, zvečer ob 20. uri pa se bo srečala delavska mladina mesta Kranja na ekipnem turnirju.
Vse prireditve bodo v zgornji dvorni Sindikalnega doma.
Na uho pa sem ujel tudi drugo, slabo stran tržiških smučarjev, zato obrnimo še malo te »ase« (predstavljajmo si, da imamo v rokah karte) in videli bomo tudi črne in temnejše »madeže«. Najboljši smučarji iz Tržiča so tudi stalni državni re-prezentanti v alpskih disciplinah, zato imajo kot taki tudi veliko večje možnosti za napredek kot naši mladinci. Zal pa se tako bojijo, da bi se mednje vrinili prav ti mladi, nadarjeni smučarji, da se njihovim neuspehom raje smejejo, kot da bi jim pokazali, kaj jim še manjka, čeprav so večkrat bolj nadarjeni za smučanje laot oni sami. Vendar pa u;!imo, da bo kmalu bolje, saj Jim je dal že lansko leto zgled Slavko Lukanc. (Menda zato, ker sam ne bo več tekmoval. £ač,etek je pa le!)
DVORANA JE ZE PREMAJHNA
Takoj ko je bila naša domovina spet svobodna, so se v tržiški telovadnici začeli zbirati mladi in stari, cicibani in pionirji — vsi navdušeni telovadci. Ze isto leto so priredili večji telovadni nastop in z njim dosegli pri Tržičanih veliko odobravanje, kar je imelo za posledico, da so se njihove vrste zelo hitro množile. 1946. leta so vsi tržiški športniki začeli z udarniškim delom graditi večje športno igrišče, ki pa je žal še do danes ostalo takšno, kakršnega so lahko naredili res samo z udarniškim delom!
Čeprav so že 1953. leta obhajali 50-letnico telovadbe v Tržiču in takrat imeli tudi veliko telovadno manifestacijo, je po vojni moralo njihovo delo pričeti znova. Danes pa je v TVD »Partizan« že več kot 300 članov, med njimi večina mladincev, ki jim je telovadnica za njihovo delo kljub temu. da so jo preuredili, precej premajhna. Radi bi videli, če bi jo lahko kar po ribniško razširili.
Tržiški telovadci so dosegli že veliko uspehov, saj imajo stene klubske sobe skoraj prekrite z diplomami in pokali. Člani nižjega razreda so na državnem prvenstvu v Splitu osvojili celo drugo mesto. Največji uspeh, ki so ga dosegli pa je, da so bili v kranjskem okraju zaporedoma (1947 do 1949) najboljše TVD »Partizan« in si priborili v trajno last prehodno zastavo. Prav tako pa je tudi velikega pomena drugo mesto celotnega društva 1952. leta na republiškem prvenstvu v Ljubljani.
TVD »Partizan« nima samo telovadcev, temveč ima še tudi lahkoatletsko in odbojkarsko sekcijo, ki obe sistematično vadita. Za kratek čas pa gojijo tudi ostale športe in upajo, da jim bo kmalu uspelo ustanoviti še kakšno sekcijo.
NOGOMETAŠI NAVDUŠUJEJO TRZICANE
Dež še kar ni hotel ponehati. Celo nasprotno. Vedno močneje je padal. Jaz pa s°m moral iz enega konca Tr-Hfi na drug konec in to brez ribnika. Bal sem se, da bi se r-rehladil in sem tako hitro hodil, da mi je bilo že pošteno vroče in hotel sem se odžejati. Zato sem šel v tržiško kavarno in si naročil borovničev biser.
Nisem ga dobil! Vprašal sem, če imajo morda kakšne druge vrste sadni sok, pa ga tudi nimajo! Žejen sem bil in zato sem popil kar malo kemične vode — šabeso — k sreči pa mi ni škodila. Za tržiške športnike pa bi bilo vseeno priporočljivo, če bi v kavarni točili za mlade ljudi tudi sadne sokove, ki bi njihovemu zdravju samo koristili.
Prišel sem do odbornika nogometnega kluba in sem se z njim pogovoril na kratko o tržiških nogometaših. Tudi oni so začeli »natepavati« žogo že takoj po vojni. Za žogobrc pa so jih predvsem navdušili pripadniki JLA in kmalu so skupno z njimi sestavili že zelo močno nogometno moštvo. Treningi in treningi tekem, ki so jih imeli med seboj so kmalu rodili prvi uspeh. Tržičani so si priborili pravico tekmovati v prvi republiški ligi. To je bilo 1948. leta in to je bil tudi njihov največji uspeh, čeprav so še isto leto izpadli iz tekmovanja med najboljšimi slovenskimi moštvi. Takrat je potem tudi nogometno življenje v Tržiču precej zaspalo in je »šepalo« do lanskega leta. Lani pa so začeli z novim elanom, treningi so bili redni in na igrišču se je zbiralo vedno več aktivnih nogometašev in »ki-bicev«. Danes jih je v klubu že nad 50. Zelja, da bi se letos spet borili med najboljšimi v Sloveniji samo še utripa, kajti verjetno bodo na lestvici Gorenjske nogometne podzveze le za las prekratki. Ce jim to ne bo uspelo letos, lahko skoraj zagotovo trdimo, da jim bo pa drugo leto.
Dež je še kar padal. Jezen sem bil že nanj, moker do kože in sem jo mahnil domov, čeprav sem vedel, da so v Tržiču še navdušeni motoristi, kegljači, strelci, alpinisti, planinci itd. Pri njih se nisem mogel več oglasiti.
Vesel sem bil, ko sem stopil v avtobus, kmalu pa so se mi spet naježili lasje in obraz se mi je kislo potegnil — prišel sem z dežja pod kap. Zunaj, na cesti, so padale na mene drobne kapljice dežja, v avtobusu pa so od strehe kapljale debele kaplje kot lešniki. K sreči so nas potem preselili v drug avtobus, ki je imel streho celo in tako sem se srečno in že malo osušen pripeljal domov.
FaBo
tovarne »Tiskanina« v Kranju pripravila tri lepe pokale za tekmovanja kranjskih strelskih družin. Dva pokala je podavila sindikalna podružnica »Tiska-nine>< in sta namenjena najboljši Članski in mladinski ekipi; za r .a j boljšo žensko ekipo pa je pokai daroval delovni kolektiv
z vojaško puško, v letu 1954 pa si je priborila pokal v trajno last.
Doseženi uspehi družine so rezultat požrtvovalnosti in discipline ter medsebojne pomoči članov; istočasno pa so tudi plod razumevanja delavskega sveta, upravnega odbora   podjetja in
podjetja. Tekmovanje za omenjene pokale bo v drugi polovici meseca maja in bo p)iv>3-čeno 10. obletnici osvoboditve.
Strelska družina »Jože Jereb« nosi ime po prvoborcu za delavske pravice in se uveljavlja na vseh tekmovanjih strelskih družin v Kranju, Tržiču in na Jesenicah. Družina obstoja že od leta 1952 in je številčno precej močna, saj ima nad 100 aktivnih  članov.  V  letu  1953 je
sindikata, ki nudijo strelstvu vso pomoč.
Na območju Kranja obstoja 8 strelskih družin, katere nimajo strelišča. Nujno je, da bi si s prizadevanjem oblasti in enot JLA zgradili novo strelišče; razni gradbeni material pa bi prispevali delovni kolektivi. Tako bi strelstvo z njihovim sodelovanjem množično zajelo predvsem pionirje in mladince.
