of 0 Q ti Split želi sodelovati s Saleškim gospodarshom Večji razcvet turizma in gostinstva Kako žensko politiko približati ženskam? Zapleti glede gradnje novc šole v Šoštanju Regrat, zvončki, trobentice Letošnja zima je res pokazala zobe, zato vsi toliko bolj težko pričakujemo pomlad. Nekaj toplih dni je že za nami, ravno dovolj, da so pognali zvončki, zacvetele prve trobentice in da je iz tal pogledal okusen in nadvse zdrav regrat. Prizorov, kot je tale, bo na bližnjih travni-kih vsak dan več. Nabiranje regrata je marsikomu v ve-selje, saj se po dolgih, zapečkarskih mesecih, gibanje v naravi res prileže. Potem pa še tekne! ■ bš, foto:vos Nove Super cene od 11.3.1999 do 23. 3. 1999 l'M'JUfaUtil!« Ob koncu tedna bo pretežno jasno in toplo vreme. Bolje v prometu Vzadnjih dvajsetih letih je vsako leto v pro-metnih nesrečah na celjskem umrlo v popreč-ju 70 oseb! Pred 18. leti, ko je bilo najbolj kr-vavo leto, karga pomnijo, je v njih umrlo 90 oseb, lani 36, kar je 22 manj kot leta 1997. Vsaka žrtev prometa je tragedija zase, pa vseeno velja te hladne statistične podatke vze-ti tudi kot velik premik na področju varnosti. Tudi skupno število prometnih nesreč se je lani na celjskem drastično zmanjšalo. To dejs-tvo pripisujejo vsaj trem oko-liščinam: novi prometni zako-nodaji, kije nedvomno vplivala, da so ob koncu leta prešli iz že sko-raj alahnantnih podatkov v dokaj ugodno situacijo. Po sprejemu novega pro-metnega zakona je do konca leta 1998 zaradi neprilagojene hitrosti na cestah celjske regije umrlo 5 Ijudi, v enakem odboju leta 1997pa 25! Svoje je k temu pripomogla izgradnja cestno prometne infrastrukture, odprtje avto-cesteArja vas - Vransko. Pred letije na odse-ku od Hoč do Zajesovnika v prometnih ne-srečah izgubilo življenje v poprečju 15 oseb letno, lani 2, kar na svoj način dokazuje, da so avtoceste najbolj varne ceste, kljub obča-snim "kamikazam", ki vozijopo njih v nas-protno smer. Svoje pa je naredila tudipolicija s številnimi preventivnimi akcijami in neneh-no prisotnostjo v prometu. Ali drugače: na celjskem pravijo, da pri svo-jem delu ne filozofirajo veliko, ker to niti ni potrebno. Za osnovno filo-zofijo jemljejo eno samo dejstvo - treba je zagotoviti prisotnost policista tam, kjer je ta potre-ben. Ze s svojo prisotnostjo v prometu vpliva na udeležence v njem. Še vedno se namreč kot najpogo-stejši vzrok prometnih nesreč pojavlja hitrost: če navedemo samo podatek, da se je lani 1.321 nesreč od skupaj 5.080zgodilo za-radi hitrosti, in da šo policisti na celjskem zaz-nali 25.331 kršitev neupoštevanja omejitev, ob tem pa še 7.083 kršitev vožnje pod vplivom al-kohola, potem bi se lahko zamislili mi sami. Tukaj so še rezerve, kako "ugodno" statistiko iz lanskega leta zadržati, če ne še zmanjšati. ■ Milena Krstič - Planinc Tako mislim ZAVAROVALNICA M A R I B 0 R PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 io STROPNIK iGOR s.p. tel. 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 * 1 Pooblasceni prodajalec in serviser * CITROEN | Žarova 7, Velenje, tel.: 063/ 856 852, 49 "76 690 CITROEN ISSN 0350-5561 ErOSTINSTVO-REKREACIJA PIZZEBIA ■ GHHiL - DOSTAVA NA D0H FITNESS-SAVNA-SOLARIJ 9 m a r š k a relefon: 58, VELENJE 063 861 789 CITROEN več v notranjosti časopisa SAXOM ANI so Ijudje, ki Ijubijo saxo 9770350556014 2 NAS CjIS DOGODKI 11. marca 1999 novice Po dvanajstinah SOSTANJ, 3. marca — Do priprave proračuna občine Soštanj, vendar najkasneje do 30. aprila, bodo v Šoštanju javno porabo začasno financirali na osnovi lanskega pro-računa, po dvanajstinah. Sklep o začasnem financiranju javne porabe so svetniki sprejeli prejšnji teden. ■ mkp S slončki za pediatrično kliniko Slovenija - V mesecu marcu poteka po vsej državi do-brodelna akcija z naslovom "Siončkov milijon za otroke", ki jo skupaj organizirajo založba Slovenska knjiga, revija Otrok in družina in še nekatere druge. Namen akcije je zbrati milijon tolarjev za novo Pediatrično kliniko v Ljubljani. Za akcijo so namenili 1000 izvodov nove otroške slikanice z naslovom "Zakaj je bil Rožnati slonček žalosten in kako je spet postal srečen". Od vsakega prodanega izvoda bodo 1000 tolarjev namenili za izgradnjo pediatrične klinike. ■ bš Pozdrav pomladi 99 VELENJE - V dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželj-skega v Velenju bosta jutri (v petek) in v soboto kar dva koncerta. Oba bosta namenjena že tradicionalni prireditvi Pozdrav pomladi, začeli pa ju bodo ob 19. uri. Na letošnji me-dobčinski reviji bo nastopilo 27 skupin in zborov oziroma bo zapelo 460 pevcev in pevk iz občin Velenje, Šoštanj in Šmart-no ob Paki. Jutri bodo zapeli: kvartet Svit, Topolški kvartet, oktet Paka, Šaleški oktet, oktet Voglarji, Rudarski oktet, ženska zbora Lokovice in Plešivca, moški zbori Ravne pri Šošta-nju, Društva upokojencev Velenje, Kajuh ter mešani zbori Šentilja, Lipa Konovo in Gorenje. Sobotni koncert pa bodo zaznamovali: Joy quartet, Štir-je Oštirji, kvartet Mavrica, oktcta Zavodnje in Teš, lovski pevski zbor Škale, ženska zbora Društva upokojencev Ve-lenje in Vrtca Velenje, moški zbor Lokovica ter mešani zbori Škal, Društva upokojencev Šoštanj, Šmartnega ob Paki ter Svoboda Šoštanj. ■ tp Celjski sejem od 10. do 14. marca Avto in vzdrževanje Na celjskem sejmu so včeraj odprli 10. po vrsti sejem Avto in vzdrževanje ter 2. sejem Moto boom. Odprt bo do nedelje, 14. marca. Po besedah organizatorjev - Celjskega sejma, Obrtne zbornice Slovenije in Avtoservisno remontne skupnost Slovenije - je to cdi-ni specializirani sejem s področja avtoremontne stroke v Sloveniji. Letos se na 13 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavlja 152 razstavljalcev, skupaj z zastopstvi pa 316. Organizatorji so nadvse zadovoljni, ker je postal sejem Avto in vzdrževanje osred-nje stičišče uporabnikov in ponudnikov storitev avtomobilskega vzdrževanja v Sloveniji. Prav tako ocenjujejo, da je ta sejemska prireditev spodbudila tudi višjo tehnično raven znanja med pre-bivalstvom in pripomogla k še večji ekološki osveščenosti izvajal-cev avtoremontnih storitev. V splet sejemskih prireditev namreč sodi tudi ekološko ocenjevanje delavnic. Letos bodo ocenjevali kleparske delavnice. Dogajanje na sejemskem prostoru bodo popestrile številnc spremljevalne prireditve. Prvič bodo za naziv slovenskega prvaka tekmovali vulkanizerji, današnji dan (četrtek) bo namenjen varnosti v cestnem prometu, jutri bo Slovensko ekološko gibanje pripravilo posvet na temo okolju prijazna menjava in re-ciklaža olj, obiskovalci pa se bodo lahko preizkusili še v spretnostni vožnji s skuteiji ter se udeležili varne vožnje Braneta Kuezmiča. Hkrati z jubilejnim sejmom Avto in vzdrževanje bo na celjskem sejemskem prostoru potekal tudi 2. sejem Moto boom, special-iziran sejem za motocikle, kole-sa z motorji in spremljajočo in-dustrijo. Letošnji bo za približno 30 odstotkov večji od lanskega. Organizatorji pričakujejo, da bosta številne obiskovalce poleg razstavljenih primerkov priteg-nile tudi pogovora z našima na-jbolj znanima tekmovalcema v svetovnem merilu - Igorjem Jermanom in Sašom Kragljem. ■ tp ODPRTA VRATA STRANKE VSAK PONEDELJEK od 16. do 18. ure na Prešernovi 1 (v stavbi sodišča) Vabljeni! Split želi sodelovati s šaleškim gospodarstvom Odprta vrata bodo odskočna deska Dolgo načrtovan obisk dele-gacije najvišjih predstavnikov mesta Split v Velenju bo kljub temu, da je bil pretežno pro-tokolaren, verjetno rodil določene konkretne rezultate. Predstavniki Splita so se v pe-tek, ki je bil najbolj delaven dan obiska, srečali z županom Srečkom Mehom, podžupani in predstojniki uradov na MO Velenje. V nadaljevanju obiska so se na Šaleško-Savinjski gospodarski zbornici srečali z direktorji in predstavniki nekaterih podjetij iz Šaleške in Savinjske Logarske doline, potem pa so si ogledali še proizvodnjo v Gorenju in M clubu. Delegacijo Splita so sestavljali načelnik mesta Ivan Škarič, namestnica načelnika Vesna Podlipec, član uprave za po-dročje kulture Peter Krolo ter član uprave za področje gospo-darstva Mirko Grljušić. Ker so si predstavniki obeh mest na-jveč obetali od dogovorov na področju poslovnega sodelo-vanja obeh gospodarstev, je bil pogovor na Šaleško-Savinjski gospodarski zbornici zelo zan-imiv. Direktor Božo Lednik je najprej predstavil gospodarstvo na tem področju, potcm so o stanju v Splitu spregovorili gostje. Kot je povedal Ivan Škarić, situacija tam ni rožnata, prej kritična. V času po vojni so propadli vsi gospodarski gi-ganti, večina podjetij jc v krizi, proces privatizacije je počasen... Imajo pa velik in-teres za še večje sodelovanje s slovenskimi podjetji, saj delno to že poteka. Izvedeli smo tudi, da si Split veliko obeta od razvoja turizma, ki mu bodo v naslednjih letih posvetili največ pozornosti. Potem so svoje videnje nadaljnega sodelovanja pred-stavili še velenjski gospo-darstveniki. Direktor Ere d.d. Gvido Omladič je gostom predstavil njihove interese za sodelovanje; kot grosisti si želi-jo navezati stike z izvozniki za-nimivih artiklov za slovensko gospodarstvo, sploh v Splitu imajo interes konkretnega sodelovanja. Tudi Esotech ima zanimive programe, ki so zago-tovo zanimivi tudi za Splitsko gospodarstvo... Božo Lednik je po srečanju možnosti za nadaljne sodelo-vanje šaleškega in splitskega gospodarstva ocenil: "Gospodarsko sodelovanje teče že vrsto let in se ni ustavilo niti med vojno. Problemi so seveda z likvidnostjo in majhno kupno jveč sodeluje Gorenje, ki ima tam tudi predstavništvo. Trgovino ima M club, prisoten je Elkroj, Gorenje notranja oprema, Era... "Želimo si več sodelovanja tudi na področju turizma, zato je Marko Lenarčič iz Logarske doline predstavil alpsko ponudbo naših krajev," je še povedal Božo Lednik. Marjan Gaberšek, direktor M cluba, nam je o pomenu obiska za njihovo podjetje povedal: "Vsa ta krizna leta sem si prizadeval obdržati kontakte s Splitom in to smo uspeli. Naša trgovina v Splitu še vedno ek- Predstavniki mesta Split in gospodarstveniki iz Šaleško-savinjskega področja so sklenili nekaj konkretnih dogovorov o nadaljnem sodelovanju med mesti. močjo v Splitu. Takšne dele-gacije sicer konkretno ne morejo veliko prispevati k nadaljnemu sodelovanju, ven-dar so si udeleženci tega pogov-ora ustvarili neposreden kon-takt z županom in podžup-anom Splita, tako da imajo odprta vrata. T\idi nekaj konkretnih dogovorov smo sklenili; da direktorja Ere in Esotecha pridejo v Split in se dogovarjajo o nadaljnih konkretnih projektih." Med Šaleško-Savinjskimi gospodarstveniki s Splitom na- sistira pod našim imenom, vendar je zamenjala najmanj šest lastnikov. Z velenjskim županom sva lani poskušala preko splitskega župana navezati stike z novimi lastni-ki, zato od tega obiska v Velenju pričakujem, da se bo sodelovanje s splitom obnovilo v kakršnikoli obliki, morda po sistemu franšizinga." V pod-jetju so 'gostom pripravili tudi mini modno revijo... ■ Bojana Špegel v enem stavku SLOVENUA- Mobitel v avtu utegne biti izredno dra-gocen, pa tudi nevaren, sploh če med vožnjo ne upo-rabljate posebne funkcije za prostoročno uporabo telefo-na. Kazen, če vas pri telefo-niranju brez nje zalotijo po-licisti, je 10 tisočakov. Lani so policisti zaradi uporabe mo-bitela kaznovali 1304 vozni-ke. Sicer pa je imel Mobitel, trenutno še edini operater mobilne telefonije v državi, 1. marca letos 125.605 GSM naročnikov, 42.859.NMT na-ročnikov in 41.218 lastnikov mobičukov in mobiregelj. Skupaj torej 209.682 naročni-kov. LJUBLJANA - Od 15. marca bodo državljani lahko enkrat mesečno po telefonu postavljali vprašanja vodstvu državnega zbora. Telefonska številka bo (061) 178-95-55, časa za vprašanja pa bo dve uri. Prvič vam bo na voljo v ponedeljek od 16. do 18. ure, na vprašanja pa bodo odgo-vaijali Janez Podobnik, trije podpredsedniki državnega zbora in generalna sekretar-ka DZ Jožica Velišček. LJUBLJANA - Slovenija se je