------313 ------ Slovenske učilnice. v Govor gosp. Raič-a v taboru v Zavcu 6. dne t. m. Hladna bistrica se dobiva pri curku, prava ne-skvarjena kapljica sladkega vinca pri onem, ki ga je pridelal, — kdor pa bi se rad nasrkal čiste modrosti, pojdi k modrijanu, da te je nauči; take posamne učitelje so imeli zlasti Grki in pa tudi drugi poznejši narodi in še v sedanjosti se jih nahaja; vendar razun teh modrijanov pojedincev ustrojene so učilnice javne in zasobne. Otrok v svoji nežni dobi sicer ne hlepi in ne išče velike modrosti, nego samo početni, vsakterniku potrebni poduk, in še le na podlogi tega more si širiti vednostni krog. Kaka naloga je tedaj početnim ali ljudskim učilnicam i Odgovor je povse lehek in jasen. Ljudske učilnice imajo nalogo, da se selški otrok v njih nauči brati z razumom, toliko potle pisati in ra-čuniti, da si ve porazumljati najpotrebnejše domače reči, na pr. izdatke, dohodke, da more primerne in potrebne knjige razumeti v svojem jeziku in kak časnik prebirati, da se nekoliko nauči umnega gospodarstva v poljedelstvu, vinoreji, sadjereji itd., črtice iz domačega zemljepisa in zgodovine. Dalje ne sega področje ljudske učilnice. Kdor želi še bliže se sprijazniti z modricami, treba mu je polukniti v rečnico ali gimnazijo (učiteljišča imajo namen vzgajati učnike za ljudske učilnice), kjer se obširnejše in globše razklada krščanski nauk, prirodopisne in prirodoslovne reči, nekaj modroslovja, grški in latinski jezik in slovstvo ter vsa njegova krasota, točnejše razlaganje domačega jezika in še drugih. One ste most v vseučilišče. Kdor misli postati duhovnik, pravnik, vračnik, naučitelj, treba mu je prej učiti se omenjenih predmetov, da potem še le si pridobi stročni znanosti. Učilnice tedaj človeku um razvijajo in bistrijo, ter pameti razne znanosti vcepljajo. Odtod njih neizrečena vrednost, ako so dobro in primerno ustrojene; odtod je jasno, da imajo neko čarobno moč, trikrojeno vsemogočnost na pojedince in cele narode, fčilnice rodijo mnogo sreče in blagosti, a še več nesreče, ako zablodijo na krive pote. Arkimed je rekel: dajte mi stalo, kamor naslonim svoje orodje, i zemljo vzdignem. Jaz pa velim: dajte mi učilnice v oblast, in s celim dušnim svetom bodem gibal. Sedaj pa stavljam pitanje (vprašanje): je li so učilnice na Slovenskem temu blagemu namenu zadostovale ali ne? Glasno odgovarjam: nikakor. Kar je ima vlada v rokah okoli 90—100 let, bil jim je pri nas prvi in edini namen, Slovence potujiti, in o tem so res mnogo dosegle, kajti vse, kar je imelo ž njimi oblast, puhalo je več ali menj v nemčevalno tikev; davali so nam čisto nemške in ponemčene učitelje, ravno tako knjige, na priliko, šprahlehre itd. — za razvitek domačega jezika pa ničesa ni skrbel, nihče za-nj maral, pisalo se le kurent in latajn, slovenski pa ne, še nemški katekizem so nam vcepljali z brezovico in leskovico, zato ne izjemljemo tudi nemčevalnih duhovnikov, kterih se še sedaj nahaja nekoliko, ali celo malo. Ako bi priplaval angel iz nebes in hotel trditi, ko je tako ravnanje dobro bilo, jaz bi na ves glas povedal, to je laž, vse skupaj ni bilo piškovega oreha vredno in še sedaj malo velja, ker še deca skoro polovico zlatega časa potrati z nemščino, ktere se celo ne nauči. To je nevarna kukavica, ktera se mora odpraviti, to je^škodljivo dracje, ki se mora izpleti. Se hujše so se obnašale srednje učilnice; ondi do 1850. leta nisi slišal slovenske besede, od one dobe se sloko uči slovenščina kakor predmet, dalje pa mi več in ravno to je dalo priliko, da so skoro same Nemce in druge Neslovence postavljali na naše gimnazije in pozneje vpeljane realke, ki so nas zasmehovali, psovali, zaničevali, preganjali, kterim je dana bila moč ter so lepo plačo vlekli, našince pa so razposlali križem sveta. Se sedaj ni inači; cela truma jih je, ki ne znajo našega jezika in skrbi nimajo, da bi ga znali, pa vendar ne vežejo culic. Vse take prikazni imajo prežalostne nasledke za nas. Da smo imeli prave in primerne učilnice, gotovo bi bili z omiko in blagostanjem ondi, kjer Cehi ali kter ------ 314 ------ drug omikan narod, sedaj pa čutimo težino krivih urejenih zavodov, kamor v dušnem, tamo v tvarnem oziru. Kaj je krivo, kaj? Učilnice napačno osnovane.