Prireditve Kranjskih šahistov
Kranjski šahisti so 5, maja začeli s prireditvami za 10. obletnico osvoboditve. Skupno s pripadniki JLA so imeli klubski brzoturnir, katerega se je udeležilo 28 šahistov, ki so igrali v treh skupinah. Zmagovalec brzoturnirja je bil Srdjan Bavdek pred Skorubom (JLA) in nadarjenim mladincem Sagadinom.
15. maja in 5. junija pa bodo imeli kranjski žbhistd še dve prireditvi v okviru proslav za 10. obletnico in počastitev rojstnega dne maršala Tita. Na prvi prireditvi se bodo srečala na brzoturnirju pionirska moštva kanjskega okraja za naslov okrajnega prvaka, kateri bo  imel   potem  pravico sode-
lovati na republiškem prvenstvu, ki ob 22. maja v Ljubljani. Prireditev bo v domu JLA. 5. junija bodo v medsebojnih srečanjih pomerili svoje moči šahisti vseh kranjskih sekcij.
Mi Harii lepo napredujejo
Loški košarkarji so danes slavili ponovno zmago. Na domačem igrišču so premagali drugo ekipo kranjskega Triglava, okrepljeno z dvema igralcema prve kranjske garniture Ilovarjem in Petričem L, z  rezultatom 46:27.
Naslednjo nedeljo bodo Lo-čani nastopili na Jesenicah.
Gorenjski pionir
Naš gorski svet
Nad prelepo žirovsko kotlino se je razpelo mlado pomladno jutro. Sonce je pozlatilo vrhove planin. Zdaj pa zdaj se je odnekod prikazal sončni žarek tudi nad Ziri in raztrgal megleno kopreno.
S tovariši sem stal pod vznožjem Mrzlega vrha. Ta mogočni orjak je bil videti zamišljen. Na osojnih predelih njegovih o-gromnih pleč je ležal sneg, ki je prijazno mežikal v soncu. Nad sivim poglavarjem žirov-&kih planin se je razprostiralo
KOLO ZAIGRAJMO...
Ko sem se vračal s kopališča v Radovljici, po Kopališki cesti, nejevoljen in žalosten obenem, da sem tokrat tako malo opravil, sem nehote prisluhnil pesmi, ki ml je prihajala na uho iz hiše na desni: »Kolo zaigrajmo, kolo partizansko . . .« Takoj sem ugotovil, da so to glasovi, ki še niso »mutirali«. Vstopim, zgolj zaradi radovednosti. V hipu sem prijetno presenečen, ker sem se znašel v radovljiškem otroškem vrtcu.
Ce bi me kdorkoli povprašal aH imajo v Radovljici otroški vrtec, bi mu odgovoril pritrdilno. In to v globokem prepričanju! Saj morda ni mesta ali industrijskega središča, kjer ne bi bilo teh koristnih ustanov. Za radovljiškega pa nisem točno vedel, kje je.
Vstopim. Predsoba. Iz predsobe vodi več vrat in skozi nje lahko prideš v različne prostore vrtca. Skozi ona na desni slišim zopet iste glasove kot trenutek prej na cesti, ki drug drugega prehitevajo: »Tovarišica, jaz, tovarišica, jaz tudi, pa še jaz!«
Nekaj časa tu stojim, obotavljam se ali naj potrkam in
vstopim, ali ne! Zmaga radovednost! In že sem v lepi sobi, polni majhnih mizic in stolov, z zidovi poslikanimi s pravljičnimi osebami.
»Zdravo!« se je oglasil ne popolnoma enoglasni pozdrav. — Zmeden sem bil na prvi mah, tako da jim še odzdravil nisem.
Vsi cicibani, malčki, 52 po številu, so lepo v polkrogu »po turško« sedeli na tleh, med njimi pa njihova vzgojiteljica — dopoldanska mamica — Pavla Dolinarjeva.
Zmotil sem jih prav sredi »nastopa« — prireditve, ki se je pravkar pričela. Prejšnji dan so imeli v počastitev 10. obletnice osvoboditve partizanski pohod in danes prireditev. Ni bila posvečena meni — sicer nenavadnemu gostu — zahvaliti moram zgolj slučaju, da sem prišel ravno ob pravem času.
Mala Andrejka se je že priklonila svojim poslušalcem in zapela tisto: »Vrtec ogradila bodem . . .« Za pesem, lepo zapeto, jo je »resni avditorij« nagradil z glasnim odobravanjem. Tudi Nevenka je lepo zapela pesmico, za katero pravi, da jI
le najbolj všeč: »Mamica moja je strašno bogata, nima zlata . »
Nastopajoči so se vrstili drug za drugim. Začetne »treme« — katere kot mi je pozneje dejala tovarišica vzgojiteljica, nimajo če so sami — so se kmolu znebili?
Na vrsto Je prišel Marjanč-ik, ki menda za svoj rojstni dan •e ni upihnil 4 svečk na torti, in »stlumno« zapel: »Smo fantje m'adi, če zmanjka vojakov, pa !_ojdemo mi!« In Matjažek, ves drgetajoč -n nepremično Zi'oč v eno točko na nasprotnem zidu, je polglasno zapel: »Dobra volja je najbolja . . .«
In še in še! Vsi so hoteli nekaj zapeti, nekaj recitirati. Celo tisti, ki so že nastopili! Toda ura je bila 10, čas za malico. Vzgojiteljica je zaklicala: »Kdo bo dežumi?« — »Jaz, jaz«, vsi so hoteli biti. Toda. — »Ti pa danes ne boS, ker nisi bil priden — o, ti tudi ne, ker si nagajal Liljani«, jim je z glasom, kateremu bi bilo nesmiselno ugovarjati, odgovarjala tovarišica vzgojiteljica. Končno je le izbrala najpridnejše, ki so potem pazili, da so se »obredi« pred malico v redu izvedli (pranje rok itd.).
V pisarni smo se nato pogo* varjali o cicibanih, o vsakodnevnem 5 urnem delu vzgojite-
ljev s temi malčki, ki/ jih vsako jutro pripeljejo, na delo hiteče mamice, ob pol osmih zjutraj, in jih odpeljejo domov ob pol enih. Življenje v vrtcu je za vsakega cicibana svet zase. Zato je nemalo pomembno, kako z njimi ravnajo. Doma v okviru družine, in tudi ob brezskrbni zabavi v vrtcu, se vzgaja mladi rod.
Veliko truda in ljubezni je treba vložiti, da mine tem cicibanom dopoldne v veseli igri in zabavi, od katere pa se morajo tudi nekaj naučiti. Zato bo Marjanček, šele pozneje, ko bo »velik«, popolnoma razumel besedilo pesmice, ki jo najraje zapoje in katero se je naučil v vrtcu: »Ce zmanjka vojakov, pa pojdemo mi . . .«
Stavba otroškega vrtca v Radovljici je na idealnem kraju. Toda žal ni v njej samo vrtec. Na vrhu je še nekaj zasebnih stanovalcev. Dobro bi bilo, ko bi se za te ljudi našla stanovanja kje drugje. Vrtec bi tako lahko v celoti služil svojemu namenu, saj jc še mnogo staršev, ki bi radi dali svoje otroke v vrtec pa tega ne morajo, ker jih vrtec toliko ne more sprejeti.
Dobro bi bilo rešiti ta problem, seveda v okviru možnosti!
I. AUSEC
jasno nebo, le nad Jarčjo dolino je jadral bel oblak. Med gozdovi so se belile jase in samevale kmetije. Nad vrhom je plaval kragulj. Njegov krik je prerezal gorsko tišino.