v raziskavi o zdravju prebivalcev v 35 evropskih državah, pripravila jojc razi-skovalna revija The Econo-mist, uvrstila na sedmo me-sto. Za nami so ostali tudi velika Britanija, Nemčija. Ir-ska, Francija in Belgija, pred Slovenijo pa so Švedska, Fin-ska, Norveška, Italija, Švica in Avstrija. Slovenija porabi za zdravstvo 1200 DEM na prebivalca, Nemčija pa kar 3000. ZALEC - Največji pride-lovalec hmelja v đržavi, Hmezad kmetijstvo, je v ve-liki krizi, še vedno pa upajo na pomoč države. Trenutno se trudijo, da bi preprečili stečaj podjetja, v katerem je zaposlenih 183 delavcev. Za-posleni so prepričani, da podjetja v krizno stanje ni pripeljala ekonomija, ampak politika. Ce bo Hmezad ven-darle šel v stečaj, bodo delav-ci izpolnjevali navodila in na-loge stečajnega upravitelja. Tako so se odločili nu nedav-m zboru delavcev. /t V vinu ni le resnica, je tudi zdravje Kar mnogi Ijudje že dolgo vedo, zdaj potrjuje tudi znanost. Celo naš zdravstveni minister je jasno in glasno povedal, da je pitje vina tudi zdravilno. Kakšna pogruntavščina! Saj si mi že dolgo časa ob dvigu kozarcev zaželimo "na zdravje". Na bolezen ni pil še nihče. Seveda se ob teh zadnjih objavah poraja med nekaterimi več vprašanj. Tisti, ki v vsem vidijo nekaj v ozadju, sprašujejo, če je to res spoznanje zdravnikov alije le zmagal vinogradniški lobi. Znano je, da so kleti naših pridelovalcev vina polne. Tako reklamiranje pitja vina, ki da je tudi zdravo, naj bi bil voda na njihov mlin. Drugi pravijo, da je to lahko potuha tistim, ki so že zdaj trdili, da je pitje vina zdravo. In to trdno dokazovali. Bolj s pitjem kot z zdravilnimi učinki. In če bo prevladala ta nova smer v našem zdravstvu, se bojijo, da bodo fuč sedanji dosežki, ko smo precej znižali količino bolniških izostankov z dela. Znano pa je bilo, da je šla včasih bolniška tudi na račun težkih večerov in velikih mačkov. Cas bo seveda pokazal, kako bo in ali bo spoznanje o zdravilnosi vina pozdravilo našo družbo in naše medsebojne odnose. So tudi taki, ki samo še čakajo, kdaj se bo našel kdo, ki bo zatrdil, da malo okajeni vozniki bolje vozijo. Druga tema je bolj regionalna in od prve se bistveno razlikuje še po nečem pomembnem. Ni namreč govora o vinu, ampak o vodi. Ne o njenih zdravilnih vplivih, o kvamih. Zbrali so se župani občin ob porečju Savinje, mednje je prišel tudi ex župan Mozirja Jaka Presečnik, ki vodi odbor za injrastrukturo in okolje pri državnem zboru in še nekateri drugi. Večina jih je kritizirala, ker država ni še nič naredila in ker so se vse obljube o hitrih akivnostih razvodenele, mozirski Jaka pa je vendarle povedal, da so se stvari že premaknile in je za taka dela letos že zago-tovljenega kar nekaj denarja. Seveda so ob sklepu sklenili, da morajo biti še odločnejši in trdneje povezani. Nekateri so ob tem znova pomislili, da bi bilo teh 21 občin, če bi se oblikovale v regijo, še močnejših. Ampak to seveda ni bila razprava, ki bi bila namenjena takemu preoblikovanju države. So pa o tem zadnje dni vendar govorili v nekaterih državnih telesih. In spet se kaže, da je Evropa mnogo pomembnejša od občin. Pobude občin o potrebah po ustanavljanju regij, se valjajo po predalih, konkretne rešitve pa še vedno ni. Zdaj se nekaterim naenkrat mudi, ker so spoznali, da lahko le regijsko oblikovani pričaku-jemo denar evropske skupnosti. Ob besedi denar pa nekaterim kar poživi kri. Tudi Hmezadovim hmeljarjem, kijim zdaj res že teče voda v grlo. Ob tem pa pravijo, da za njihove težave niso krive le cene na svetovnem trgu, še bolj od tega naj bi se v stiski znašli zaradi lokalne pomladne politike. Še vedno so prepričani, da so nekatere stranke pritisnile na celjsko banko, da se ni odločila za pomoč Kmetijstvu. Zagotavljanju direktorja banke o njihovi samostojnoti ne verjamejo. Čeprav se čas izteka in bi moraliže na polje, še upajo. Kaj jim pa drugega preostane?! m (k) '_ 11. marca 1999 AKTUALNO XAS vas 3 SPOŠTOVANI OBČANI ! Na sredini seji sveta občine Šoštanj, prejšnji teden, volili podžupane Od treh kandidatov svetniki izvoiiii dva SOSTANJ, 3. marca - Kar tri četrt ure so prejšnjo sre-do potrebovali svetniki ob-čine Šoštanj samo za to, da so oštevilčili to sejo in z glasovanjem ugotovili, da gre za 2. redno sejo in ne 3., kot so menili eni. Po-tem pa še 15 minut, da so se zmenili, kako bi glasova-li o dnevnem redu, v pake-tu, kot ga je predlagal žu-pan ali o posameznih toč-kah dnevnega reda, kot so terjali nekateri svetniki, ki so predlagali umike posa-meznih točk z dnevnega reda. Glasovanje je pokaza-lo, da je koalicija (pogodbo o sodelovanju so podpisa-HSDS, SLS, LDS. DeSuS in samostojni Vladimir Videm-šek) za "paket" in "paket" je bil tudi sprejet. Sicer pa je bila ta seja ena najdaij-ših, če ne celo najdaljša v zgodovini nove občine Šo-štanj, trajala je od 10. ure dopoldne pa skoraj do 18. ure zvečer. Svetniki so potrdili svoje man-date. Naj spomnimo: 20-članski svet občine Šoštanj sestavljajo 4 svetniki iz vrst SDS, 3 iz SLS, 3 iz LDS, 2 iz ZLSD, 2 iz Neod-visne liste za obnovo in razvoj občme Šostanj, 2 iz SKD, po 1 mandatpapripada Zelenim, Li-sti za razvoj mesta in vasi, DeSu-S-u in Vladimirju Videmšku. Zaprisegel župan Bogdan Menih Svetniki so se podpisali pod izjavo, da bodo vestno opravlja-li delo, zaprisegel pa je tudi žu-pan Bogdan Menih (SDS), ki je v svojem nagovoru posebej podčrtal, da si želi, da bi svetni-ki, ne glede na strankarsko pri-padnost delovali v dobro obči-ne in svoje osebne interese zna-li podrejati skupnim. Že v prejšnjem mandatu vodenja občine, je rekel, je delal tako, da njegove strankarske pripad-nosti ni bilo čutiti in tako, je rekel, bo delal tudi v bodoče. Za podžupane trije kandidati Bogdan Menih je za podžupa-ne predlagal tri kandidate, izha-jajo iz vrst strank, ki so podpisa-le koalicijsko pegodbo o sodelo-vanju: Marjana Jakoba (SLS), Milana Kopušarja (LDS) in Franca Rogelška (SDS), ki naj bi "pokrivali" področja kmetijstva, komunalnih dejavnosti in splo-šnih zadev. O kandidatih se je iz vrst opozicije vnela kar precejš-nja razprava, v kateri so se mno-gi (Peter Rezman - Zeleni, Mat-jaž Natek - ZLSD, Anton Skornšek - SKD, Marjan Vr-tačnik - Lista za razvoj mesta in vasi) spraševali predvsem, za-kaj so potrebni za tako občino kot je Šoštanj, trije podžupani in ali ne bi bil nemara dovolj samo eden. Pri tem so izpostav-ljali predvsem sredstva, ki jih bo občina morala zagotoviti v pro-računu za opravljanje njihovih funkcij. Bile pa so izrečene tudi Župan Šoštanja Bogdan Me-nih je v nagovoru izrazil že-Ijo, da bi zmogli svetniki osebne interese podrediti skupnim. Svetniki so se podpisali pod izjavo, da bodo vestno opravljali delo. posamične pripombe na kandi-date, še najmanj oziroma nobe-ne ni bil deležen Marjan Jakob (SLS), medtem ko so Milanu Kopušaiju (LDS) očitali, da je pred volitvami njegova stranka podpirala povsem drugo opcijo, kot pa so se ji priključili pozne-je, Francu Rogelšku (SDS) pa nekaj zelo osebnih stvari in to, da naj bi bil zaviralec razvoja male-ga gospodarstva v občini. Iz opo-zicije je jasno povedala, da bo glasovala za vse tri župane, le Podžupan Marjan Jakob (SLS), bo imel najbrž na skr-bi kmetijsko področje. mag. Cvetka Tinauer (Neodvi-sna lista za obnovo in razvoj ob-čine Šoštanj). Pri tem je sicer poudarila, da bi bilo stroškovno gledano res bolj pametno, če imeli v Šoštanju samo enega po-džupana, vendar je politična realnost taka kot je, potrebno je sklepati koalicije in to je pač cena, ki jo je treba plačati. Dvema uspelo, tret-jemu ne Na tajnem glasovanju, predla-gal ga je Marjan Vrtačnik (Li- Milan Kopušar (LDS) bo kot podžupan usklajeval komu-nalne zadeve. sta za obnovo mesta in vasi) in zanj zbral tudi dovolj podpisov svetnikov, so izvolili le dva po-džupana: Marjana Jakoba (SLS), zanj je glasovalo 14 svet-nikov in Milana Kopušarja (LDS), za katerega je glasova-lo 16 svetnikov, medtem ko je bilo 9 glasov, ki jih je dobil, pre-malo za tretjega kandidata Franca Rogelška (SDS). Imenovali člane dveh komisij V 6-člansko komisijo za voli-tve, imenovanja in mandatna vprašanja so bili izvoljeni: Boris Gomboc (SLS), ta bo to komisi-jo tudi vodil, Viktor Potočnik (DeSuS), David Ravnjak (SDS), Drago Koren (SKD), Štefan Szabo (LDS) in Maijan Vrtačnik (Lista za razvoj me- ZELO UGODNA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL Naj vam bo v razmislek, kaj vse lahko storite do konca tisočletja. in kakSne so ugodnosti? - NIZKE OBRESTNE MERE, pri potroSniških posojilih že od t + 3,5 % naprejin pri stanovanjskih posojilih že od t + 4,0 % naprej, - doba odplačila je pri potrošniških posojilih do 5 let in pri stanovanjskih posojilih do 15 let - posojila so na vouo takoj. Pričakujemo vas! Informacije na tel.: 063/ 854-251, intemi 303 in 249, faks: 063/ 859-106. © /O ) bankavelenje Banka Velenje d.d.. Velenje, banćna skupina Nove Ljubljanske banke Nekateri so za vroče Da je bilo že pred to sejo v Šoštanju kar nekaj, ne prav čed-nih aktivnosti, kažeta dva dogodka. Svetniki, najbrž pa še kdo, so dobili pismo, ki je bilo sicer podpisano z Matjaž Na-tek, ni pa ta avtor tega pisma, kar je zanikal tudi sam in kar so potrdili še nekateri, ki slutijo odkod piha veter, v njem pa so predvsem zamere na račun enega od kandidatov za podžupana, ki je prej sodeloval z enimi, potem pa podpisal nekaj drugega z "drugimi"... ^Edenod treh kandidatov za podžupana pa je dan pred sejo ■ načem telefonu labko poslušal posneto sporočilo, da naj vztraja pri glasovanju o podžupanih v paketu -torej vsi trije kandidati naenkrat in ne o posamićnih i no, sicer bo "pogdref Ali je kaj trden most? Glasovanje - tajno - o tretjem kandidatu za župana ob-čine Šoštanj Francu Rogelšku je pokazaio, da je vprašanje o tem, kako trden je most, ki ga je sestavila kolalicija, lah-ko na mestu. Če bi bii dobro zabetorniran, bipo' ki, Rogelšek i ljajo. sta in vasi). V 5-člansko komisijo za pri-pravo Statuta občine Šoštanj in Poslovnika sveta pa so bili izvo-ljeni: mag. Cvetka Tinauer (Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj), Vladi-mir Videmšek (samostojni svet-nik), Anton Koren (SDS), Maks Jelenko (SLS) in Milan Kopušar (LDS). ■ Mllena Krstič - Planinc Nova ponudba Društva za kakovost in ravnanje z okoljem Kako do "poslovne odličnosti"? Sredi lanskega leta je bilo pri območni Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ustanov-ljeno društvo za kakovost in ravnanje z okoljem, ki se je med drugim usposobilo tudi za pomoč podjetjem za osvojitev priznanja poslovne odličnosti Republike Slovenije. To področje pokriva mag. Slavko Plazar, ki je tudi pod-predsednik društva za kako-vost in ravnanje z okoljem. Si-cer pa je svetovalec za kako-vost tehničnega direktorja Premogovnika Velenje. S po-dročjem kakovosti se ukvarja od leta 1991, je vodilni preso-jevalec sistemov kakovosti ISO 9001, ima licenco za presojo področja akreditacije labora-torijev, licenco za ocenjevalca priznanja RS za poslovno odlič-nost, zadnji dve leti pa tudi ak-tivno sodeluje pri ocenjevanju podjetij v Sloveniji. In kaj je sploh Evropska na-grada za poslovno odličnost? Mag. Slavko Plazar: "Model poslovne odličnosti je osnova za Evropsko nagrado za kako-vost, po katerem organizacije izvajajo samoocenjevanje v skladu z določeno shemo. Pred- nost tega modela je v tem, da predstavlja popoln pripomoček za organiziranje samoocenjeva-nja in je zelo koristen za vsako organizacijo, ki želi izboljšati svojo kulturo kakovosti - si po-staviti svoj model celovite kako-vosti. Mednarodno to imenuje-mo "TQM".Ta vrsta sistematič-nega pregleda in meijenja po-slovanja je ena od najpomem-bnejših dejavnosti pri vsakem sistemu celovitega upravljanja kakovosti. Samoocenjevanje omogoča, da z usmeritvijo po-zornosti na odnose med zapo-slenimi, procese in rezultate, ja- sno prepoznamo, kje so predno-sti in kje področja, ki jih je po-trebno izboljšati. Model