OXF.: 182.1 Palinologi ja in njen pomen za gozdarstvo Meta Culiberg* Palinologija je nauk o cvetnem prahu in sporah ter o vsem, kar je s tem v zvezi. Operativno se deli v več samostojnih vej, odvisno od namena raziskav, vendar je v vsakem primeru raziskovalni objekt pe- lod. Več o tem gl. Proteus, l. 1986, št. 8. Od vseh je najpomembnejša pelodna analiza, to so raziskave peloda, ki se je v preteklosti usedal v zemeljskih plasteh in se tam v abiotskem okolju ohranil do danes ter tako predstavlja vsakokratno povprečno sliko gozdov iz določenega časa v preteklosti. Pelodne analize več­ jega števila plasti, ki si sledijo druga nad drugo pa dajejo tudi vpogled nad razvo- jem gozdov v daljšem obdobju- skozi ti- sočle~a in stotisočletja, kakor pač dobi- mo ustrezne sedimente. Najugodnejši so jezerski in barski sedimenti, ki pa jih je pri nas žal malo. Dobre rezultate dajo tu- di gozdna tla, če so nedotaknjena in se- stojijo iz surovega gozdnega humusa. Ker je pelodna analiza nerazdružno povezana z zemeljskimi plastmi, nam da- je tudi povratno informacijo o starosti preiskovanih plasti, če seveda poznamo vegetacijske tipe (stratotipe) različnih geoloških dob. Predvsem je ta informaci- ja pomembna za kvartar, najmlajšo, raz- meroma kratko geološke dobo. Kvartar je na!nreč nekaj manj kot dva milijona let dolgo obdobje, za katero so najbolj zna- * M. C., dipl. biol., razisk asist, ZRC SAZU, Novi trg S, 61000 Ljubljana, YU. 140 čilne ledene dobe, ki so kar večkrat uni- čile ali radikalno spremenile ves živi svet. Rastlinstvo in živalstvo se je moralo umakniti v zavetišča (refugije) na jugu Evrope. V vsaki otoplitveni dobi, inter- glacialu, pa se je znova naseljevalo v kraje, odkoder je bilo pregnana v pole- denitveni fazi. Naselitvene združbe so bile vsakokrat drugačne. In prav na podlagi takšnih ti- pičnih gozdnih združb lahko danes po vegetacijski sestavi ugotavljamo, iz kate- re (tople) dobe kvartarja je preiskana plast. Ker so naši današnji gozdovi v fitoce- nološkem pogledu izključno postglacial- nega nastanka, je za gozdarstvo po- membno le to zadnje obdobje, holocen. Nekaj primerov naj pokaže, kako po gozdnovegetacijski sliki, ki jo dobimo s pelodno analizo, ugotavljamo starost in poreklo nekega sedimenta. V zgornjem koncu Postojne so pri kopanju temeljev za novo stavbo razkrili sedimente, ki jih geologi tam nikakor niso pričakovali, pa tudi razložiti si niso mogli, kdaj so nastali. S pelodno analizo smo v njih ugotovili precej drugačno vegetacijo od današ- nje. V času, ko so se ti sedimenti odlagali, je bila okolica Postojne pašniško-grmov- nata pokrajina, porasla z brezo in lesko; bilo je še malo hrasta, nekaj bukve, smreke in jelke, borovca pa zelo malo. Toda med pelodom zeliščne vegetacije je bil tudi pelod žit, in to cela koruze in aj- Slika l. Pelodna zrna lipe prikazana v tehniki risa- nja (a), rnikrofotografi.je (b) in SEM- elektronske mi.k:rofotografije (c). Slika 2. Pelodna zrna bukve prikazana v tehniki ri- sanja (a), mikrofotografije (b) in SEM- elektronske mikrofotografije (c). 