Slaba steza se Je pričela strmo dvigati. Ob njej je prijazno kukal v pomladno jutro teloh v beli srajčki. Nekoliko stran je zamišljeno stala jelka. Verjetno je sanjala o onih časih, ko je pod njo umiral mlad partizan, ko je pod njo umiralo mlado dekle.
Bukov gozd nam je zakril Ziri. Steza nas je pripeljala v samotno grapo. Cista gorska voda se je jezno premetavala med kamenjem. Ob potoku je cvetel modri jeternik. Tovariš je zamrmral: »Prečuden cvet je v grapi črni«.
Na jasi malo pod vrhom, amo posedli na tla in zastrmell v ta
prekrasen gorski svet. Pod menoj se je v neenakomernih sunkih pozibaval svišč. Iz njega je malo pozneje pokukala čebelica, vsa prašna od peloda. Vsa narava se je prebujala. Prevzeti od lepot naših gora in grap smo se vzdignili in nadaljevali pot. Končno smo prispeli h koči, od tu pa smo krenili na vrh. Pod nami so se belile Ziri. Zlato sonce je ogrevalo vrh in njegove gorske rojake. Ogledali smo si tudi nekdanje italijanske utidbe. Nehote mi je po" stalo srce žalostno ob misli, da bi bil ta lep svet izven naših meja. Malo izmučen sem sedel na štor. Moje oko je pozdravljalo okoliške hribe. Na žirov" ski strani je še ležal sneg, medtem ko ga je bilo na idrijski težko opaziti. Proti Notranjski je pela sekira. Njen odmev s* je lovil po grapah.
Res, najlepša si ti, domača remija!
Ivan Pivk III.   razr.  gimn., 351rt
Nagradni koiičefe
»120. OBLETNICA SIMONA JENKA«
Danes, dragi pionirji, objavljam že tretjo uganko za naše nagradno žrebanje. Ponovno pa vas opozarjam, da boste k poslani rešitvi sigurno priložili tudi izrezan kupon. Nekateri so, ki pri prejšnjih rešitvah tega niso naredili, zato naj to store še pravočasno, dokler na bom žrebal!
Besede pomenijo: 1. pripovedna oblika v kateri nastopajo živali, 2. del ženske obleke, tudi nogometni  Igralec, 3'. popotnik,
4. v njej so doma žebljarji, ki so 1. maja praznovali 60-letnico,
5. vsak začetek Ima . . ., 6. domača in tudi divja žival, 7. šolska potrebščina, 8. Iz cvetja pionirke zelo rade spletajo... 9. zanj tekmujejo na raznih tekmah, 10. poleti je .. .
Ce ste v lik vpisali pravilna rešitve, boste v srednji navplč-
10
ni vrsti od zgoraj navidol brali ime in priimek našega velikega pesnika. Vas vse najlepše pozdravlja Vas Kosobrln
KUPON ŠT. 3
GLAS (.Oltl \JSK1.
Iz sodnih duoran  Gore"*$kl «asl,cc
Pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki so bili pred kratkim obsojeni Stanislav Zore, Marjan Gašperlin in Anton Bencina, bivši uslužbenci, delavci podjetja »Odpad« v Ljubljani. Vsi trije so proti koncu leta 1953 prevažali odpadno železo in drugi odpadni material iz Železarne na Jesenicah v skladišče »Odpada« v Ljubljani. Pri treh vožnjah pa so se ustavili med potjo v Škofji Loki, v.zeli nekaj materiala iz avtomobila in ga prodali že pokojnemu upravniku »Odpada« v Škofji Loki. Po podatkih, ki so bili ugotovljeni v kazenskem Postopku, so prodali najmanj 366 kg bronastih odpadkov, 220 kg bronastih ostružkov in 36 kg bakrenih odpadkov, v skupni vrednosti 75.690 dinarjev. Izkupičke, ki so jih prejeli za prodani material pa so med seboj delili. Vodja je bil Stanislav Zore, zato je prejel tudi največjo kazen in sicer 4 mesece zapora, Marjan Gašperlin je bil obsojen na 2 meseca in Anton Bencina na 3 mesece zapora.
Jože Bernik, Milan Gartner in Ivan Cadež, vsi iz okolice Skofj e Loke so se v preteklem letu na veselici v lovski noči na Starem vrhu pri Škofji Loki pretepali. Pri tem pretepu je Jože Bernik s ključem od hišnih vrat udaril Alojza Bernika Po glavi, Milan Gartner pa s Pivskim kozarcem Alojza Bernika po glavi, nato pa je še Ivan Cad»ž z nekim trdim predme-
tom udaril Milana Gartnerja po glavi, Milan Gartner pa je vrnil Čadežu udarec s steklenico po glavi. Tako so Ivan Čadež, Alojz Bernik in Milan Gartner dobili lažje telesne poškodbe. Za to vročekrvnost je sodišče obsodilo Jožeta Bernika in Ivana Cadeža na 10 dni, Milana Gartnerja pa na 14 dni zapora.
Mario Kosmač in Anton Močnik iz Volake v Poljanski dolini, se kaj rada ukvarjata s preprodajo lesa in drv, ne da bi imela za to dovoljenje. V jeseni 1954 sta ob raznih prilikah prodala Antonu Mlakarju, mesarju iz Gorenje vasi, mešana drva za kurjavo, prav tako pa sta še prodala tudi nekemu drugemu 3 kub. m drv. Oba sta se zagovarjala, da nista vedela, da je preprodaja drv prepovedana, vendar sodišče temu zagovoru ni verjelo in je Kosmača in Močnika obsodilo, vsakega na 25 dni zapora.
Pred kratkim se je moralo pred sodiščem v Škofji Loki zagovarjati tudi več trgovskih poslovodij in upravnikov trgovskih podjetij, ki so v svojih poslovalnicah prodajali petrolej dražje kot po 110 din za kg. Ta cena je bila določena z odlokom o najvišjih prodajnih cenah za nekatere proizvode. Tržna inšpekcija OLO Kranj je ugotovila te prestopke, ki pomenijo kršitev predpisov o cenah, ■zaradi česar je to zadevo obravnavalo tudi sodišče. Tako
Radio Ljubljana
Poročila poslušajte vsak dan Ob 6., 7., 12.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Oddajo »Želeli ste — Poslušajte« ob nedeljah ob 13.30 ln vsak delavnik ob 13. uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak dan ob 7.30 uri. »Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled tiska« pa vsak dan ob 6.30 uri.
Nedelja, 15. maja: 8.00 O športu in športnikih: Lovska razstava v Ljubljani. — 9.00 Otroška Predstava — Fr. Feld: Manjša ko makovo zrno. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence. 12.10 Ven-ček slovenskih narodnih pesmi. 15.30 »Po naši lepi deželi« — Dušan Kralj: Na solinah slovenske Istre. 17.30 Radijska igra — Branislav Nušič: Sumljiva oseba.
Ponedeljek, 16. maja: 6.35 Pohorski fantje pojo in igrajo. — 11.15 Šolska ura za višjo stopnjo — Oskar Hudales: Na bombažnih plantažah. 14.40 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo: Bambijevi otroci (Po povesti F. Saltena priredil Viktor Leljak). 18.00 Na straži: Naši letalci pod svobodnim nebom. 18.45 »Partizanski pozdravi«.
Torek, 17. maja: 6.35 slovenske narodne pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan! — vošči Ma-nica Komanova. 14.40 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoma. 16.00 Utrinki iz literature ■— V. Woolf: Gospa vvogledalu. 1^.15 Slovenske narodne pesmi Poje Cene Plevel, s harmoniko »Premija A. Stanko. 20.30 Radij -8ka igra — Ivan Trčan: Vse in Prazen nič (ponovitev).