poslov-ne odličnosti temelji na eni sami predpostavki in sicer, da so pro-cesi sredstvo, s katerim organi-zacije.obvladujejo in sproščajo talente svojih ljudi, da bi dose-gli dobre poslovne rezultate. Ali z drugimi besedami, proce-si in ljudje so dejavniki, ki deja-jo rezultate." Z nudenjem te pomoči pod-jetjem se torej tudi območna gospodarska zbornica vključu-je v pospeševanje zavesti o ce-loviti kakovosti, ki temelji na modelu Priznanja RS za po-slovno odličnost. Vplivati želi-jo na nenehno izboljševanje ce-lovite kakovosti v regiji, omogo-čiti izobraževanje in usposablja-nje za model poslovne oodlič-nosti in spodbujati samooce-njevanje, s tem pa tudi konku-renčnost primerjave med po-sameznimi podjetji v regiji, dr-žavi in tujini. Pripraviti želijo čim boljša izhodišča za prijavo podjetij za priznanje republike Slovenije in promovirati uspe-šna podjetja preko regijske na-grade za poslovno odličnost. Seveda si želijo, da se za prido- Mag. Slavko Plazar bitev nagrade poslovne odlično-sti Republike Slovenije čim prej prijavi kakšno podjetje iz Sa-vinjsko-šaleškega območja. ■ MiraZakošek 4 KAS ČAS POGOVOR Z RAZLOGOM 11. marca 1999 Pogovor z direktorjem podjetja GOST Veienje Martinom Steinerjem Večji razcvet turizma in gostinstva Pred dobrim letom je prevzel taktirko pod-jetja GOST Velenje Martin Steiner. To pod-jetje v veliki meri kroji turistično gostin-sko ponudbo tega okolja. So v lasti Premogov-nika Velenje, imajo več gostin-skih lokalov, skrbijo za prehrano med de-lom zaposlenih na Premogovniku in še nekaterih drugih podjetij, upravljajo s ho-telom Barbara v Fiesi, v svojem okrilju pa imajo tudi turistično agencijo. Gospodarjenje, načrti in ambicije na po-dročju razvoja gostinstva in turizma so tudi tema današnjega pogovora. Martin Steiner: "Prav gotovo je res, da je pod-jetje Gost eden najpomembnejših nosilcev turi-stično gostinske ponudbe v naši dolini. Tudi v bodoče bomo naredili vse, da bi to vlogo zadržali oziroma jo še utrdili. Vendar pa mislim, da bi se morali v našem prostoru na področju gostinstva in turizma tesneje povezati in konkretneje začrtati skupne akcije. Na ta način bi lahko okre-piti vpliv turistično gostinske ponudbe Velenja v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Le tako bi lahko uresničili željo po večjem številu tu-ristov, ki bi obiskali Velenje. Prepričan sem, da je možno še marsikaj narediti, saj lahko obisko-valcem marsikaj ponudimo." %Ali drži trditev, da se občatii redkeje odločajo za obisk gostinskih lokalov? Martin Steinen "Vsekakor. Na to vpliva pred-vsem padec realne kupne moči prebivalstva, spremenjene navade ljudi, ki namenjajo manj de-narja za potrošnjo v gostinskih lokalih, nov pro-metni zakon, pa tudi to, da namenjajo v podjet-jih manj sredstev reprezentanci in sponzorstvom. Kot gostinec pa se bojim, da bo davek na doda-no vrednost stanje še poslabšal, saj bo še po-ostril finančno disciplino. To so seveda dejstva, mimo katerih ne moremo. Vse to pa pomeni, da se bomo morali še bolje organizirati in neneh-no skrbeti za izboljšanje naših storitev. Znižati moramo stroške na vseh ravneh in s kakovostno, pestro in cenovno konkurenčno ponudbo obdržati naše goste in pridobiti nove." % Je bilo preteklo leto za vas poslovno uspešno? Martin Steiner:"Kljub nekaterim težavam, ki smo jih imeli v prvi polovici leta, smo poslovno leto uspešno sklenili. Konsolidirali smo finančne tokove, tako da bomo letos lažje kljubovali težavam. Tu mislim tudi na čas, ko bomo začeli poslovati z davkom na dodano vrednost." £ Omenili ste, da je pred vami zahtevno obdobje. Katere pa so vaše najpomembnejše naloge? Martin Steiner: "Najpomem-bnejše je utrjeva-nje položaja podjetja. Povečati moramo obseg poslovanja vseh gostinskih obratov, pridobiti nove projekte in nove potrošnike. Tu mislim na širši slovenski prostor. Prav zato bo zelo pomemb-na promocija naše turistične in gostinske ponud-be. V to usmerjamo in organizacijsko krepimo našo' turistično agencijo, ki prevzema skrb za trženje naše ponudbe, hkrati pa naj bi postala osrednji nosilec oblikovanja celotne ponudbe Velenja in okolice na področju turističnega "inco- Martin Steiner minga". Na ta način bomo že v letošnjem letu po-skušali v našo dolino pripeljati več gostov kot do-slej. Programsko sodelovanje na tem področju naj bi potekalo v sodelovanju z mestno občino Velenje. Organizacijsko in vsebinsko bomo okre-pili tudi sodelovanje z TRC Jezero, s katerim naj bi se v prihodnje tudi združili in tako uresničili sklep strateške konference Premogov-nika Velenje. Predvsem želimo še bolj izkoristiti šport-no rekreacijsko infrastrukturo, s tem povezati našo gostinsko dejavnost in se usmeriti v organi-ziranje prireditev v tem prostoru. Ohraniti želimo pestro in kakovostno gostinsko ponudbo in nada-ljevati z uresničevanjem začete kadrovske politi-ke (zaposlovanje, izobraževanje...) Naj omenim še to, da se pojavljamo z novim znakom, po katerem bomo odslej prepoznavni, naša dejavnost in ime pa ostajata nespremenjena." # Zadnja leta ste namenjali kar nekaj skrbi poso-dobiti in lepši ureditvi svojih lokalov. Imate tudi na tem področju kakšen načrt? Martin Steiner: "Polcg manjših posegov v ne-katerih lokalih bo najpomembnejša popolna prenova restavracije Klub, ki jo bomo tako po ureditvi kot tudi s ponudbo prilagodili novim trendom in zahtevam gostov. Zaradi podaljšanja delovnega časa, novih prehranjevalnih navad, pomanjkanja časa za kosilo, bližine številnih ustanov in institucij, pa tudi upada realne kup-ne moči prebivalstva, bo ta restavracija še zla-sti namenjena malicam, kosilom, skratka prehra-njevanju tako v času odmorov v šoli in na delu. Večji prostor bo namenjen samopostrežnemu delu, kjer bo mogoče izbirati med številnimi jed-mi in že oblikovanimi meniji. Porcije bodo manjše in seveda tudi cenejše. Ponudba bo pe-stra in kakovostna. Del restavracije pa bo tudi v bodoče namenjen zaklju-čenim družbam, po-slovnim kosilom, srečanjem in a la carte go-stom." % Poznani ste tudipo organizaciji oziroma soorga- Izobraževanje Prva satelitska konferenca v Gorenju Gorenje, d.d., Velenje in Scep-ter, d.o.o., Velenje sta s pomoč-jo Ministrstva za znanost in tehnologijo in Slovenske raz-vojne družbe pripravila 8 zapo-rednih in tematsko zaokrože-nih sateliskih konferenc. Izva-jalec in avtor Eli Goldratt iz Amerike bo tako tudi v Sloveni-ji pridobil podjetnike s svojs-tvenim načinom razmišljanja s pomenljivim naslovom "Pri-stopite k poslovanju z zdravo pametjo". Udeleženci so na ta način di- rcktno vključeni v svetovno ban-ko znanja TOC, ki ga lahko ko-ristimo pri oblikovanju in formi-ranju podjetniške filozofije v sti-lu TQM, JIT in podobno. Predavanja v živo so ob sre-dah (od 17. do 20. ure) v Hotc-lu Paka v Velenju. Ciklus predavanj zaokrožuje 8 tem, ki predstavljajo celovit pri-stop pri izobraževanju mana-gementa. Prva tema minulo sre-do je imela naslov Proizvodnja, do 5. maja pa sc bodo zvrstila še predavanja z naslovi: Finance in merila, Inženiring, razvoj proizvodov in projektov, Distri-bucija, Markcting, Doscči na-kup in prodajo, Upravljanjc lju-di ter Strategija in taktika. Satelitske konference v Vcle-nju sc udelcžuje 41 slušateljcv iz vse Slovenije, sicer pa konfe-rcnco hkrati spremlja nad ti-soč poslovnežev v 8 državah Evropc in Amerike. ■ Hinko Jerčič nizaciji številnih prireditev. Martin Steiner: "Lahko rečem, da je podjetje Gost najbrž najbolj aktiven organizator priredi-tev v našem okolju, marsikje pa sodelujemo kot soorganizatorji ali izvajalci gostinske dejavnosti. Najbrž ni večje prireditve, pa naj gre za športne, družabne, kulturne ali zabavne, kjer ne bi bili pri-sotni. Veliko prireditev pripravljamo tudi na prostoru RTC Jezero, saj je ta primeren za orga-nizacijo zelo različnih srečanj, zaradi svoje veli-kosti pa tudi za prireditve večjega obsega. Tudi Bela dvorana je eno izmed prizorišč naših prire-ditev in veseli smo, da so jo obiskovalci dobro sprejeli. Sicer pa na Gostu že vrsto let gojimo in nad-gtajujemo tradicijo prireditev, ki jih z manjšimi spremembami pripravljamo vsako leto. Naša največja prireditev je Noč ob jezeru, ki ima dol-go tradicijo in je vedno dobro obiskana. Menimo, da bi to lahko bila vsakoletna največja zabavna prireditev Velenjčanov in bi jo morali kot takšno tudi sprejeti, kar pa pomeni, da bi se mo-rali v organizacijo vključevati še ostali, tudi občinske strukture. Letošnje leto bodo aktivno-sti in prireditve Noči ob jezeru potekale dva dni. Pripravljamo zelo pester program. Pozabiti tudi ne smemo prav tako tradicionalni Skok v pole-tje, srečanje motoristov, rudarski piknik, silvestro-vanje na Titovem trgu... Poleg tradicionalnih prireditev bomo pripravi-li še marsikaj, med drugim veliko humoristično prireditev (v sodelovanju s humoristi), kresova-nje, počitniški žur za mlade (ob koncu šolskega leta). Načrtujemo tudi mega koncert na mestnem stadionu, več jesenskih prireditev in koncertov in pa seveda veliko prireditev ob izteku tisočletja." % Kako ocenjujete prizadevanja mestne občine Velenje za večji razcvet turizma v tem okolju? Martin Steiner: "V zadnjih letih je bilo storje-no nekaj pomembnih korakov v razvoju turizma. Seveda so bili začetki namenjeni v veliki meri promociji samega mesta z okolico in pa ponud-be. Oblikovanje TIC, izdaja Turističnega vodni-ka in začetki povezovanja med tistimi, ki smo na tem področju aktivni, so zagotovo pozitivno vpli-vali na to. Menim, da smo tudi mi z nekaterimi projekti aktivno prispevali k promociji mesta v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru. Naša velika želja pa je, da postanemo nosilec tu-rističnih aktivnosti v našem prostoru, s tem mis-lim predvsem na prihode turistov in obiskoval-cev v Velenje in okolico, saj imamo za to vse možnosti." # Veliko si obetate od odprtja rudarskega izob-raževainega muzeja. Martin Steiner: "Meseca maja bo vrata odprl tudi IEMIC (rudarski muzejsko izobraževalni center), katerega trženje v celoti prevzemamo mi. Rudarski muzej, ki bo sodil med najbolje opre-mljene in najmodernejše v Evropi naj bi letno privabil v Velenje več deset tisoč obiskovalcev. Tudi zato je treba strniti ponudbo našega pros-tora in pripraviti integrirano turistično ponudbo Velenja, k sodelovanju pa pritegniti tudi kultu-ro, šport, trgovino, ostalo gostinstvo...skratka vse, ki v takšni obliki sodelovanja vidijo interes." % V svojem okrilju imate tudi turistično agencijo. Kakšne načrte pa imate z njo? Martin Steiner: "Naša turistična agencija je odprtega tipa in ni namenjena samo zaposle-nim Premogovnika Velenje. Poleg organizacije zimskih in poletnih letovanj in dopustov, izletov, potovanj, nakupov letalskih vozovnic, posredo-vanja rezervacij hotelov in zdravilišč, skrbimo tudi za trženje hotela Barbara v Fiesi, bomo pa tudi za trženje IEMIC-a. Ponudbo bomo letos še okrepili z lastnimi potovalnimi programi. Še bolj se bomo posvetili skupinam in izdelavi progra-mov po željah naročnikov in strokovnim potova-njem. V teku so tudi aktivnosti, da bi se skozi ne-katere skupne akcije naši agenciji priključila tu-ristična agencija APS, saj bi lahko skupaj obvla-dovali večje tržišče, hkrati pa zagotavljali še boljši nastop na konkurenčnem trgu. Agencijo nameravamo preseliti na novo, boljšo lokacijo v središče mesta." ■ Mira Zakošek Šolski center Velenje Kar nekaj področij za tvorno sodelovanje Pred nedavnim so se na Solskem cen-tru v Velenju mudili ravnatelji osnovnih šol občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na delovnem obisku so jih ravnatelji posameznih šol Centra sez-nanili s programi, za katere izobražu-jejo na njihovih šolah in usmeritvah za-voda ter se dotaknili še vsebin in oblik sodelovanja. Pri tem so ravnatelji naglasili potrebo po to-vrstnih srečanjih tudi v prihodnje ter pri tem izpostavili kar nekaj področij, na katerih bi lahko Šolski center in osnovne šole še poglo-bile tvorno so-delovanje. Med temi je gotovo vključevanje nadarjenih učencev v razi-skovalno dejav-nost Centra, devetletka in obvezne izbirne vsebine, kjer so možnosti sode-lovanja z učite-Iji in prostori, pri učencih s posebnimi po-trebami, pove-zovanje stro-kovnih aktivov pa bi bilo nad-vse dobrodošlo za izmenjavo kakovostnejših informacij o v osnovnih šolah pridobljenih znanjih in podob-no. Ravnatelji osnovnih šol so med drugim tudi ugotavljali, da so na velenjskem Šol-skem centru dokaj dobre možnosti za izo-braževanje fantov, manjkajo pa programi, namenjeni dekletom. Medsebojno povezovanje in izmenjava in-formacij ter izkušenj bo, po mnenju udeležen-cev srečanja, pripomoglo k kakovostnejše-mu vzgojno-izobraževalnemu delu. ■ Tp Ravnatelji osnovnih šol so na srečanju poudarili, da so na Šolskem centru dokaj dobre možnosti za izobraževanje fantov, manjkajo pa programi, namenjeni izobraževanju deklet. 