141 Slika 3. Pelodna zrna bora prikazana v tehniki risa- nja (a), mikrofotografije (b) in SEM- elektronske mikrofotografije (c). de. Ob teh ugotovitvah pa ni moglo biti več dvoma, da ta se,diment ni iz starejših geoloških dob, kot so sklepali po geološ- ki situaciji, temveč da je - prav nasprot- no- zelo mlad. Celo časovno smo ga lah- ko deterrninirali mep leti 1500 in 1850. Okrog leta 1850 se je namreč na pobudo J. Ressla začelo pogozdovanje Krasa z borovcem, ki še danes predstavlja zelo pogosto drevesne vrsto v okolici Postoj- 142 ne. Ker je v vzorcih tudi veliko jelševega peloda, je glede na okoliščine in podat- ke najbolj utemeljen sklep, da je tu ne- koč bil kal, ki pa se je že vsaj v začetku prejšnjega stole~a popolnoma zarasel in zasul. Podoben primer imamo v Škofjelo- škem hribovju pod Blegošem. V sedlu med Blegošem in malo nižjim vrhom na vzhodu, Koprivnikom, je še danes živo le- dinsko ime Črni kal. To je bila verjetno nekoč precej obsežna mlaka, morda ce- lo zarasla s šoto. Bila je, toda danes je za- suta s kamenjem in spremenjena v depo- nijo lesa. V tem kalu smo pričakovali, če bi bil ostal nedotaknjen, .vsaj nekaj tisoč­ letij gozdne zgodovine. Toda, ker je bil nedavno uničen, smo v bližnjem smrekovem gozdu izrezali tal- ni profil surovega humusa (Šercelj, 1980). Rezultati pelodnih raziskav tega 1 7 cm debelega profila so razvidni iz pe- lodnega diagrama (sl. 4). Iz njega razbe- remo, da so sprva tu močno prevladovali bukovi gozdovi, s pelodnimi vrednostmi do 50 %, kar pomeni v gozdu dejansko celo več, saj je bukev v primeri z drugi- mi (smreka, bor) slab producent peloda. Od srede diagrama navzgor pa začno pelodne vrednosti bukve upadati in se znižajo skoraj na 1 O %. Nasprotno pa na- rašča jo vrednosti trav, smreke, bora, les- ke, gabra, črnega gabra in jesenov. To pomeni močno krčenje bukovih gozdov na dobrih tleh za njive in pašnike. Višje pelodne vrednosti trav, leske, gabra in jesena dokazujejo pašnike, pelod žit pa je dokaz njivskih površin Opuščene paš- nike in izčrpane njive pa je znova zara- ščal bor kot pionir, pa tudi njivski pleveli, lobodov ke, košamice in druge: Tudi pe- lod oreha ima svojo indikatorsko vred- nost, saj dokazuje bližino naselij . Pelod ajde pa nam nedvomno pove, da profil ne more biti starejši kot 500 let, kajti v ur- barskih zapiskih je ajda prvič omenjena leta 1426, v velesovskem urbarju pa 1458 (Gospodarska in družbena zgodo- vina Slovencev 1, str. 255). Vegetacijska premena: krčenje buko- vih gozdov, ki so jih delno nadomestili _cm ~~li;O 49 19 o v r tv: r15, IL~M,I.J IH ~ jU\LL\1 l ~AU I~.IIMC 7\ r [~Etm~ huo~l> ~ fPI~~ g \ IVlStUH lnlr\\.\Cf 7 -11 J l~mru 1 14 ~~lliJk~ LM~\A\. 1 flo~ . ~~ l.lJI.HP I~Al;IAT IPOL'f(;r .. FA6U~ _-,: 1~ 1~ ~~~~ ;~ ~ R [] ~ :; \() 1 .. 1 ::{1~ Iq A. PIC.E"' ln ::J 1~ 1~ "11: 1,.:: i ::l )'. Ae>IES ,.. 1:" liL (!] Slika 4. Pelodni diagram gozdnih tal pod Blegošem pionirji bor, smreka, leska zelo jasno ka- že na za gozd škodljive antropogene po- Slovenska imena pomembnejših rastlin, ki. so za- stopane v pelodnem diagrarnu: Fagus =bukev Picea = smreka Abies =jelka Pinus =bor Betula = breza Ain us= jelša Corylus = leska Carpinus = gaber Ostrya =črni gaber Quercus =hrast Ulm us =brest Acer =javor Fraxinus =jesen Salix =vrba Rhamnus = krhlika · Castanea = kostanj ]uglans = oreh Vitis =trta Gramineae = trave Compositae = košarnice A.rtemisia = pelini Cbenopodiaceae = lobodike Plantago = tropotec Cerealia=žita Fagopyrum =ajda sege (gl. Loški razgledi, št. 27, 1980). Se prepričljivejše so nedavno oprav- ljene analize gozdnih tal na zahodnem Pohorju, v območju Radelj (gl. Gozdarski vestnik 1986, št 