Sreda, 18. maja: 6.35 Lahek spored izvaja Mariborski pihalci ansambel p. v. Draga Lorbe-ka. n.45 Mladinski zbori pojo. 13.30 Ura melodij za dobro vo-JJo. 14.30 Iz gledališč. 15.15 Na barmoniko igra Avgust Stanko. 18.00 Mednarodna radijska uni-v*rza.
Četrtek, 19. maja: 6.35 Vojvodina v narodni pesmi. 11.15 Za J^lade pevce in godce. — 12.10 Zborovske skladbe Vinka Vodo-D|vca, poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. l4-40 Pisan spored domačih pe-BrYli in napevov. 16.00 Utrinki • literature — R. R. Cinčlikar:
Konček svinčnika. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. — 18.30 Iz kolektivov za kolektive: Mladi rod raste in se uči (reportaža iz litostrojske šole). — 20.15 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov — sodelujejo: Vokalni kvintet »Niko Stritof«, Veseli godci, Avgust Stanko in solisti.
Petek, 20. maja: 6.35 Pisan spored slovenskih narodnih in u-metnih pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan! 13.30 Križem skozi operete in filme. 14.40 Zborovske skladbe slovenskih skladateljev poje zbor Slovenske filharmonije, p. v. R. Simonitija. 16.00 Za pionirje — J. Vukosav Ijevič: Mladi piloti (radijska igrica). 16.20 »Za prijetno popoldne« (pisan spored slovenskih narodnih pesmi). 17.15 Koncert po željah. 18.30 Spoznavajmo človeka. 20.00 Tedenski zu-nanje-politični pregled. — 20.15 Češke in slovaške umetne in narodne pesmi poje Ljubljanski komorni zbor. 21.00 Oddaja o morju in pomorščakih. — 21.30 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana.
Sobota, 21. maja: 6.35 Pred mikrofonom so Štirje fantje in Veseli godci. 11.45 Pesmi za naše male — Pojte z nami. 12.10 Igrajo Štirje flosarji, pojeta Mi-ja in Stane. 14.30 Iz Uradnih listov. 16.00 Utrinki iz literature: Španske balade. 18.00 Prof. Mirko Rupel: Jazikovni pogovori. 18.15 Vesele slovenske pesmi. 20.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana.
je bil Franc Babic, upravnik trgovskega podjetja Zeleznina Skofj a Loka, obsojen na 4000 din denarne kazni, Bernarda Trobec, poslovodkinja trgovskega obrata KZ Loka na 3000 dinarjev, Jože Košenina, poslovodja trgovskega obrata KZ Trata - kolodvor na 3000 din denarne kazni in Kristina Pokoren, poslovodkinja trgovskega obrata K Z Zabnica na 5000 din denarne kazni. Poleg teh že obsojenih poslovodij pa se bo moralo zaradi istega kaznivega dejanja zagovarjati še nekaj poslovodij. To naj bo opozorilo našim trgovskim uslužbencem, da se je treba v primerih, ko so cene določene, predpisov tudi držati.
Vinko Dolinšek iz Stefanje gore je nekega dne v decembru preteklega leta v večernih urah videl na dvorišču podjetja »Kurivo« v Kranju, 3 tonsko ročno dvigalo za voz in ga ukradel. Dvigalo je vredno približno 7000 dinarjev. To dvigalo je potem tudi takoj prodal naprej za 7500 dinarjev. Za to tatvino ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora.
Maks Sifler iz Veštra pri Sk. Loki, kakor je videti, ne pozna šale. Dne 23. 2. 1955 v popoldanskih urah mu je neki učenec osnovne šole v Škofji Loki po nesreči vrgel snežno kepo. To ga je razjezilo, da je skočil za učencem, ga udaril z roko po obrazu, učenca dvignil in ga z vso silo vrgel na tla tako močno, da je Dolinar obležal v nezavesti. Ob udarcu na kamenje pa je na čelo dobil tudi rano. Sifler je priznal, da je učenca udaril, zanikal pa. da bi ga vrgel ob tla in navaja, da se mu je sam izmuznil iz rok in padel na tla. Priče pa so ta njegov zagovor ovrgle ter je bil Maks Sifler za ta postopek proti temu učencu obsojen na 1 mesec dni zapora, razen tega pa mora plačati tudi odškodnino in stroške oškodovanemu očetu.
Iz Češnjice
SZDL in gasilsko društvo v Cešnjici pri Bohinju, pripravljata veliko tombolo. Dobiček tombole so namenili za popravilo kulturnega doma v Cešnjici.
I. GORENJSKI GASILSKI
FESTIVAL Vsemu članstvu v zvezi s festivalom sporočamo:
1. V nedeljo 15. t. m. bo obvezna vaja za udeležbo na festivalu. Udeležba je obvezna za vse, ki bodo nastopili na glavnem nastopu: t. j. pionirska in sanitetna ekipa, člani in članice. Vaje se prično točno ob 8. uri zjutraj v paradnih in delovnih uniformah. Vsi poveljniki naj po prihodu na nogometno igrišče NK Triglav dajo poročilo o udeležbi dežurnemu štabu.
2. Te dni bodo vsa društva prejela obveznosti o sodelovanju svojega čiajr.stva v paradi.
3. Društva, ki so obvezna dostaviti razni material in mize ter klopi, opozarjamo da pravočasno izvršijo obveznosti. Mize s klopmi morajo biti dostavljene v Savskem ^ogu v soboto 21. maja od 12. do 18. ure.
4. Rediteljska služba: Zveza se je obvezala, da bo sodelovala pri rediteljski službi na slavju delavske mladine 22. t. m. S tem v zvezi obveščamo vsa društva, ki so obvezna poslati reditelje, da se morajo vsi reditelji zbrati v nedeljo 22. t. m. ob 5. uri zjutraj pri gasilskem domu PGD Kranj.
Rediteljska služba za dni festivala pa bo naknadno razporejena.
5. Vsa društva ponovno vabimo, da izdelajo načrte in že v začetku tedna od 22. dalje pričnejo z okrasitvami gasilskih domov. Ponovno naročamo, da se vsi domovi kar najlepše okrasijo.
6. Plakati: Vsa društva bodo prejela tekom prihodnjega tedna plakate za  festival, katere prosimo, da jih i/.besite na /a ščitenem vidnem mestu.
Zaključna navodila za festival bodo objavljena v prihodnji številki lista.
Žrebanje srečk 70. kola (plan I) državne loterije
ŽREBANJE srečk Srečke, ki se končujejo s spodaj označenimi štev.
so zadela
dobitek dinarjev
Pravilne rešitve prvomajske nagradne križanke
Vodoravno: 1., 34., 98. in 121. Vsem delovnim ljudem čestita ob prazniku dela Glas Gorenjske, 17. premije, 18. zajemam 19. so, 21. kloke, 23. tumor. 24. re, 25. ork, 27. ona, 28. vod, 30. bar, 31. sod, 32. kila. 36. loka, 37. Salk, 39. uspešen. 40. nova, 42. SKUD, 44. kopen, 45. kopa, 47. LG, 49. opomin, 51. čokata, 53. lo, 54. ERO, 56. atom. 57. reta, 58. pir, 59. topo, 61. ol, 62. sr., 63. pore. 64. obesek, 66. Atenec, 68. rapir, 70. tnalo, 71. epeka. 73. uk, 75. or, 76. kosec, 79. Meta, 80. Odol, 81. skif, 83. delo, 84. ara, 85. prod, 87. obir, 89. nak. 90. ro. 91. molk, 92. sir, 94. UFUS, 96. NL, 97. ta, 101. RKT, 103. puls (pulz; z = s), 105. por, 106. boa. 107. opal, 109. seliti, 111. nabor, 113. ovalen, 115. ar, 116. noti, 118. nor. 119. dren, 120. so.