11. marca 1999 AKTUALNO NAŠ ČAS 5 Prejeli smo Urad RS za žensko politiko vzpostavija regionalno mrežo Kako žensko politiko približati ženskam? Tovprašanje je bilo vodilo za-poslenim na enem najmlajših vladnih uradov v Sloveniji, ko-maj šest let in pol starem Uradu za žensko politiko (UZP), da je pričel lansko leto vzpostavljati regionalno mrežo. Osnovni in najpomembnejši cilj je bil senzi-bilizirati širšo javnost, da bo zau-pala pomembne naloge na raz-ličnih ravneh odločanja tudi žen-skam. Da se proces sploh lahko začne, so se morale direktorica Urada Vera Kozmik in slovenske političarke srečati in pogovoriti o temah, ki so po njihovem mnenju najbolj pereče. V Velenju so se zbrale prejšnjo sredo. Vera Kozmik je na srečanje v prostorih MO Velenje povabila svetnice iz občin Braslovče, Gor-nji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, ; Polzela, Prebold, Solčava, Smart-I no ob Paki in Soštanj. Odzvalo se je le 9 svetnic; štiri iz Mozirja, prav toliko iz Velenja in ena iz Polzele. Pogovor je tekel v sproš-čenem vzdušju; gostja je najprej predstavila delovanje Urada in med drugim nanizala zanimive Inženiring za izobraževanje, svetovanje in raziskave v Velenju Dan odprtih vrat Žarkovih delavnic poselne osebe, ki potrebujejo specifične usluge pri iskanju zapo-slitve zaradi zdravstvenih težav ali težav pri vključevanju v social-no mrežo okolja. "Zelo smo zado-voljni, ker je poleg države, ki de-narno podpira naše programe, republiškega Zavoda za zaposlo-vanje našla precejšnje razume-vanje za nas in naše potrebe lo-kalna skupnost. Tudi donatorji nam ne odrečejo pomoči, pred-vsem materialne, ko jim predsta-vimo, kaj počnemo in kakšni so naši končni cilji. Naše izvajanje aktivne politike zaposlovanja je v Velenju še na začetku. Seveda se želimo širiti, v skladu s potreba-mi okolja in samimi udeleženci. Nekateri naši programi so ena od možnosti za ustanovitev so-cialnega podjetja, saj brezposel-nim osebam s specifičnimi po-trebami pomagamo pri iskanju zaposlitve in tudi pri mnogih drugih stvareh. Nekatere okoliš-čine so nas že vodile k odprtju neprofitnega podjetja Papilot. Njegov nadstandardni program je Periskop, ki od letos dalje sodi v dejavnost našega podjetja", je sklenila pogovor Sonja Sižgorič. podatkc: "V Sloveniji je 380 svet-nic, kar je skoraj 12% vseh, ki se-stavljajo občinske svete. Sloveni-ja se že nekaj časa srečuje z upa-danjeni zastopanosti žensk pri političnem odločanju. Analize ka-žejo, da je situacija že kar kritič-na. Na zadnjih državnozborskih volitvah leta 1996je ženskam us-pelo zasesti samo 7 mest od 90-tih, kar predstavlja samo 7,8%. Vlada RS je popolnoma moška vlada, pa tudi število žensk na drugi ravni odiočanja, na mestih sekretark in sekretarjev, se je v zadnjem obdobju očitno zmanjša-lo..." Ceprav so bilc svtenice iz zelo različnih strank, na tokrat-nem dve urnem pogovoru tega res ni bilo čutiti. Izrazile so željo, da se srečajo večkrat in da hkrati pripravljajo okrogle mize in pogo-vore o položaju žensk pri nas. Razmišljale pa so o tem, kako pri-praviti ženske, da bi v politiki bolj zaupale ženskam in bi jih tudi vo-lile, čeprav je to neposredno tež-ko, ker so liste političnih strank se-stavljene tako kot pač so. Na njih je ženskih imen pri vrhu bolj Vera Kozmik je predstavila možnosti, kijih Urad za žensko politiko v pomoć ponuja slovenskim svetnicam. Tudi v Vele- nju so bile ponudbe vesele... malo. Spregovorile so o neena-kem vrednotenju ženskega dela pri isti izobrazbi, težavah pri na-predovanju izobraženih žensk, fe-minizaciji poklicev, ki za sabo po-tegne nižje plače, pa o očetov- skem dopustu za novorojenčke... Kot vse kaže, bo sodelovanje med UZP in svetnicami iz naštetih ob-čin dobro zaživelo, zato že kmalu pričakujemo kakšno konkretno povabilo. bš Podjetje B &Z iz Ljubljane (Inženiring za izobraževanje, sve-tovanje in raziskave) že osem Jet deUije kot zunanji izvajalec re-publiškega Zavoda za zaposlova-nje na področju aktivne politike zaposlovanja. Lani je to podjetje odprlo vrata svoje lokalne enote tudi v Velenju. Poleg kovnice zna-nja velja omeniti nadgradnjo pro-grama Zarek in znotraj tega tako imenovane Žarkove delavnice, v katerih sodelujejo ljudje s speci-fičnimi potrebami po zaposlova-nju. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. marca se bodo te delavnice predstavile javnosti na dnevu od-prtih vrat (od 9. do 16. ure). Prvi dan predvsem za strokovne delav-ce, ustanove in podjetja, v torek pa za ostale občane. Kot je povedala vodja velenj-ske enote podjetja B &Z Sonja Sižgorič so Žarkove delavnice podaljšek programa psihosocial-ne pomoči uporabnikov psihia-tričnih uslug. Vanje so torej vldju-čene brezposelne osebe s speci-fičnimi potrebami po zaposJova-nju. Ti ljudje so končali šestme-sečno usposabljanje v programu Žarek, vendar še kar nekaj časa ne bodo zaposljivi pri klasičnih delodajalcih. Pri izvajanju te de- javnosti tvorno sodelujejo s psi-hiatričnim oddelkom Splošne bolnišnice Celje v Vojniku. Devct udeležencev je v tem trenutku vključenih v delavnice, vodita jih dve mentorici, ki sta zaposleni preko javnih del. V tem trenutku v delavnicah izdelujcjo dve di-daktični igrači (spomin in domi-nc)."Kot posebnost naj omenim, da gre za ročno izdelane predme-te, kjer poskušamo vključiti kul-turno dediščino. Zanimanje za vključitev v delo Žarkovih delav-nic je precejšnje, na žalost pa lahko vključimo v naše programe samo tiste, ki so prijavljeni kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje." _ Po besedah Sižgoričeve je os-novni program podjetja B &Z kovnica znanja in sodelovanje pri reševanju težav težje zaposljivih oseb. Mednje sodijo starejši od 40 let, ki so na zavodih prijavlje-ni že 2 leti, invalidi druge in tret-je kategorije, romska politika, prvi iskalci zaposlitve in podobno. V programu kovnice znanja vodi-jo aktivno politiko zaposlovanja v dveh smereh: osebnostna rast in projektno delo. Usposabljanje v programu traja tri mesece in v tem času naj bi udeleženci pod Sonja Šižgorič: "Z izvaja-njem naših programov tvor-no sodelujemo pri aktivni politiki zaposlovanja. Želimo se širiti, v skladu s potreba-mi okolja in samih udeležen-cev." vodstvom strokovno podkovane-ga mentorja našli rešitev za svo-je težave, povezane z zaposlitvijo. Tudi po končanem usposabljanju jih spremljajo še devet mesecev in zanje opravljajo celoten servis. Kot nadgradnja tega programa je program Žarek. Ta traja šest mesecev, vanj pa vključujejo brez- Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki Uredili bodo dve, Šmartno ob Paki, 6. marca - V dvorani gasilskega doma v Smart-nem ob Paki so člani tamkajšnjega Društva vinogradnikov na obč-nem zboru društva ocenili delo v preteklem letu ter se dogovorili o letošnjih aktivnostih. 86 članov šteje, je najmlajše društvo v občini Šmartno ob Paki. Pred dvema letoma so se vinogradniki tega območ-ja združevali kot sekcija šmarškega turističnega društva, od lanske-ga februarja pa delujejo kot samostojno društvo. Predsednik društva Franc Malus se je ob tej priložnosti dotaknil položaja vinogradništva in vinarstva v Sloveniji nasploh. Po njegovih besedah ni ničkaj rožnat, saj so se zaloge kakovostnih vin kljub lanski 10 odstotkov manjši letini še povečale. Slovenske trsnice pa so kljub temu lani proizvedle in prodale približno 3 milijone 156 tisoč sadik. "Na srečo so pridelane količine grozdja in vina na našem območju simbo-lične in le nekaj naših članov ima tržne viške, ki pa jih lahko brez ve-likih težav tudi spremeni v denar. Lanskoletne aktivnosti našega društva so pokazale, da se zanimanje za vinarstvo in vinogradništvo med člani povečuje. Naše delo v društvu le ni bilo zaman." V nada-Ijevanju se je dotaknil še vsakoletnega praznika - Martinovega. Me- tri zidanice nil je, da morajo v sodelovanju z ostalimi organizatoiji spremeniti vsebino prireditve, če hočejo, da bo praznik pritegnil več in ne manj obiskovalcev, kot se je to zgodilo lani. Po besedah njegovega pomočnika - tajnika društva Petra Krajn-ca so lani pripravili vrsto strokovnih predavanj (rez vinske trte, tečaj za kletarja - polnilca, strokovno ocenjevanje letnika 1997, kultura pit-ja,...), naštel pa je še aktivnosti, s katerimi so popestrili družabno živ-Jjenje članov. V letošnji delovni program so šmarški vinogradniki poleg organi-zacije strokovnih predavanj in poučnih izletov zapisali še priprave na ureditev vinske poti. Uradno naj bi jo odprli za letošnji Martinov praz-nik, prav tako pa naj bi uredili vsaj dve ali tri zidanice, ki bi v praznič-nih dneh turistom oziroma obiskovalcem nudile pristno kmečko hra-no in domače vino. ■ Tp Franc Malus (prvi z leve) in Peter Krajnc: "Zanimanje naših članov za vinarstvo in vinogradništvo se povečuje, kar med drugim kaže, da delo našega društva ni bilo zaman." Ob zaprtju usnjarne Ob šokantni novici o težavah usnjarske industrije, konkret-no, da je IUV začela odpuščati, ki je bila ob takih pogojih gos-podarjenja pričakovana, se mi kot poznavalcu razmer v prete-klosti in delno tudi v zadnjem obdobju, poraja nekaj misli in vpra-šanj. Najprej nekaj zgodovinskih podatkov o tej 211 let stari usnjar-ni. V svojem obstoju je dajal kruh več generacijam delavcev, nji-hovim družinam in prebivalcem Šoštanja in širše okolice. Za čas Avstro-Ogrske je bila usnjarna Šoštanj oziroma Tovarna usnja Šoštanj, kot se je takrat imenovala, največja tovarna likanca, ki je imel celo svetovno znani zaščitni znak. Izvoz je potekal v šte-vilne države Evrope, Afrike, v Turčijo in celo ZDA. Ob 150. let-nici, leta 1938, je bila usnjarna ena vodilnih in največjih na po-dročju takratne Jugoslavije. Glede na konjukturo se je vedno zna-la pravočasno prilagajati potrebam tržišča. V letih pred drugo svetovno vojno je bilo zaposlenih od 400 do 500 delavcev, dnevna kapaciteta pa se je gibala do 1000 ko-madov govejih kož. Dejavnost je bilo za življenje Šoštanja in oko-lice velikega pomena, ker je od nje živelo ne samo številno de-lavstvo, temveč posredno še mnogo obrtnikov in trgovcev. Usnjarna je po drugi svetovni vojni delala s polno kapacite-to, zaposlenih je bilo tudi do 700 delavcev. Mnogokrat so jo pe-stile težave, ki pa se jih je vedno znalo ustrezno rešiti brez bo-lečega reza, to je odpuščanja delavcev. V tem obdobju je usnjar-na odvajala ogromne akumulacije za obnovo, govorilo se je, da je bil njen prispevek med ostalim tudi v višini vrednosti izgrad-nje TEŠ, I. faza. Ob vsem tem pa je pozabljala na lastno poso-dobitev. Šele v poznejših letih je ob lastnem odrekanju - plače delavcev nikoli niso bile glede na pogoje dela na ustrezni višini - zgradila nov obrat za predelavo govejih kož v kromovo usnje. Postopoma je bila ukinjena proizvodnja vegetabilnega usnja. Usnjarna je v svoji zgodovini preživela dva katastrofalna poža-ra leta 1906 in leta 1966. Oba požara je uspešno sanirala. Leta 1972 je bila z IUV sklenjena pogodba o poslovno-teh-ničnem sodelovanju, ki je pozneje preraslo v TOZDIUV