5). Navedeni primeri so le za ilustracijo, kaj vse nam povedo pelodne analize. Je- zerski in močvirski sedimenti., pa tudi gozdna tla, so pravi pravcati botanični arhivi, ki nam ne le v najbolj avtentični obliki ohranjajo zgodovino gozdov, tem- več nam povedo še marsikaj o tem, kako je človek v preteklosti z njimi gospodaril, kakšne katastrofe so jih prizadevale, v kakšnem podnebju so rasli . .. Najbolj obetavne profile gozdnega hu- musa bomo našli v odročnib, vlažnih, na sever eksponiranih in položnih legah, kjer je bilo v preteklosti čim manj sečenj ali drugih gozdnogospodarskih pose- gov. Čim debelejši je profil, tem dalj v preteklost bo profil segal ali pa bo vsaj dal toliko nadrobnejšo sliko mlajše gozd- ne zgodovine. Od profilov gozdnih tal pa nikakor ne pričakujmo tisočletne zgodo- 143 vine, temveč bomo dobili navadno le ne- kaj stoletij (doslej največ 700 let v Cen- tralnih Alpah). Veliko ugodnejši je hu- mus v iglavskem gozdu, kajti biodegra- dacijski procesi so tam mnogo počasnej­ ši in manj intenzivni kot v listavskem. Toda ti seclimenti so dokument le toli- ko časa, dokler so nedotaknjeni. Vsakr- šen poseg·vanje za vselej uniči »zapise« v njih. Več o tem gl. Gozdarski študijski dnevi 1985! Zatorej od vsakogar, ki upravlja z goz- dovi povsem upravičeno pričakujemo, da bo temu ustrezno tudi ravnal, ko se mu ti »arhivi« v bližnjem močvirju, jezer- cu, kalu, surov em humusu, že sami od se- be ponujajo. Predvsem pa je v interesu gozdarske stroke, da tovrstne naravne ·spomenike ohranijo zanamcem. Kako ravnati s takimi objekti, da ne bo očitkov o nepopravljivi škodi? Najvarnej- ši bodo, če bodo stali nedotaknjeni. Tudi arheološki objekti so že tisočle~a najbolj varno sprav ljeni v zemlji. In kako jih naša zakonodaja ščiti: Na mestu, o katerem se le sumi, da je tam arheološko najdišče, zakon ne dovoljuje nikakršnili posegov. Dovoljenje izda pristojna arheološka us- tanova šele potem, ko je lokacija - na stroške investitorja - zaščitena. Teh botaničnih spomenikov Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine si- cer še ne ščiti. Zato pa naj bi jih ščitila vi- soka zavest gozdarjev, saj imajo prav za- nje največji pomen. Aufgrund einiger Beispiele der Pollenanalyse von Waldboden und Mooren werden den Forst- leuten die Vorteile dargelegt. die die Kenntnis der Entwicklungsgeschichte des Waldes ihnen anbie- tet. Es wird darauf aufmerksam gemacht, dass die Pollen enthaltende Schichten (Torfe, Moore, TUm- pel, Rohhumsboden) sehr empfindliche »hotani- sche Archive« sind, und darwn empfiehlt es sich, sie als »Naturdenkrnaler« unberiihrt fur kUnft:ige Generationen zu bewahren. Die Forstverwalter werden g~beten, alle solche Objekte, elie sich in ihren Waldern befinden, genau zu lokalisieren und uber sie kurze Protokolle auf- zunehrnen. 144 LITERATURA Blaznik, P., et at 1970: Gospodarslca in družbena zgodovina Slovencev. Ljubljana. Culiberg, M., 1985. Pelod in palinologija Proteus 47, st s, 3~10. Ljubljana. Culiberg, M., A. šerce!~ 1985. Palinologija - zgo- dovina gozdov. Pomen zgodovinsk:e perspektive v gozdarstvu. Gozdarski Studijsld. dnevi 1985. 131-138. Ljubljana. Culiberg, M., A. šercel~ 1986. Pelodne analize gozdnih tal severnega Pohorja Gozdarski vestnik. Ljubljana. šercelj, A., 1980. Anttopogeni vplivi na gozdove v območju BlegOO.a. LOOici razgl.edi, 27, 193-198. Ljubljana.