Navpično: 1. visok, 2. ep, 3. mrk, 4. delo, 5. Emona, 6. Lika, 7. oje. 8. ve, 9. iz, 10. mat, 11. ljub, 12. jamar, 13. umor. 14. der, 15. EM, 16. čreda, 20. oris. 22. pretep, 24. roka, 26. klas, 28. vspon (tu je bila v križanki napaka, ker se beseda glasi pravilno vzpon), 29. dišeč, 31. sova, 33. Alko, 34. Eskim, 35. tenor, 36. lopa, 38. kupa, 40. no-
ta, 41. dleto. 43. dotoki, 45. katran, 46. borec, 48. grob. 50. mol, 52. kes, 53. lire, 55. opereta. 58. ponosen, 60. Osaka, 63. pelod, 65. epa, 67. tak, 69. rudokop. 70. tribuna, 71. omara, 72. pero, 74. kod, 75. oko, 77. Elan. 78. Cokla, 80. orla, 82. fifi, 85. Po, 86. vir, 88. Ru. 91. maline, 92. sprana, 93. grobar (narobe), 95. srpanj, 97. tul. 99. ibon, 100. zor, 102. kal, 103. Peru, 104. Stol, 107. Oven. 108. lesk, 109. sak, 110. Ita. 112. bos. 113. ore. 114. Noe, 117. Ig. 119. dr.
SREČNI DOBITNIKI PRVOMAJSKE NAGRADNE KRIŽANKE SO:
1. nagrada — Šimunac Zdenka, Kranj, Partizanska 13 — 2.000 dinarjev;
2. nagrada — Markelj Stane, Kranj, Titov trg 9 — 1.000 dinarjev;
3. nagrada — Repanšek Anka, Mengeš, Zobna ambulanta — 500 dinarjev;
4. —6. nagrada po dve knjigi so dobili Štempihar Marijan. Voklo 58, Šenčur; Vertovšek Alojz, Kranj, Gasilski trg 5 in Tičar Marijan, Kranj, Jenkova ul. 8.
00	1.000.—
50240	80.000 —
57380	60.000 —
228420	100.000.—
396360	100.000.—
537950	100.000.—
871	5.000.—
28581	80.000.—
31951	80.000.—
51451	60.000.—
51491	80.0U0.—
69381	60.000 —
334801	200.000.—
2	200.—
112	10.200.—
9352	30.200.—
2082	40.200.—
193672	200.200.—
263952	100.200.—
943	3.000.—
6973	20.000.—
010133	100.000.—
016733	100.000.—
105813	100.000.—
245883	100.000.—
259513	100.000.—
316363	100.000.—
554783	100.000.—
9094	50.000.—
59914	80.000.—
385	2.000.—
915	5.000.—
6655	40.000.--
7625	20.000.—
303405	200.000.—
442155	100.000.—
3376	50.000.—
041366	100.000.—
171586	100.000 —
185586	200.000.—
518276	100.000.^-
540216	200.000.—
586766	100.000 —
137	2.000 —
1137	32.000.—
45637	60.000 —
256677	800.000.—
279677	600.000.—
298	2.000.—
868	2.000.—
0528	20.000.—
141258	100.000.—
357218	100.000.—
452428	100.00> -
588268	100.000 —
9	200.—
659	3.200.—
0619	20.200.—
7859	30.200.—
00969	60.200.—
474239 -	400.200.—
objave: - o g
Prodam poltovorni poltonski avto »Renault« in nov elektx-ični štedilnik. Trgovina Zlato polje, Kranj.
Prodam kozolec z 12 okni, betonskim podstavkom, pokrit z opeko. Cena po dogovoru. Informacije se dobe Primskovo 192, Kranj.
Prodam stavbno parcelo v Kranju. Naslov v upravi lista.
Prodam delno dograjeno hi-So s 700 kvad. m zemlje ob cesti na Golnik. Naslov v upravi lista.
Prodam kozo z mladiči, dobro mlekarico. Zaplotnik, Pivka 22. p. Naklo.
Prodam molzno kozo. Naslov v upravi lista.
Prodam  kozo. Bukovnik Ka-
Kino
Kino »Storžič«, Kranj: 13.— 15. maja italijanski film »Bandit Mussolino«. Predstave v petek ob 16. in 18. uri, ob 20. uri film »Vojna Gauča«, v soboto ob 16. in 18. uri, predstava ob 20. uri odpade. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri.
Letni kino »Partizan«, Kranj:
13. —14. maja italijanski film »Bandit Mussolino«. 15.—17. maja jug. - norveški film »Krvava pot«.
Kino    »Svoboda«, Stražišče«;
14. in 15. maja argentinski fi!m »Vojna Gauča«. Predstave v so boto ob 18. uri, ob 20. uri predstava odpade, v nedeljo ob 16.,
18. in 20. uri. Matineja: 15. maja ob 10. uri »Bandit Mussolino«. 15. maja ob 14. uri arn_er. kavbojski film »Ob Veliki Loč" nioi«.
Kino   »Krvave«,   Cerklje: 14.
in 15. maja francoski film »G. Hulot na počitnicah«. Predstave ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 16. in 18. uri.
Kino Naklo: 15. maja ameriški barvni film »Veliki Caruso«. 20. in 21. maja mehiški film »La Malquerida«. Predstave ob petkih ob 20. uri, ob sobotah ob 20. uri in ob nedeljah ob 18. in 20. uri.
FINO TEKU.O zahteva še prav posebno skrbno nego. OVEN terpeniinovo malo in OVEN milni prašek sta najboljša prijatelja slovenskih gospodinj, ker pere t j snežno belo, temeljito in varujeta perilo pred trganjem
tarina, Hotemože 18, p. Šenčur.
Prodam dve zazidljivi parceli poleg žage »Projekt« na Kokrl-oi. Naslov v u^,-avi lista.
Prodam sesalec za prah znamke »Elektro Lux« v dobrem stanju in balanco »Biancki«. — Naslov v upravi lista.
Iščem prazno sobo v Kranju. Pomagam v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista.
Iščem pastirja za planino Ja-vornik (Storžič). Plača po dogovoru. Janko Markun, Babnivrt, p. Golnik.
Iščemo mlajšo pisarniško moč za blagajniške posle. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop takoj. Trgovsko podjetje OZZ Kranj.
Knjigovodja(kinjo) s prakso za vodenje zadružnega knjigovodstva sprejme takoj v stalno ali honorarno zaposlitev Kmetijska zadruga Zminec, Skofja Loka. Rok prijave do 25. maja 1955.
Izjava. Glede govoric, ki jih širijo nekatere osebe v zvezi z mojim imenom in izvirajo iz časa. ko je tov. Naglic Ignac zidal svojo hišo, izjavljam, da so popolnoma neresnične in se bo tako govorjenje smatralo za kaznivo.
Opozorilo! Razprodal bom po 1. 6. 1955 vse slike (foto). šipe, okna, ogledala, ki so bila prinesena do 31. 12. 1954 v okvir-jenje, popravilo, matiranje, vzorčenje, oblogo (ogledala). — Otmar Čolnar, steklarstvo, Kranj.