in konč-no v PE Šoštanj. Glede na potrebe se je takrat v usnjarni Šoštanj pričela opuščati proizvodnja kromovega usnja, uvedla pa se je proizvodnja usnja iz svinjskih kož. Svinjsko usnje je bilo poleg us-nja in usnjene konfekcije na Vrhniki večinski izvozni arikel IUV. Zaradi ekoloških potreb je bila zgrajena čistilna naprava, ukinje-na lastna energetska postaja in zagotovljena potrebna toplotna energija iz bližnje TEŠ. Kot je bilo zaznati iz sredstev javnega obveščanja, se je eko-nomski položaj usnjarske panoge kljub zgodnjemu opozorilu vrh-niške usnjarne na dolgoročne posledice precenjenosti tolaija hi-tro slabšal. Vendar brez uspeha, opozorila niso zalegla. Posledi-ce so na dlani. Tako je 230 delavcev šoštanjske usnjarne, ne po lastni krivdi, pristalo tam, kjer so, brez dela in perspektive ob skromni socialni pomoči in se pridružilo desettisočim razočara-nih z minimalno možnostjo ponovne zaposlitve. Gospodarstveniki in politiki na položajih, kjerkoli ste že in ste za taka in podobna stanja odgovorni, ali se zavedate, kaj stori-te delavcu, ki pošteno gara za svoj skromni zaslužek? Odvzame-te mu še tisti kanček dostojanstva, ki ga je imel in ga enostavno vržetc na cesto. Krojitelji usode naroda, zamislite se ob posnet-ku delavca iz Šoštanja v omenjeni številki Dela, ki v obupu vije roke sprašujoč, kako bo živel, kako bo z družino. To je simbol obu-panca - brez perspektive. Ne, tega se nočete zavedati, glavno, da je vaš življenjski standard na visoki ravni. Med poslanimi na čakanje so očetje, žene, matere, nosečnice. Podobnih je v Slo-veniji preko stotisoč. To so ljudje še polni delovnih moči, ki si lah-ko sami zagotovijo svoj življenjski obstoj. Kot nadomestilo za iz-gubo dela, 70 % plače, da, to je za najnižje sloje. Za odgovorne takšni predpisi ne veljajo, za njih so zagotovljeni visoki dohod-ki. Preberite si splošno Deklaracijo človekovih pravic! Ne samo za primer Šoštanja oziroma IUV, tudi za druge primere bi se morala najti rešitev, zagotoviti ustrezno nado-mestno delo. Zelo redki so tisti srečneži, ki jim je to dano. Pri-pravljenosti odgovornih ni. Najlažje je poslati delavce na čaka-nje, objaviti stečaj oziroma likvidacijo. Kako dolgo še! Armada brezposelnih v Sloveniji je velika, obstoječim se pridružujejo novi tisoči. Poraja se občutek, da odgovorni niso več kos oziro-ma ne smejo ali ne morejo reševati nakazane problematike. Prav gotovo so bolj važne medsebojne strankarske zdrahe in pre-piri za boljši položaj v družbi. Denaija davkoplačevalcev je zaen-krat, izgleda, še na pretek, zato se lahko po mili volji neplodno zapravlja, kot so razni referendumi in podobno. Zdi se, da so besede delavcev le glas vpijočega v puščavi, še kako prav pa pridejo glasovi ob volitvah, ko skušajo biti mam-ljive obljube strankarskih veljakov prepričljive. Pravimo, da pada nataliteta, da je v porastu kriminal in sa-momori. Odgovorni, razmislite! Zakaj? Da, prav gotovo so bile včeraj sanje, toda prišel je nov dan, prebudili smo se in stopili na realna surova tla tranzicije in kapitalizma. ■ Herman Lešnik, Velenje NAŠI KRAJI IN UUDJE Med najboljšimi proizvajalci mleka Se moramo bati napo vedanih ukrepov? Pri Rotnikovih imajo že kar lepo zbirko zlatih golid za odda-nih največ litrov mleka med posamezniki. Priznanje za osvo-jeno prvo mesto sta na prireditvi prevzela bodoča gospodar- ja: Franci in Jožica Peter in Cvetka Napotnik: "Kar težko smo proizvedli nekaj več kot 353 tisoč litrov mleka, a kljub temu načrtujemo, da ga bomo vsaj toliko tudi letos." Mlekarna Arja vas je lani odkupovala mleko od 1898 proizvajalcev iz 22 kmetij-skih zadrug. Še pred 12 leti joje oskrbovalo s surovino 6500 kmetov. Da bi bili ti iz prve roke obveščeni z rezul-tati poslovanja, načrtova-nimi cilji ter ukrepi, s kate-rimi jih bodo lahko dose-gli, pripravi mlekarna vsa-ko leto srečanje najboljših proizvajalcev mleka s svo-jega odkupnega področja. Letošnje je potekalo v pro-storih restavracije Jezero v Velenju, med udeleženci pa je bilo znova največ mle-karjev iz Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Razumlji-vo, saj je ta zadruga že tretjič zapored osvojila prvo mesto. Zlato golido je pre-jela za oddanih nekaj več kot 8 milijonov 136 tisoč litrov mleka. Drugo mesto pa je s kar milijon 653 tisoč litri mleka manj osvojila Kmetijska zadruga Šmar-je. Tudi med posamezniki sta prvi dve mesti ostali "doma ". In kaj so na sre-čanju povedali najboljši med najboljšimi? Maijan Jakob, direktor Kme-tijske zadruge Šaleška dolina: "Čeprav smo lani oddali celo več mleka kot smo načrtovali, ocenjujem, da še nismo dosegli viška. Končni cilj je 10 milijo-nov litrov, seveda če ne bo več-je krize. Strokovnjaki jo napo-vedujejo sredi leta. Upam, da nam bo država znala prisluh-niti in se v procesu približeva-nja Evropi primerno odzivati. Mlečni proizvajalci v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki se z doseženimi rezultati že danes lahko primerjamo z Evropo, zato upam, da se nam ukrepov, ki jih napovedujejo, ni treba tako bati. Zelo po-membno pa bo tudi, kako se bomo znotraj znali mlekaiji do-govoriti in kako bomo izpelja-li proces združevanja. Od 14 mlekarn v Sloveniji, bosta lah-ko preživeli največ dve." Franc in Marjana Rotnik iz Raven pri Šoštanju: "Zlato go-lido za največ oddanih litrov smo letos prejeli drugič. Ni bilo tako lahko, kot bi morda meni-li nekateri. Predpogoj za to je dobra čreda, kakovostna krma in trud cele družine. Že približ-no 30 let načrtno delamo in us-pehi se morajo poznati. V hle-vu imamo 100 glav živine, od tega 57 krav, ostalo so plemen-ske telice. Prizadevali si bomo, da bi letos oddali več kot smo lani (382 tisoč 222 litrov mleka). Napovedani ukrepi? Zagotovo se bodo novosti odražale pri ceni. Seveda si ne želimo, da bi bilo tako hudo, kot menijo nekateri v Sloveniji, vcmo pa, da se bomo nastalim razmeram morali prilagoditi. Vsega čez noč res ne moremo zavreči in začeti nekaj novega. Tudi izbi-re nimamo." Peter in Cvetka Napotnik iz Topolšice:" Pred letom je naša kmetija osvojila drugo mesto, tudi lani je 353 tisoč 583 litrov mleka zadoščalo za drugo me-sto. Če bo zdravje v hlevu in pri nas, potem pričakujem, da bi bili lahko tako uspešni tudi letos, čeprav že sedaj ni bilo lahko. Z napovedanimi ukrepi pa bo najbrž še težje. Sredi leta nam obetajo kar precejšnje spremembe, vendar mi o kakšni drugi proizvodnji ne moremo razmišljati. Če nam bodo ukini-li spodbude, ali si lahko poma-gamo? Ne moremo in običajno je tako, da proizvajalec dobi najmanj. Mislim, da se prilaga-jamo časom in razmeram, zato napovedi, da nam združevanje z Evropo ne bo prineslo nič do-brega, kar težko slišimo." ■ tp Krajevna skupnost Ravne 11. marca 1999 Območni festival Turizmu pomaga lastna glava V Velenju bo 18. marca potekal 13. po vrsti območni festi-val Turistične zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna gla-va.Tema letošnjega je Moj kraj - turistični kraj. Na njem bodo nastopile ekipe devetih osnovnih šol, in sicer iz Luč, Ljubnega ob Savinji, Moziija, Gornjega Grada, Topolšice, Čr-ne na Koroškem ter OŠ Gorica in Šalek (obe iz Velenja). Sled-nja bo tudi organizatorica omenjenega območnega festiva-la. Nanj se seveda člani turističnega krožka skupaj z njihovo mentorico Renato Meža zavzeto pripravljajo. Prvič so poslali prijavnico zanj in bili izbrani za organizator-ja. "Približno 160 članov turističnega podmladka bomo go-stili, pri tem bo sodelovalo vseh 19 članov našega turistične-ga krožka. Dokaj odgovorno smo se pripravili tudi na samo tekmovanje", je povedala Meževa. Poleg igrice in izdelkov za razstavo na temo Moj kraj -turistični kraj so izdelali še ra-ziskovalno nalogo Bistvene značilnosti mesta Velenje. Pri tem so jih zanimale kulturno-zgodovinske, naravne zname-nitosti mesta, šport in rekreacija, prireditve, s katerimi naj bi si popestrili življenje tukajšnji občani skozi celo leto, preno-čišča, hoteli, restavracije. "Prišli smo do prav presenetljivih rešitev. Raziskovalna naloga je namreč pokazala, da ima me-sto Velenje precej turističnih zanimivosti. Ob prebiranju naloge bodo naša "odkritja" gotovo presenetila tudi kakšne-ga domačina." V šolskem letu 1998/99 je dejavnost turističnega krožka na osnovni šoli Šalek prvič zaživela in kot pravi Meževa, dokaj uspešno. Učenci so pokazali za načrtovane aktivnosti precejš-nje zanimanje, radi se jih udeležujejo. "Preseneča me, da za Turistični podmladek osnovne šole Šalek z mentorico Renato Meža turistično dejavnost na šolah ni večjega zanimanja. Učenci so namreč na tem področju zelo ustvaijalni, domiselni, so pol-ni dobrih idej in tudi znajo poiskati marsikatero rešitev. Upam, da nam začetna zagnanost zlepa ne bo pojenjala. Nenazadnje pa, turistični krožek bo v programu nove devet-letne osnovne šole tudi eden od izbirnih predmetov," je po-vedala ob koncu pogovora mentorica turističnega krožka na šoli Šalek Renata Meža. | Tp Iz dela gasilskih društev: PGD Lokovica Mimo je jubilej Na nedavnem občnem zboru je predsednik Prostovoljnega gasil-skega društva Lokovica Emil Juvan pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu poudaril, daje bilo to zanje nadvse uspešno. Dostojno so zaznamovali 90-letnico delovanja društva in ob tej priložnosti predali svojemu namenu prizidek h gasilskemu domu, pri izgradnji katerega so jim pomagali donatoiji, botri in tudi sami člani društva s prostovoljnim delom. "Marsikdo, tudi sam, sem se bal, da bo ob naložbi in naporih nazadovalo delo operative, a se je kasneje izkazalo, da je bila bojazen neupravičena. Naše desetine pa so dosegle na tekmovanjih celo nadpovprečne rezultate." Ob kon-cu poročilaje izrazil upanje, da bodo tudi v prihodnje dobro sode-lovali s šoštanjsko termoelektrarno, ostalimi društvi v kraju in šir-šo okolico ter pobratenim društvom Ribno pri Bledu. Poveljnik druš-tva Andrej Jurič je prav tako pohvalil prizadevnost gasilcev pri uresničevanju načrtovanih nalog. Precej pozornosti so namenili izobraževanju članov in preventivni dejavnosti, 14 gasilcev pa je pri-skočilo na pomoč sokrajanom ob lanskih poplavah. Čeprav je zaradi obilice dela za njimi dokaj naporno leto, veliko časa za počitek ne bo. Tako obsežnih akcij kot so bile lanske loko-viški gasilci letos ne načrtujejo, a vendarle bo potrebno kar nekaj tru-da za uresničitev nalog iz letošnjega delovnega programa. Strokov-no usposabljanje in izobraževanje članov ostajata prednostni nalo-gi, tudi priprava desetin na tekmovanja, sploh mladinske, ki se že zav-zeto pripravlja na tekmovanje za uvrstitev na gasilsko olimpiado. Po-leg preventivnih dejavnosti, prostovoljnih akcij, ki jih načrtujejo vsak prvi četrtek v mesecu, bi radi letos obogatili vozni park še z no-vim gasilskim avtomobilom. ■ tp Odtrgalo polovico ceste, pa ■ ■ V ■ V B nihce nic! Krajani krajevne skupnosti Ravne imajo precejšnje težave s tamkajšnjimi cestami. "Cesta v zgornje Ravne, pod tukajšnjo podružnično šolo, je obupna. Obilne lanske novembrske pa-davine so sprožile plaz na cesti v tem delu krajevne skupnosti, ta je odtrgal polovico vozišča, odgovorni pa so ukrepali tako, da so enostavno cesto zaprli. Od takrat ni nihče prestavil znaka, kajšele da bi ukrepal in uredil prevoznost ceste. Korist-niki slednje se sedaj moramo voziti naokrog, ali povedano drugače z levo roko v desni žep. Ko vprašaš vodilne Ijudi v obči-ni, se zgovaijajo eden na druge-ga. Študije menda iščejo, nam zatrjujejo, samo, da se nas z iz-govori odkrižajo. Občutek ima-mo, da se nas izogibajo, bojijo, ali še bolje, da nismo za nikogar zanimivi. Le takrat smo bili, ko so kandidati za župane iskali podporo pri nas volilcih. Zgo- varjajo se na preveliko naložbo, za katero ni-majo denaija. Mi, kra-jani, pa smo prepriča-ni, da bi bilo za obnovo ceste potrebne malo dobre volje in malo de-naija. Kajti, sami smo pripravljeni zasuti luk-njo in cesto usposobiti za lokalni promet." Tako