Z dne 22. in 29. maja in za
Gorenjski sejem, ki bo od 28. julija do 8. avgusta sprejmemo večje število honorarnih moči za delo v točilnicah in strežbi. Prijave sprejema »Delikatesa« do 18. 5. 1955.
Javna zahvala. Kolektiv oskrbovancev Doma onemoglih v Preddvoru se iskreno zahvaljuje delovnemu kolektivu tovarne »Sava« iz Kranja za darila ob prvomajskem prazniku 1955. — Uprava in oskrbovanci Doma onemoglih  — Preddvor.
Dr. Pance Pavel se je preselil v Ljubljano. Ordinira Cankarjeva ulica 7/1 od 11. do 12. ure.
Zadružna   mlekarna Kranj,
Cirče obvešča vse kmetijske zadruge in posestva, da je do-
ločena osnovna odkupna cena za mleko na sestanku živinorejcev 8. maja in to za mesec maj 20,5 dinarjev in junij 20 dinarjev.
Prodam 2 ovci. Kranj, Labo-re 40.
Ugodno prodam kompletno leseno ogrodje za hišo 9.5x9.5 m. Zupane. Kranj, Savski breg 13.
Pridno in pošteno gospodinjsko pomočnico, tudi za delo na vrtu, sprejmem takoj. Naslov v upravi lista.
Kmetijska zadruga Smlednik išče dobro trgovsko poslovodki-njo. Nastop takoj. Ponudbe poslati na Kmet. zadrugo Smlednik.
Kupim stroj za mešanje in grabljenje sena (kombiniran) ali zamenjam za protivrednost.
Podpisana Cimžar Frančiška, stanujoča Sp. Brniki 39, prekli-cujem vse, kar sem žaljivega in obrekljivega izrekla proti Fajfar Francu in njegovi ženi, oba stanujoča Sp. Brniki 36. — Cimžar Frančiška.
Iščem sobo v centru ali v bližini Kranja. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslati na upravo lista.
Kmetijska zadruga Naklo prodaja na javni dražbi, kate ra se bo vršila dne 19. maja 1955 ob 8. uri zjutraj pri Zadružnem domu v Naklem: 1 kom čistilnik žita, 1 kom ben finski motor 10 KS. 1 kom ko silnica »Pobeda«, 1 voz za kosilnico, 1 kom prebirač za krompir. 2 kompletni garnituri za kultivatorje, 1 kom sejalni-co za koruzo. 1 kom brzoparil-nik, več elektromotorjev, okna za tople grede, razni deli za kosilnice in razno orodje.
Srednja    tehniška tekstilna
šola (prej Tekstilni teknikum) v Kranju že sedaj sprejema prijave novih dijakov za šolsko leto 1955/56. — Pogoji: dovršena nižja gimnazija ali o-semletka. dokončana industrijska ali vajenska šola sorodne stroke. Sprejemni izpdti bodo 27. junija in 13. septembra t. 1. — Na pismeno prijavo (s pri*, loženo znamko), bomo kandidatom poslali podrobnejša pojasnila o ustroju šole, o stanovanju in preskrbi v Dijaškem domu, o osnovi sprejemnega izpita in o dogovoru s tekstilnimi tovarnami zaradi štipendiranja. Svetujemo, da se prijavite pismeno ali osebno čimpreje, da zagotovimo mesto. — Ravnateljstvo.
RAZPIS
Delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu, ki so aktivni politični delavci in si žele razširiti svoje politično znanje, sporočamo, da se bo novi tečaj Politične šole pri CK ZKS začel 1. septembra 1955 in bo trajal 5 mesecev.
Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnh prejemkov p -ljite do 20. junija t. 1. na u-pravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 37/11 trakt, tel. 23981 int. 206. hkrati pa tudi na svoj okrajni komite ZKS. Šola ima internat. Podrobnejše informacije dobite na upravi Politične šole ali okrajnemu komiteju ZKS svojega okraja.
UPRAVA   KOMUNALNIH   PODJETIJ    V    ŠKOFJI LOKI
razpisuje
mesto finančnega knjigovodja z najmanj 5-letno prakso v finančnem knjigovodstvu gospodarskih organizacij. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati z opisom dosedanjih zaposlitev na gornji .naslov najkasneje do 25. maja.
II
Jenkova kasarna" in ffšmkova hišaJJ
spomenika preteklosti Jezerjanov
Jezerska dolina je bila obljudena že v 12. stoletju. To pričajo stara poslopja, poseo-no še dve stari hiši in cerkvi. Napotil sem se po stari kolovozni poti na Zg. Jezersko, kjer sem zvedel, da je tam še dobro vidna  kultura  Jezerjanov  na  starih kmečkih poslopjih. Pri Jenkovih sem se seznanil z go-
»Jenkova kasarna«
spodinjo in gospodarjem tamkajšnje kmetije ter ju naprosil, da bi mi razkazala starinsko tri-nadstropno stavbo — »Jenkovo kasarno«.
Najprej smo si ogledali zunanjost. Hiša je bila pravi velikan za tiste čase. Presenetil me je -zlasti veliki, 15-metrski balkon na vzhodni strani. Zidovje — zidana je do prvega nadstropja, naprej pa je lesena — je že razpokano. Poleg tega poslopja so še druga — starejša od sto let.
Nato smo stopili skozi velika vhodna vrata v pritlične prostore, kjer je bila prostorna družinska soba. ki pa se sedaj uporablja za gospodarske namene. Dobro je ohranjena kuhinjama ta se danes več ne uporablja. Po vhodnih vratih, sosednje sobe kuhinje, je videti, da je morala biti tu samska celica za jetnike. V pritličju je še klet, ki ima tudi dobro ohranjen lesen strop. V prvem nadstropju je znamenita ječa, v kateri so bile do nedavnega v zid vdelane verige. Na stenah so vidni napisi v nemščini in v latinščini. Poleg napisov so še letnice 1573 in 1575. Strop je popolnoma preperel. V tretjem nadstropju — podstrešju — ni nič
znamenitega. Streha je že vsa preperela tako da sem videl nad seboj sinje nebo.
Poslovil sem se ter se napotil do druge zgodovinske stavbe — »Senkove hiše«. Tudi ta stavba je danes zaščitena od Etnografskega zavoda v Ljubljani. Zgrajena je bila takrat kakor »Jenkova kasarna« — leta 1521, vendar domnevamo, da je verjetno še starejša. Hiša je pritlična z veliko vežo v sredi. Grajena je iz surovega kamna in ima zelo debele zidove, saj so zunanji zidovi široki 80 cm, notranji pa 60 cm. Po oboku sodeč, je to starogermanski slog. Razveseljivo je tudi tu ohranjena velika kmečka kuhinja s prostornim ognjiščem in starim svinjskim kotlom. Kadar so v kuhinji kurili so obenem ogrevali tudi spalnico in družinsko sobo, tako so torej že tedaj mislili na koristno porabo goriva. Pogledal sem nekdanjo družinsko sobo, ki ima tipičen lesen strop. V ozadju hiše je stara freska — beg v Egipt in nosi letnico 1764. Domneva se, da je bila hiša »Senk« uradna pristava »Kasarne«. Lastnik obeh hiš je bil takratni grof, pozneje pa je prišlo to posestvo v last nekega samostana.
Zapustil sem gostoljubnega stanovalca in sklenil, da pogledam še malo v zgodovino jezerske doline.
Cas, v katerem je voda odtekala, oziroma čas, ko se je kotlina napolnila s kamenjem, peskom in blatom, se ne da točno določiti. Trajalo je lahko stoletja in še več.
Geolog dr. Friderik Feller, ki je leta 1886 raziskoval dolino, je po zaključenem delu izjavil, da na Zgornjem Jezerskem ni bilo poprej nobene ravnine, ampak le bolj odprta globoka dolina. V to dolino je, ob nevihtah in zemeljskih potresih, iz Kočne prigrmelo vse polno zemeljskih plazov. Ti so zaprli odtok jezera. Kmalu pa so ponavljajoči se plazovi zasuli dolino — jezero. Omenjeni geolog je nabral
pri svojem delu vse polno žuželk, katere je dobil iz razbitega kamenja. Med njimi je bilo največ polžev, ki jih je poslal muzeju na Dunaju.
V dobi turških napadov so se ljudje preživljali le z živežem, katerega so pridelali doma in se oblačili v platno, tkano z njihovimi rokami.
V letu 1775 je kupila nemška rodbina Fneks ob državni cesti zemljišča in na njih sezidaia tri fužine. V njih so vlivali železo za izvoz predvsem za Italijo in Trst. Lastniki teh družb so sčasoma kupili na Spodnjem Jezerskem 7 najlepših hiš s posestvi. Te hiše so podrli, čez vse posestvo zasadili gozd, v njem pa zaredili divjačino za nemške lovce. Ta posest je obsegala 3000 ha zemlje. Pozneje je lastnik gozdove prodal češki grofici Lamezan. Fužine so sčasoma propadle, namesto njih so zrasle žage.
Leta 1856 na večer Smihelske nedelje, se je odtrgal oblak nad Jezerskem. Lilo je tako močno, da je voda z vso močjo drla po grapah in s seboj nosila gramoz, blato, kamenje in celo drevesa s koreninami vred. Tako je za več metrov zasula vodotoč in se razlila po njivah in travnikih. Na posestvu Ant je neki hlapec branil bregove potokov, vendar so ga drugi dan našli mrtvega v pesku in blatu. Vožnja po cesti je bila za dolgo prekinjena, saj je bila cesta brez mostov in vsa razrita.
Leta 1850 se je začela na Jezerskem prva trgovina z lesom. Le-ta je posebno zaživela v času, ko so dogradili železnico iz Ljubljane v Trst. Nekateri takratni kmetovalci so se trgovine resno oprijeli, si najeli skladišča lesa v Ljubljani in celo v Trstu.
Od tedaj dalje so začeli prebivalci Jezerskega drvariti. In to je še danes njihov glavni vir dohodkov poleg kmetijstva . . .
Martin Dolinšek
ZaNJMTVOBTl
MEHANSKE ROKE ZA   ATOMSKE STROKOVNJAKE
Ameriški strokovnjaki so izdelali po* sebne mehanske roke. katerih se poslužujejo uslužbenci, ki imajo posla z nevarnim radioaktivnim materialom in lahko z njimi opravljajo tudi najnevarnejše operacije, čeprav so od njih oddaljeni tudi po več metrov. Rokovanje s temi velikanskimi mehanskimi rokami, ki so dolge več kot sedem metrov je zelo preprosto, kljub temu pa z njimi lahko uslužbenci pišejo tudi najmanjše in najbolj natančne podatke.
Štirikrat dvojčki
Basen o vljudnosti
Družba ježevcev se je v mrzlih jesenskih dneh stiskala skupaj, da bi drug drugega obvarovali pred zmrznjenjem. Toda kmalu so pre-bridko občutili, da jih bodice neusmiljeno zba-dajo in so se spet razmaknili.
Cim jih je potreba po toploti spet pripeljala skupaj, se je ponovilo zopet tisto drugo zlo . . . Tako so se ježevci prerivali sem in tja med obema nesrečama, dokler niso našli tiste znosne razdalje, da so mogli najbolje vzdržati.
In to razdaljo so imenovali: vljudnost in dobre manere!
Zaradi enega samega, čisto majhnega, neznatnega zemljana z dvema igračkastima ročicama (skoraj vse drugo je zamotano v pleničke) je včasih pri družinah vse narobe in na glavi. No, če to pomnožimo z dva, dobimo dvojčke. In to srečo sta v šestih letih štirikrat zaporedoma doživela zakonca Scullv v ameriški državi (kje pač drugje!) Pennsvlvaniji. K sreči so to enojajčni, delno pa dvojajčni dvojčki, da jih more mati ločiti. (Enojajčni so pogostejši in izhajajo samo iz ene oplojene jajčne celice; so vedno istega spola in zelo podobni tako na zunaj, kakor tudi po duševnih lastnostih. Dvojajčni dvojčki se razvijejo iz dveh oplojenih jajčnih celic. So precej redkejši in 50 odstotno tudi različnega spola. Ker imajo samo polovico skupnih podedovanih lastnosti, so sicer podobni kot bratje in sestre, včasih pa na zunaj prav nič!) To se je zgodilo nakljub vsem znanstvenim trditvam, da mati dvojčkov s 95°/o verjetnostjo ne bo dvojčkov rodila ponovno. Tudi v obeh družinah zakoncev niso doslej nikjer bili rojeni dvojčki. Tu torej vsa današnja znanost odpove.
Vrla mati štirih dvojčkov Betty je stara šele 31 let in je radovednim novinarjem povedala tole: »Biti mati dvojčkov je samo pol tako težko, kakor si ljudje običajno predstavljajo. Ce odštejemo 84 steklenic in 250 plenic na teden, ni z dvojčki dosti več posla kot z enim otrokom. Od tretjega leta dalje pa mi'je celo laže. Dvojčki se skupaj igrajo, si delijo igračke, a se počasneje uče govoriti, ker niso navezani na razgovore z odraslimi ali starejšimi bratci
in sestricami in nimajo vzpodbude za učenje. Včasih morajo tudi čakati, da pridejo pri igri na vrsto. Kljub temu pa so prav tako prebrisani in inteligentni, zdravi in nepridipravi, kot so tudi drugi »običajni otroci!«
16u.dMiu.hLt BSKRICE ~
Temeljiti občinski možje. Nenavadno vztrajnost in temeljitost, pa tudi skrb za svojo občino in njene probleme so brez dvoma pokazali občinski možje v vasici Hesdin v severni Franciji: po dvanajsturnem posvetovanju je občinski odbor sklenil, da bo za ribnik v otroškem vrtcu preskrbel — dve žabi.
Dobro izbrano mesto. Vse članice ženskih društev v nekem kraju Zapadne Nemčije so se zedinile, da bo vsakoletni kongres žena v letu 1955 v Horneburgu v — gostilni »Zmajeva hiša«.
Star in izrabljen. Države Južne Amerike, zlasti Brazilija, so znane, da je tam nogomet v ospredju vsega zanimanja. Dobri nogometaši so dragocenejši in dražji od popra in so mnogokrat tudi predmet denarnih špekulacij. V časopisu Clarin v Buenos Airesu je bil nekoč sledeč oglas: »Nogometnega fenomena (nenavadno izvrsten nogometaš) Valterja Gomeza oddamo za 5 milijonov pezosev. Ponudbe na nogometni klub River Plato.« To ne bi bilo nič strašnega, če tiskarski škrat ne bi zakrivil, da je oglas prišel v rubriko »Prodaja starega in izrabljenega blaga«.
NAJVEČJA HIDROCENTRALA V AFRIKI Pred kratkim so v Bil El Uidanu v francoskem  Maroku spustili v  pogon največjo hidrocentralo v Afriki. Ta hidrocentrala bo sama  proizvajala   letno   toliko električne , energije  (200  milijonov  kilovatnih  ur) kot so jo doslej vse elektrarne v Maroku, ali tretjino energije, kolikor jo proizvaja letno največja  francoska hidrocentrala   na reki \ Roni, Dcnser - Mondragon. Nad jezom nov« hidrocentrale pa je nastalo veliko jezero ■) 700 kvadratnimi kilometri površine.