nam je po tele-fonu konec prejšnjega tedna predstavii teža-ve krajanov eden od koristnikov omenjene ceste. Med drugim ga je zani-malo, ali bomo morda mi uspe-li dobiti od odgovornih ljudi v občini pošten odgovor. Poiska-li smo ga pri Vikiju Drevu, ki je v občini Šoštanj zadolžen za področje gospodarskih javnih služb. Koliko je bil njegov od-govor pošten, se bodo lahko krajani prepričali že v teh dneh. Drev nam je namreč zatrdil, da Cesta v zgornjih Ravnah konec tedna. Po zagotovilih odgo- vornih bo kmalu drugačna. bi cesto vsaj'začasno že uredili za lokalni promet, če bi bile vremenske razmere ugodnej-še. Izvajalca so že izbrali in se z njim vse potrebno tudi dogo-vorili. "Zadeva ni tako enostav-na, kot morda menijo krajani. Potreben je projekt za obnovo, o naložbi morajo svoje pove-dati strokovnjaki, stvari je po-trebno rešiti dolgoročno. De-narja za te namene ni na voljo, iskali ga bomo na republiki, in sicer iz naslova elementarja," je še povedal Viki Drev. ■ tp Zapleti glede gradnje nove šole, ki naj bi nadomestila Roeckovo in Kajuhovo Bodo odločitev tehtali znova? ŠOŠTANJ - Lani avgusta so šoštanjski svetniki na podlagi anal-ize stanja osnovnega šolstva v občini Soštanj, sprejeli odločitev, da se pričnejo potrebne aktivnosti za gradnjo nove osnovne šole. Ceprav so tehtali več različic in tudi finančno ovrednotili, kaj pomeni, če se odločjjo za sanacijo obeh dosedanjih šol in kaj, če se odločjjo za novo-gradnjo, je na koncu prevladala zamisel, da bi bilo za Soštanj na-jbolj smiselno zgraditi eno namesto dosedanjih dveh šol. Ta bi zadrževala vse šoštanjske osnovnošolce, razen tistih, ki bodo na začetku obiskovali podružnične šole. Izhajali so iz dejstva, da sta obe šoli potrebni temeljitih posegov, Roeckova večjih kot Destovnikova, a bi gradnja nove šole, kjer bi bilo prostora za blizu 800 otrok, stala bistveno manj, kot če bi se lotili sanacije sedanjih dveh. Zakaj so se tako odločili, so na kratko povzeli tudi v poročilu, ki so ga pripravili za nov šoštanjski svet. Zaradi sanacije Biba Reock, kibipomenila zavarovanje sedanjega stanja, ne pa tudi posodobitve, bi morali šolo izprazniti za najmanj štiri mesece, poseg bi zahteval precejšnja sredstva, prinesel pa majhen rezultat; zaradi devetletke bi bila nujna dograditev Kajuhove šole, pa tudi demografski kazalci v Šoštanju kažejo na upadanje števila rojstev. Če bi aktivnosti za izgradnjo nove šole pospešili, tako kot so si tis- tikrat zamislili, bi ta lahko že sprejela šoštanjske osnovnošolce v šolskem letu 2001/2002. Doslej so v Šoštanju izdelali idejne zas-nove, na podlagi katerih naj bi razpisali natečaj za izdelavo idejne-ga projekta in izdelali investicijski program. Oba dokumenta sta nu-jna, če se želijo v Šoštanju prijaviti na razpis za sofinanciranje šole, ki bo objavljen letos, ministrstvo ga menda razpiše vsakih pet let. Že letos pa bi morali v proračunu zagotoviti v ta namen nekaj sredstev, k sodelovanju pa denarno pritegniti tudi premogovnik in ter-moelektrarno. S poročilom o dosedanjih aktivnostih začrtanih v to smer, so sez-nanili tudi šoštanjske svetnike, vendar pa so nekatera razmišljanja v razpravi ubrala drugo pot, da se odločitev o samo eni skupni šoli ponovno pretehta. Kajti, razmišljajo eni, počutje v manjših šolah je veliko bolj toplo kot v večjih šolah; tam, kjer je na enem mestu ve-liko otrok, je tudi možnosti za to, da bo več nasilja več kot v manjših; razmišljanja so šla tudi v smer, da bo s tem Šoštanj izgubil eno šolo, da je bila taka odločitev politična in podobno. Kako bodo zdaj postopali v občinski upravi je vprašanje, sploh, ker je že sprejet sklep nedvoumen, pa čeprav se ga zdaj menda vsi, ki so pri spreje-manju sodelovali, niti ne spominjajo več. ■ Milena Krstič - Planinc Klpt Alenke Vldrgar v KC IN Večer ustvarjalcev z rokami Petkova otvoritev razstave malih plastik kiparke Alenke Vidrgar je bila, kot smo napovedali že v vabilu v Galerijo Kulturnega centra Ivana Napotnika, res drugačna. Za dru-gačen, zanimiv uvod je poskrbel glasbenik Nino Maruškič, ki je pripravil kratko predavanje o tol-kalih in nam prikazal igranje na redko slišane originalne afriške bobne. Kiparka ga je k sodelo-vanju povabila predvsem zato, ker jima je skupno, da oba ust-varjata z rokami. Umetnico je predstavila vod-ja Galerije Milena Koren-Božiček: "Kiparka je ob izgrad-nji svoje kiparske osebnosti sočasno opravljala veiiko peda-goško pos\aivstvo v \ikovni vzgoj i mladih. Že nekaj let vodi ustvar-j alno delavnico vglini na Vrhniki. Vzporedno je napisala tudi knji-go-priročnik Glina, za delo z gli-no. Posebnost njenega pedagoškega dela je v izjemni in-ovativnosti in vzpodbujanju ust-vaijalnosti pri otrocih. Toda ne samo glina, za kiparko so zan-imivi vsi materiali v povezavi s klasičnimi in že znanimi etno izdelki, kjer pripravlja nov pro-jekt izdelovanja etno-spominskih izdelkov z modernimi in odpad-nimi materiali in jim vdihuje ele-mentarno funkcijo... Kiparka se na tokratni razstavi, ki si jo lahko ogledate ves mesec marec, pred-stavlja z malimi in najmanjšimi plastikami. Dela zajemajo ob-dobje zadnjih štirih let in so od-sevi življenja. V njih je sestavlje-na vsa energija in ideje te ustvar-jalke, ki občuti in vidi vse življen-jske prvine in jih prav take prezentira v svojih delih..." Nadaljevanje večera je bilo presenečenje za vse redne obisko-valce otvoritev razstav v Galeriji. Kiparka nas je povabila, da iz gline, ki so jo pripravili celo vedro, oblikujemo polžjo hišico. Ob tem je spregovorila o svojem delu, na hitro predstavila vrste gline in enostavne rešitve nekaterih, na videz težkih oblikovalskih prije- Kulturni center Ivana Napotnika Velenje Tomo Križnar in njegova Afrika V torek, 16. marca ob 18.00, bo v domu kulture v VeJenju potopisno predavanje sve-tovnega popotnika Toma KRIŽNARJA. Tokrat bo predstavil svoje vtise z Afrike, ki jo je lani obiskal. Vstopnina 600 SIT! mov. Zato bila polžja hišica pravi izziv. Ceprav smo gnetli in oblikovali, enostavne "finte" ni nihče "pogruntal". Zato nam jo je morala izdati Alenka Vidrgar... Ubš Glino iz vedra so obiskovalci otvoritve kiparske razstave najprej zajemali sramežljivo, potem pa so skoraj vsi poskusili oblikovati polžjo hišico. Kako enostavno se to naredi, je izdala kiparka Alenka Vidrgar. VSA K, VSAK 20-TL VSAK 5GTI (marec je pać tak mesec.) v marcu ponujamo posebno prilozndst tistim, kl bodo sklenili razmerje za mdbitel GSM: vsakemu petoesetemu podarimo mobilni aparat nokia B1 1 Ol. pri N MT dobi za nagradd mobilni telefon benefon DEJ-ta vsak dvajseti naročnik. Prav vsak novi naročnik pa dobi po pošti majico. ZA SKOKV POMLAD. www.mobitel.si Nagrajenci bodo lahko nagrađo prevreli v najbližjem Mobitelovem centru, na njihovo željo pa jo bomo poslali po pošti. 0 vsem jih bomo obvestil pisno. mobitel 8lov6n8ki operatgr immt s s8m svoboden kot ptica Šaleški likovni ustvarjalci Adi Pirtošek - risar, ki živi od spominov Spoznamo se z iskrenim stiskom rok in rahlim očitkom, ker sem pet minut zamudila, kar sicer ni moja navada. Stanovanje v šestem nadstropju nebotičnika na velenjskem Kardeljevem trgu, kjer po tragični nesreči njunega Uroša, ki jima je pomenil vse na svetu, živita z ženo Marico sama s svo-jo bolečino in spomini, je svetlo in neverjetno mirno.Takoj začutim, da ima Adi rad natančnost in red, kar veje tudi iz nje-govih res številnih risb, sestavljenih iz tisočev črt in črtic, ki se zlivajo v neverjetno resnične pokrajine, motive iz življenja pre-mogarjev, njegovih dolgoletnih službenih kolegov, in odličnih Adi Pirtošek med svojimi risbami v tihem stanovanju na Kardeljevem trgu, kjer zavit v žalost ustvarja nove in nove podobe mesta in Ijudi... portretov, narisanih tako čutno, da takoj začutiš veselje ali bolečino na obrazu portretiranca. Do milimetra natančne so tudi neštete jamomerske karte, ki jih je narisal v času službo-vanja na Premogovniku Velenje. Pravi, da so zagotovo med na-jlepšimi v Evropi. Adijev svet se vse od 2. novembra 1994, ko je v zmečkani pločevini izgubil življenja polnega, postavnega, komaj 18-let-nega sina, ki sta ga Pirtoškova čakala celih 16 let zakona, ne vrti več. Z Marico sta se zaprla v svoj svet, svet spominov na neštete srečne trenutke, ki jima jih je Uroš podaril v času svojega kratkega življenja. Ko poslušam njuno zgodbo, me stiska v grlu. Zakaj je za nekatere življenje tako kruto, tako nepravično? Zakaj smrt, o kateri ne govorimo radi, dokler je ne spoznamo od blizu, tako kruto reže v življenja srečnih, jim sesuje svet, telo in duha? Vprašanja, ki si jih Adi in Marica, zastavljata že do-bra štiri leta, a odgovorov nanje ne najdeta. "Najin dan se začne na pokopališču v Podkraju. Pri Urošu sva vsak dan, vsaj po dve uri. Tam se še najbolje počutim, saj pridejo dnevi, ko doma sploh ne zdržim, prav tako ne na kunta-kinte, kjer sva z Marico pogosto. Dolgo po nesreči, vsaj dve leti, sploh nisem mo-gel risati, sedaj me to spet drži pokonci. Morda mi sploh ne bi uspelo, če ne bi imel odličnih sodelavcev, prijateljev in sosedov, ki so mi pomagali preživeti. Pa tudi Uroš je bil zelo ponosen na moje risbe; ko sem imel otvoritve razstav, me je vedno spremljal. Eno najlepših sem imel v Tržiču in tudi takrat je bil zraven. Pa tudi doma sem veliko razstavljal. Večinoma na skupinskih razstavah." Precej je razstavljal s Saleškimi likovni-ki, katerih član je bil pred leti... Odkar se je pred dobrim letom upokojil in se doma pridružil Marici, ki je službo pustila takoj po Uroševem rojstvu, da sta se mu lahko res v celoti posvečala, je včasih edino zatočišče, kjer ubeži realnosti, risanje. "Vedno sem najraje risal portrete. Rad opazujem ljudi, srečen sem, če mi uspe prenesti njihovo razpo-loženje v risbo. Veliko sem jih narisal tudi po naročilu, za razna darila in še vedno jih." Med njimi so Žerdinovi, ki jih je končal pred kratkim, vsi bratje in sestre številne družine direktorja ve-lenjskega Premogovnika, ki ga Adi izjemno ceni, saj pravi, da mu je nesebično pomagal po sinovi smrti, lani ob dnevu rudar-jev pa omogočil odmevno razstavo njegovih del v velenjski glas-beni šoli, prvo po Uroševi smrti. "Rad rišem tudi natavo, zgradbe, motive iz mesta, pokrajine. Sedaj, ko je zapadlo toliko snega, sem gazil po Velenjskem gradu in fotografiral naravo, saj si že dol-go želim narisati ta motiv. Mislim, da ga bom kmalu." Risal je že od malih nog. V Migojnicah, kjer je preživljal otroštvo v revni, sedem članski družini, je mami porisal vse pa-pinate vrečke. In čeprav oče, prav tako rudar, ni bil navdušen nad njegovo odločitvijo, se je najprej izučil za keramičnega slikaija v Libojah. Ko je prišla kriza, je z nekaj skicami pod roko prišel iskat delo v Premogovnik Velenje. "Mislil sem, da bom šel delat v jamo, a so me vzeli v jamomerstvo, kjer sem preživel vsa leta do upokojitve. Najprej sem barval jamske karte, pozne-je opravil tečaj iz tehničnega risanja in jih potem vsa leta risal do milimetra natančno." Tudi v času računalnikov je bolj zau-pal svojim rokam. Preden se je upokojil, je karte Premogovnikovih jam temeljito obnovil. Pogreša jih. Pogreša sodelavce in svoje delo... In neskončno pogreša Uroša. Negovanje spominov nanj in skrb za njegov grob ga držita pokonci. Želi si, da bi nekoč podedoval njegove risbe, peror-isbe, olja, akrile, akvarele... Ja, tudi teh je veliko narisal, saj se je dodatno izobraževal in poskušal nove tehnike. Veliko slik je podaril, nekaj prodal, krasijo vse stene Pirtoškovega stanovanja, še veliko jih je v mapah... In upam, da jih bo nar-isal vsaj še toliko. S fotografsko natančnostjo, presunljivo resnično. S pomočjo spominov na srečno življenje, ki sta ga z Marico imela, dokler sta imela Uroša. ■ Bojana Špegel 8 MŠ vas 107,8 11. marca 1999 RADIJSKi IN CASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * Virusi Tisti, povezani z zdravjem, se menda že umirjajo in niso več tako živahni