NAJVEČJI KOS URANOVE RUDE
Največji kos uranove rude, kar so ji*1 našli do danes ima obseg 60 centimetrov in J je dolg 47,5 centimetrov ter tehta 46 kilogramov. Vsebuje 80 odstotkov urana in ga cenijo na približno milijon dinarjev. Sestoji iz uranskega dioksida in uranskega trioksida ter vode. Ta največji kos uranske rude so za nekaj časa razstavili v ameriškem muzeju za prirodno zgodovino v New Yorku.
SEST DEBELIH KNJIG O BOLHAH Pred kratkim je nek angleški časopis objavil, da je poznana angleška znanstvenica j in entomolog Miriam Rotchield Lain zaklju čila z neobičajnim znanstvenim delom - štu dijem o življenju bolh. kar predstavlja nje no življenjsko delo. Življenje bolh je napi sala v šestih debelih  knjigah, ki obsegajo i skupaj več kot 4000 strani. Miriam je ne-prenehno v krogu bolh in jih vsakodnevno raziskuje do najmanjših potankosti.
Za kratek čas
RIBIŠKA
»Hudimana, še takrat, kadar kaj ujamcm, ne smem nesti domov.«
Tako je mineval tudi ta dan. John Cowley in Inving Emerson sta delala na polju. Gospodar je popoldan odšel v Celovec. Ujetnika sta se večkrat ozirala po soncu, a to je bilo kakor prikovano na nebo in se ni hotelo nagniti k zatonu. Vsaj tako se jima je zdelo. Končno se je le Jelo nagibati k hribom na zahodu.
Previdno sta z očmi preletela polje proti kmetiji. Hiša Je samevala med sadovnjaki. Na pragu ni bilo nikogar.
Ze doLro uro sta čakala skrita med vrbjem. Mračilo se je in zarja, odbijajoča se od gladine jezera, je počasi ugašala. Levo od njiju je utonil v sivino Celovec.
Bila sta nestrpna. Rosite — tako je bilo ime dekletu, ki sta ga pričakovala — še ni bilo. Pred mesecem sta jo spoznala in obljubila jima je, da ju reši ujetništva in popelje do partizanov.
Včeraj sta ji izročila perilo, brivski pribor, skratka vse, kar bosta potrebovala v partizanih. Vsaj tako sta menila. Ro-sita je dejala, da bo zaradi lažjega pobega zanesla njuno prtljago do Jesenic, kakih trideset kilometrov oddaljenega kraja za gorami, črtajočimi se na jugu.
— So tam že partizani? — stal jo vprašala.
— Da. V bližnjih hribih, — je odgovorila. — Počakajta mo jutri ob mraku med vrbjem ob jezeru. — Potem je šla, kajti zagledala je kmeta, pri katerem sta ujetnika delala.
Vrnila sta se kakor vsak večer v taborišče. Nikomur nista zaupala, da bosta jutri — to je danes — pobegnila. Legla sta na pograd. Zaspati nista mogla. Vse preveč ju je razburjala misel na beg. Šele proti jutru sta zatisnila oči, a ju je kmalu vrgel iz spanja rezek pisk piščalke dežurnega stražarja.
Pohitela sta z drugimi ujetniki na zborno mesto pred barako, pred katero so se v dvored uvrščali »jonnvji«; tako so pravili Nemci angleškim ujetnikom. Tisti, ki so bili v ujetništvu že več let — in John Cowley in Irvving Emerson sta bila — so se uvrstili v posebno vrsto. Nemci so ju ujeli, ko so razbili angleško vojsko pri Narviku na Norveškem. Romala sta skozi vrsto ujetniških taborišč — od Osla, Hamburga, Berlina, Gdanska, Leipziga, Dunaja — dokler ju niso pred meseci poslali v to taborišče blizu Celovca.
Ujetniki so stali v pozoru. Komandant taborišča, na eno oko slepi Nemec z zaraslo brazgotino na obrazu, katero mu je napravil drobec ruske granate, je določal skupine za delo v taborišču, vrsta s starimi ujetniki pa se je na komando obrnila in odkorakala proti izhodu. Stražar, zaspan kakor vsako jutro, je spremljal ujetnike in jih razdelil po bližnjih kmetijah, kjer so delali do večera.
Spogledala sta se in motiki sta jima padli kar sami iz rok. Kmalu sta bila med vrbjem. Minute so minevale počasi, še bolj počasi, kakor je mineval dan. Rosite, plavolasega dekleta, ki
ju je pred mesecem nagovorila, še ni bilo. Takrat sta jo imela sprva za Nemko. Kmalu pa je John, ki je pred vojno študiral germanistiko, opazil v dekletovi govorici tuj prizvok, neko mehkobo, ki je značilna za Slovane. Tako nekako so govorili domačini v bližini Gdanska, tistega Gdanska, ki ga je pred petimi leti uporabil Hitler kot vzrok za začetek svojih osvajalnih pohodov po Evropi.
John se ni motil. Dekle je kmalu povedalo, da je Slovenka.
— Slovenka? — se je začudil John. O Slovencih je le malo vedel. Poznal je le nekega profesorja, ki je predaval na njihovi univerzi. Da! Doktor Lavrin! On je bil Slovenec. Preštudiral je njegov esej o nemškem pesniku in filozofu Nietzscheju, nihilistu in sanjaču o nadčloveku, tistem Nietzscheju, ki je » svojimi citati oplodil nacistično ideologijo o »herrcnvolku«.
Se večkrat so se potem srečali Rosita, Irwing in on. Iz teh srečanj se je porodila misel na beg. In zdaj • jo čakata že dobro uro, skrita med vrbjem ob jezeru. Nje pa še ni. Mrači se že in čez kake pol ure bo prišel stražar po ujetnike. Tudi kmet se lahko vsak hip vrne iz Celovca in ju pogreši.
Ved»o bolj sta bila nestrpna.
Kaj če je ne bo?
Tedaj sta na poti ob jezeru zaslišala korake. Težki okovani čevlji so enakomerno drseli po pesku. Nenadoma so s« ustavili.
Ujetnika sta se zdrznila. Bila je orožniška patrulja. Neslišno sta legla na zemljo in se stisnila h koreninam vrb. Živci so drgetali.
Orožnika sta se nekaj menila, vendar John in Irvving nista razločila besed.
Nenadoma ju je spreletela groza. Z nasprotne strani ^a začula šum drobnih korakov, ki so se pri orožnikih ustavili-
John je skozi veje opazil Rosito. Ni bila sama. Z njo sta bili še dve neznani dekleti.
Med glasove orožnikov so se vpletli dekliški glasovi. Ujet* nika sta se molče spogledalo. Oči so govorile:
— Izdana sva. Rosita naju je izdala. Agentka gestapa Je-Udi so jima postali nenadoma težki, kakor da bi bili Ui
svinca. Tako Jima je bilo, kakor je človeku v grozljivih sa" njah. Rad bi ubežal pred strahotnimi postavami, pa ne more. Sele ko se prebudi, mu odleže.
To pa, žal, niso bile sanje, marveč resnica. Dobrih dvajset metrov ud njiju so bili orožniki, Rosita in neznani dekleti. Tako nemočna, kakor v teh sekundah, nista bila še nikoli. Tudi spomin jima še ni nikdar deloval tako bliskovito. Vsa src čanja z Rosito so oživela pred njima.
J