kot so bili kak teden ali dva nazaj, ali pa smo ljudje zaradi regrata postali že malo bolj odporni na njihove napade. Smo se pa v časopisni redakci-ji v torek, ko se je najbolj mudi-lo, nalezli drugačnega virusa, takega, ki se ga vsi po vrsti, še posebej pa oblikovalci, močno bojimo. Prikradel, ne da bi vedeli od kod in ne da bi vedeli zakaj, se je v računalniško mrežo in sesipal že postavljene strani. Tiste, s katerimi so se pozno v noč dan prej in vse dopoldne trudili Janja, Damir, Stane, Boris ... Groza. Bi šli v lekarno po kakšen sirup ali pa na trg po limone, a kaj ko ne bi nič pomagalo. Bi šli tudi do-mov, pa ne bi koristilo. Danes mora biti časopis pri prodajal-cih in v vaših poštnih nabiral-nikih, pa naj stane kolikor stane. In je uspelo, a stalo je ve-liko - živcev in "ponovitev". Mimogrcde, da pristavimo svoj lonček, tu zraven ravno "paše" - če še niste naročeni na Naš čas, se lahko še naročite. Z dopisnico na naslov NČ, Foitova 10, 3.320 Velenje ali pa po telefonu pri Marinki na številko 898 17 51. Pa ne okle-vajte preveč, da ne boste poz-abili! ■ mkp Tu virusov še ni bilo. Za balonom se skriva Marina. Odkriti, tudi do bralcev pa: Jure, Marinka in Boris. Balone in ambient so sposojeni nalašč za to "fotko". KAJ POCNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBUUBUAJO, UUBIJO... GUNSNROSES V začetku devetdesetih tako popularna skupina Guns'n'roses, katere skladbe so kot po tekočem traku zasedale vrhove iestvic rock glasbe, je po dolgem času spet Pill«, se je pred kratkim svo-jega posla, prepevanja nam- deset povečal 22-letni Adam Kelly, sicer bratranec vseh Kellyevih. Njegov oče je nam-reč brat utemeljitelja in očeta skupine Kelly Family, Dana. Adam prihaja iz Bostona, v skupini pa bo od časa do časa v studiu, kjer pripravlja svoj novi album. Medtem pa se nji-hov pevec, kontroverzni in razvpiti ter nepopravljivi Axl Rose, tako kot že vse svoje življenje, še naprcj ukvarja s težavami z oblastmi. Pred kratkim so ga tako obsodili na denarno kazen nekaj sto dolarjev zaradi groženj varnostnikom na nekem ameriškem letališču. ALANIS MORISSETTE Zanimiva pevka Alanis Morissette, katere zadnji al-bum »Supposed Former Infatuation« gre po stopinjah njenega zelo uspešnega debi-tantskega CD-ja »Judged little reč, lotila tudi na nekoliko drugačen način. Sodelovala bo namreč pri nastanku albuma skladatelja Johnatana Eliasa, na katerem bodo cerkvene simfonije. Poleg Alanis bodo pri tem projektu sodelovala še nekatera znana imena iz sve-ta popularne glasbe, med nji- mi tudi Linda Ronstadt in James Taylor. Še zanimivost: Alanis bo na albumu prepe-vala v francoščini in madžarščini. KELLY FAMILY Ena najštevilnejših pop skupin iz sveta popularne glasbe, kar devetčlanska družinska zased-ba Kelly Family, ki je ne dolgo nazaj zelo uspešno nastopila tudi pri nas, je svoje članstvo še povečala. Pravljično število njihovih članov (devet) je na prav tako pravljično številko nadomestil jimmya, ki je v zadnjem času zelo zaposlen s svojim samostojnim projek-tom. CARDIGANS V UUBUANI Potem ko je bila lanskoletna koncertna sezona v Sloveniji precej skromna, se nam v letu 1999 na tem področju obeta bolj zanimivo dogajanje. Napovedanih je namreč kar nekaj nastopov zelo znanih rock glasbenikov. Med njimi naj bi bila tudi taka imena kot so Bob Dylan, Metallica in Alanis Morissette. Prvo znano ime sodobne popularne glas-be, ki ga bomo lahko videli in slišali pri nas, pa je skupina Cardigans. Skupina, katere uspešnico »Lovefool« verjetno vsi poznate, bo v Ljubljani nastopila 11. aprila, vendar ne v hali Tivoli, kot bi mogoče pričakovali, ampak v športni dvorani na Kodeljevem. KINGSTON Idrijska reggae pop skupina Kingston si je z uspešno pro-dajo svojega zadnjega albuma »Cela ulica nori« prislužila zla-to ploščo. Ta se v Sloveniji podeljuje za 5.000 prodanih izvodov, člani skupine pa so jo prejeli iz rok odgovornih pri njihovi matični založbi Men Art. Iz krogov blizu omenjene založbe pa se je tudi izvedelo, da bodo Kingstoni kmalu dobili tudi platinasto ploščo, ki se pri nas podeljuje za 10.000 prodanih izvodov. UMiČ Student naj bo Ne vem zakaj, ampak vsak vikend se konča enako. Zaspano in utrujeno zara-di prečutih noči. In potem sledi naporen študijski teden. Katerega mi pomaga prebrodi-ti misel na petek. Ko bomo spet vsi zbrani. Vsak s svojimi novi-cami in razmišljanji bomo do zgodnjih jutranjih ur vztrajali v Placu. Da slučajno ne bi za-mudili trenutka, za katerega mislimo, da nam bo spremenil življenje. In potem se zbudim v nedeljo, kosilo že diši, vse je po starem. Računalniško tek-movanje v MC-ju V soboto, 13. marca, bo v Miadinskem centru Velenje tek-movanje v igranju računalniških igric preko mreže. Pokrovitelj dogodka je Trend Net. Pričetek bo ob 21. uri. Ker so tovrstne prireditve bolj izjema kot prav-ilo, je za vse udeležence orga-niziran tudi trening. Le-ta se bo zgodil dan prej, v petek, 12. marca, prav tako ob 21. uri v Mladinskem centru Velenje. Vabljeni vsi, ki mislite digitalno in si želite izkusiti malo tek-movalnega duha. Nagrade bodo! RIT je v nastajanju Uredništvo najboljšega štu-dentskega časopisa RIT je zopet staknilo glave, si pripravilo pivo in sedaj čaka na vaše prispevke. Le-te lahko oddate do 20. marca Juretu Trampušu, ki vas že čaka odprtih rok. Akademski ples Ker lokacija letošnjega akademskega plesa še ni znana, vam lahko sporočim zgolj datum, toje 10. april. lz zaupnih virov pa sem uspela izvedeti, da bo mesto dogodka znano še ta teden. Nabrusite pete in zlikajte kra-vate - spet bo noro! Študentje se tudi kulturno izobražuje-mo Obeta se nam pomemben kulturni dogodek, ki naj bi se zgodil 3. aprila v Mladinskem centru Velenje. Gre za gledališko predstavo z zgolj enim igralcem, katero sta si (z namenom testi-ranja) že ogledala dva ŠŠK-jevca v Celju. Sklenila sta, da mora to videti tudi Velenje. Podrobnosti sledijo prihodnjič. Otvoritev razstave v Plac-u V petek, 12. marca, ob 21. uri bo v Placu otvoritev razstave av-torice Maje Lesjak. Vabljeni vsi, ki jih to zanima! Sovica se je izgubila nekje na poti med domom in Placom in sedaj čaka na primernega rešitel-ja. Ce bi bila tu, bi vas lepo poz-dravila. MZalika MC Velenje VVanda Chrome & The Leather Pharaons V četrtek, 11. marca, bodo ob 21.00 nastopili, velen-jskemu občinstvu že znani, Wanda Chrome & The Leather Pharaons. Cena karte bo 300 SIT. Wanda Chrome & The leather pharaons'so nastali leta 1991 v Milwaukee-ju. Skupina po lastnih besedah igra garažni hard-core-glamour. Pevec poje kot zadnji preživeli faraon, Wanda pa s svojim umazanim vokalom pre-budi vsakogar, ki se še mo-goe ni prebudil iz zimskega spanca. ■ < Cii3ELi serija 02.00 24 ur, ponovitev kanall 27 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ;v. ponovitev 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 LOKALNI UTRIP; KOZJAN-SKOIN OBSOTELJE; informativna oddaja lokalnih skupnosti 10.30 HRABRIVIKING ERIK, ameriški film 12.00 TVIZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.30 TVIZLOŽBA 19.35 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMOKOGLEDU 20.00 773. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.20 HITOVE ODRSKE LUČI; "AMERICA LATINA" 21.25 SLOVENCIV AVSTRALIJi: FRANC VODUŠEK, dokumentarni zapis 21.45 773. VTV MAGAZIN, ponovitev 22.05 NAJ SPOT DNEVA 22.10 TVIZLOŽBA 22.15 VIDEOSTRANI NEDEUA, 14. marca SLOVENIJA 1 08.00 Mumini, 14/14 08.25 Tabaluga, 15/26 08.50 Srebrnogrivi konjič, 28/39 09.15 Telerime 09.20 Pika Nogavička, 1/13 09.50 Ozare 09.55 Veliki skladatelji: Wagner, 5. 11.00 Gospodarji živali, 10/13 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 4x4 13.55 Šou bo šel 14.55 Pajčevina 15.20 TV poper 16.00 Trik trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domaće 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe, Donava, Jadran 18.40 Življenje slovenskih vasi, 6/7 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poroćila, vreme, šport 22.55 Don Karlos, posnetek opere SLOVENIJA 2 09.25 FSPVAS VSLM, l.tek, prenos 10.25 Kino Kekec 11.55 F SP V AS VSL M, 2.tek, prenos 13.10 Oslo: SP v nord. disc., smučarski skoki 15.30 VSL M, posnetek 17.55 Laško: DP v košarki, Pivovarna Laško:Union Olimpija, prenos 19.30 Videoring 20.00 Rdeče in črno, 4/4 21.05 Zgodba o Nehruju in Gandiju, 4/4 22.00 Šport v nedeljo 23.00 Murphy Brown, 3/26 23.30 Leteči Holandec, nizoz. film — i 07.00 Jetsonovi, ris. serija 07.30 Mali bogataš, ris, serija 08.00 Kremenčkovi, ris. serija 08.30 Nazaj v prihodnost, ris. serija 09.00 Pot do zmage, mladinski film 10.30 Kalifornijske sanje, nan. 11.00 Beverly hills 90210,nan. 12.00 Melrose place, nad. 13.0 Novopečena družina, nan. 14.00 Punce s pomola, nan. 14.30 Posebna Ijubezen, nemški film 16.00 Nedeljsko popoldne 19.15 24 ur 20.00 Melrose place, nan. 20.50 Fotomodeli, nad. 21.45 Športna scena 23.00 Arhitekt in ropar, ang. film 01.00 24 ur g—fc.... kanall S^ s ITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, . ponovitev 10.00 772. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 10.20 ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 773. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 12.00 EPP/ VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.05 HITOVE ODRSKE LUČI; "AMERICA LATINA" 14.10 SLOVENCI V AVSTRALIJI: FRANC VODUŠEK 14,30 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.30 LOKALNI UTRIP: KOZJAN-SKO IN OBSOTELJE, informativna oddaja lokalnih skupnosti 17.00 ODPRTA TEMA: ODMERA DOHODNINE ZA LETO 1998, pogovor v studiu 18.00 HRABRIVIKING ERIK,, ameriški film 19.30 VIDEO TOR glas. oddaja 20.15 VEČERNI KLEPET: Gostja: MILKA DEBELJAK 21.00 KAKO BITi ZDRAVIN ZMAGOVATI, S.E.M. - 60. 21.30 VIDEOSTRANI PONEDEUEK, 15. marca SLOVENIJA 1 09.30 Potepinček 09.35 Rdeči grafit 10.20 Narava in človek 10.45 Izzivi prihodnosti 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja 12.00 Alpe, Donava, Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Iskalci zakladov, ang. film 15.10 4x4 15.40 Oeetje in sinovi 16.30 Dober dan, Koroška 17.00 Radovedni Taček 17.20 Pika Nogavička, 1/13 17.45 Volkovi, čarovnice, velikani, 11/13 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Komisar Rex, 9/18 21.00 Gore in Ijudje 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.40 Šport 22.50 S turizmom v tretje tisočletje 00.30 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč, ponovitev 12.00 Pravila igre, 4/6 12.30 Simpsonovi, 3/50 12.55 Osnove znanstvene fantastike, 3/4 13.40 Dinastija Nehru - Gandi, 4/4 15.35 Ženska skrivnost, amer. film 17.00 Policija na naši strani, ponovitev 17.30 Po Sloveniji 18.00 Sestre, 8/24 19.00 Štafeta mladosti 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio city 22.30 Zvezde Hollywooda, dokum. oddaja 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Ženska skrivnost, amer.film E 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nad. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor je napisala, nan. 12.45 Športna scena 14.00 Fotomodeli, nad. 15.00 Urgenca, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 Za Eleno, nan. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 1, 2, 3-kdo dobi? 21.10 Rocky 3, amer. film 23,10 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev 'fcfln kanall T jjfMk 27 1 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno - razvedrilna oddaja 10.15 773. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 HITOVE ODRSKE LUČI; "AMERICA LATINA" 11.45 SLOVENCIV AVSTRALIJI: FRANC VODUŠEK 12.05 TVIZLOŽBA 12.10 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.00 ŽUPANOVA TORTA: pogovor v studiu 21.00 REGIONALNE NOVICE 21.05 IZ ODDA.JE DOBRO JUTRO 22.05 KOŠARKA, posnetek tekme; PIVOVARNA LAŠKO; UNION OLIMPIJA 23.20 TVIZLOŽBA 23.25 VIDEOSTRANI TOREK, 16. marca SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taćek 09.50 Volkovi, ćarovnice in velikani, 11/13 10.00 Car nevidnosti, 2/6 10.25 Recept za zdravo življenje 11.15 Triktrak 11.40 Paradaplesa 12.10 KomisarRex, 9/18 13.00 Poročila, vreme, šport 14.00 Gore in Ijudje 14.50 S turizmom v tretje tisočletje 16.30 Med valovi 17.00 Zlatko zakladko 17.20 Dobri duh iz Avstralije 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Izobraževalna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Župnik za deset tednov, 2/20 21.00 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Zgodbe Ruth Rendell, 1/3 23.40 Allen Ginsberg, ang. dokum. oddaja 00.30 Izobraževalna oddaja SLOVENIJA 2 10.30 Sestre, 8/24 11.20 Gospodarska panorama 12.15 Trend, oddaja o modi 12.45 Studio city 14.15 Štafeta mladosti 15.30 Zvezde Hollywooda, dokum. serija 16.00 Zgodba o Jackie, amer. film, 2/3 17.30 Po Sloveniji 18.00 Steenfortovi, 5/6 19.00 Lingo, tv igrica 20.00 Dva glasova eno srce, 2. del 21.00 Na Jupitru, dokum. oddaja 22.00 Sončni krik, slovenski film 23.40 Svet poroča M 06.00 Dobro jutro, Slovenija 09.00 Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nad. 11.00 Prevare, nad. 12.00 Umor, je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Pop'n'rol 15.00 Urgenca, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.00 Za Eleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nad. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Izginula ||j|l v noči, amer. film 1/2 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 George in Leo, nan. 23.00 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev đsm kanall 27 09.00 ■MHMk^^ 52 NAJ SPOT DNEVA 09.00 09.05 ŽUPANOVA TORTA, pogovor v studiu 10.15 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 KOŠARKA, posnetek 10.35 tekme: PIVOVARNA |H| LAŠKO: UNION OLIMPIJA 10.40 11.25 TVIZLOŽBA 11.00 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TVIZLOŽBA 11.30 19.30 OBVESTILA 12.00 19.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 18.55 19.00 20.00 774. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 19.05 20.20 ŠPORTNITOREK, športna 19.25 informativna oddaja 19.30 20.40 IZ PRODUKCIJE 19.55 ZDRUŽENJA LTV SLOVENI- 20.00 JE; ODDAJA CATV TEZNO, MARIBOR 21.10 774. VTV MAGAZIN, 21.30 ponovitev 21.30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 21.35 TVIZLOŽBA 22.35 21.40 VIDEOSTRANI 22.40 SREDA, 17. marca SLOVENIJA 1 09.30 Zlatko Zakladko 09.45 Dobri duh iz Avstralije, 10/13 10.25 Izobraževalna oddaja 11.15 TVkonferenca 12.05 Župnik za deset tednov, : 2/20 13.00 Poročila, vreme, šport 13.25 Obzorja duha 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Allen Ginsberg. dokum. oddaja 15.35 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Službeni vhod, 10/11 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat: Skrivnosti srca, špan. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmidan 23.25 Rihter, Enigma, portret pianista 00.40 Službeni vhod, 10/11 SLOVENIJA 2 Steenfortovi, 5/6 Na Jupitru, dokum. oddaja Ženski izlet, ang. film Po Sloveniji Angel, varuh moj, 20/22 Kolo sreče, tv igrica Kvalifikacije za SP v rokometu, Slovenija:Makedonija, prenos Nogomet: četrtfinale lige prvakov, prenos Wetherby, ang. film 10.30 11.25 15.05 16.40 17.15 18.00 18.25 20.00 23.30 06.00 Dobro jutro, Slovenija Ww Marimar, nan. 10.00 Za Eleno, nan. 11.00 Prevare, nan. 12.00 Umor, je napisala, nan. 13.00 Stražar, nan. 14.00 Bolnišnica upanja, nan. 15.00 Urgenca, nan. 16.00 Temna luka, nan. 17.0 Za Eleno, nad. 17.50 Marimar, nan. 18.20 Prevare, nan. 19.15 24 ur 20.00 Vse za lepoto, amer. film 21.40 Nikita, nan. 22.30 George in Leo, nan. 23.0 Stražar, nan. 00.00 Privid zločina, nan. 01.00 24 ur, ponovitev kanall 27 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 774. VTV MAGAZIN, ponovitev VABIMO K OGLEDU ŠPORTNITOREK, športna informativna oddaja IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENI-JE; ODDAJA CATV TEZNO, MARIBOR TVIZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE OTROŠKI PROGRAM TVIZLOŽBA OBVESTILA EPP / VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: MIRAN RUDAN REGIONALNE NOVICE IZ ODDAJE DOBRO JUTRO TV IZLOŽBA VIDEOSTRANi "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Veienje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naroćnma 3.420 SIT, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka), Damir Šmid (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: Naš ćas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vraćamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš ćas" uvrščen med proizvode informativnega znaćaja iz 13. točke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek. 11. marca 1999 TO IN ONO KAŠ ias 11 ■ ■MiMIM.U OVEN OD 21.3. DO 21.4. Izvedeli bos+e, da vas tliti, ki vas sicer v družbi pogos+o krltizira, zelo ceni zaradi nekaterih vaiih lastnoiti, ki so zelo odkritosrčne in redke. Ne da bi hoteli, boste z njim navezali pristen prijateljs-ki stik, ki zna roditi tudi dobro poslovno sodelovanje. Veliko boste razmišljali o prihodnosti in načrtih, ki so zelo visokoleteći. Sploh, ker so odvisni predvsem od drugih in ne od vas. Ko se ne morete zanesti le nase, pa tako veste, da nikoli ne teče vse tako gladko, kot bi si želeli. BIKOD22.4. DO 20.5. Dela imate čez glavo, kar ne uničuje le vas, ampak tudi vse, ki živi-jo z vami. Dolgo ne boste zdržali, saj vas bi izdalo zdravje. Zato si vsaj poskušajte življenje organizirati tako, da vam bo ostalo kaj časa tudi za sprostitev in družino, ki vos že močno pogreša. Ce si ie niste privoščili zimskega oddiha, je zadnji čas, saj imate vsak dan manj energije. Denarja ne bo dovolj za vse vaše skrite želje, zato previdno ravnajte z njim. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. " Zadnje čase ste precej zagrenjeni in potegnjeni vase, saj vas skrbi za nekoga od bližnjih sorodnikov. Se bolj bi vas moralo skrbeti za vas. Počutje se vam nikakor ne bo izboljšalo, če ne boste sami kaj naredili za to. Partner vse skupaj le nemočno opazuje, najhuje pa je to, da si postajata tujca. Ce tega še niste opazili boste kmalu. Njegove reakcije in dejanja vas znajo zelo negativno presenetiti. RAK OD 22.6. DO 22.7. Lenoben teden vas čaka. Prav nič vam ne bo šlo prav od rok in nobene prave volje ne boste imeli, da bi tokšno počutje in početje kako spre-menili. Pazite, da se vas potrtost ne loti z vso silo, saj se bosfe potem fežko izvlekli brez pomoči sfrokovnjakov. Bolje bo, da se odpravite ven, med Ijudi in se jim pridružife tudi v opazovanju. Morda boste potem spoznali, zakaj se vam dogaja, kar se vam. Ko boste, bo rešitev lažja. LEV OD 23.7. DO 23.8 Večino vaših dejanj vaši bližnji nikakor ne bodo razumeli, saj bodo prepričani, da so le plod vaše trme in nerazložljive samovolje. Dejstvo je, da ste se zatrdno odločili morsikaj spremeniti. lega se bosfe fudi držali, saj ste znani kot človek dejanj. In prav je tako. Z vami bodo ostali tisti, ki so vaši nkreni prijatelji, drugih pa tako ne potrebu-jete. V Ijubezni bo prevladovalo zatišje. DEVICAOD24. 8. DO 23. 9. Veliko boste sanjarili in razmišljali. K sreči se bodo mnoge sanje ure-sničile že v prihodnjih dneh, kar bo izredno dobro vplivalo na vaše počutje. Dobili boste neverjetno energijo, ki jo boste tudi potrebovali, saj je pred vami nekaj ne prav enoličnih dni. Spoznali bosfe nekaj zanimivih Ijudi, ki vam bodo polepšali vsakdan, če bosfe znali, pa Weiz novfti znansfev pofegnili tudi marsikatero korist. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Popolnoma spremenili boste svoje mnenje o nekom, ki ste ga zad-nje čase prav sovražili. Ugotovili boste, da je kil le iskren in daje imel zelo prav, ko vam je v obraz povedal nekaj stvari, ki jih dru-gi niso upali. Dela se vam bo nabralo preko glave, zato boste pre-cej nervozni, sprostili pa se boste le, če bosfe povsem sami. ludi doma bo namreč vzdušje precej napeto. Prijafelj vas bo spomnil na že pozabljeno obljubo, ki ste mu jo dali pred več kot letom dni. Ne bo sicer pravi čas, da jo uresničite, a se boste vseeno vsaj potrudili. Preveč vam pomem prijateljstvo, da bi lahko na vse skupaj kar pozabili. Partner bo zelo dobro razpoložen, zato boste veliko z njim, saj se boste ob njem počutili varno in do-bro. Pazite se prepihov, saj veste, da vaše zdravje zadnje čase ni več tako trdno. STRELEČ OD 23.11. DO 22.12. Ce je zimski dopust že za vami, vas čaka naporen teden, v katerem bosfe morali postorifi marsikaj od tistega, kar ste preložili pred do-pustom. Ce še počivate, vas bo nakopičeno delo gnalo, da to ne bo prav brezskrben dopust. Pomlad bo letos za vas zelo plodna, zato boste morali za delo poprijeti že sedaj. Počutje bo zelo dobro, minile bodo celo težave, ki so vas kar nekaj časa spravljale ob živce. Ob koncu tedna vas čaka prijetno druženje z dobrimi prijatelji. KOZOROG OD 23.12. DO 20.1. Pomlad bo počasi trkala na vrata, vi pa jo boste zaznavali pred-vsem v počutju. 3a, letos se ne boste mogli izogniti pomladanski utrujenosti, saj jo boste čufili veliko bolj kot pretekla leta. Krivi bodo tudi vaši živci, ki jih zadnje čase precej obremenjujete. Cas je, da poskrbite zase in da najdete vsak dan nekaj časa le zase. lako ne boste srečni le vi, ampak fudi vaši domači, ki vas takšnega kot trenut-) ste sploh niso vajeni. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Strah vas bo prihodnosti, za kar imate trenutno zelo tehten razlog. Še pred pomladjo se bodo stvari uredile v vaš prid in vse se bo obrni-lo tako, kot ste si upali verjeti le potiho. Spoznali boste nekoga, ki vas bo spravljal v smeh. Pozabite na Ijudi in to, kaj bodo rekli, prepustite se raje čustvom, ki vas bodo znala zanesljivo voditi k lepši prihodnosfi. finančne težave na obzorju, zato pazljivo! RIBI OD 20. 2. D0 20.3. Navzven se boste deloli zelo mirne in srećne, v vas pa bo divjal vi-har, ki ga bodo povzročile govorice. Ko vam bodo prišle na uho, jim sprva ne boste mogli verjeti, potem pa bo vse več stvari kaza- lo na to, da znajo biti resnićne. Preden ukrepate, trikrat premis-lite, saj veste, kako težko ste sami in kako vas ubija, če nimate družbc. Le z enim nepremišljenim korakom se lahko stvari še bolj zapletejo, zato nikar ne bodite vihravi. finanćno stanje se bo izboljšalo. Amatersko gledališče Velenje Jutri premiera "Stric iz Amerike" Na odru doma kulture v Velenju se bodo jutri (v petek) ob 19.30 uri ljubiteljem odrske umetnosti pred-stavili ćlani nepoklicnega Amaterskega gledališča Veienje. Za sezono 1998/99 so - znova pod režis-erskim vodstvom Renata Jenčka, člana Slovenskega Ijudskega gledališča Celje - naštudirali delo sodobnika našega časa Evalda Flisarja Stric iz Amerike. Kot je v gledališkem listu za-pisal Renato Jenček, je vodstvo AG Velenje pri izboru teksta vodila želja po uprizoritvi slovenskega teksta. Med "klasiko" in banalno aktualnimi teksti so se odločili za Fliserja, ki je zagotovo eno najzanimivejših peres v našem prostoru. Njegov pogled na svet je tragikomičen, kar je bilo tudi osnovno vodilo uprizoritve. "Z razliko od mojih prejšnjih režij tukaj ni ideologij, totalitarnih sistemov, niti smešnih usodnih razvad, neum-nosti, ki bi opravičevale norost naše družbe. Navkljub strastem, čustvom, ki prevevajo naše ju-nake, se človek ne more upreti vtisu, da so vsi odnosi kupo-pro-dajni, lastniški, ter da vlada še edini Bog, ki ostaja v veličastni demokraciji kapitalizma: denar. Nezavedno se znajdemo v razpokah temeljev." Zgodba je pripoved o stricu Janezu, ki se vrne iz Amerike in naredi zmedo v družini. Kajti, vrnil se je brez pričakovanega bogastva, vsi družinski člani pa vidijo v njem možnost za rešitev lastnih medčloveških odnosov in težav. Vsa stvar se z ljubezenski-mi odnosi, očetovo dediščino še bolj zaplete. Na koncu se sicer klopčič razreši, praznina pa os-tane. Nastopili bodo: Karli Čret- nik, Boža Jurovič, Leon Cižmek, Marija Kolar, Cveta Koprivnikar, Borut Keršič, Anita Tadič, Laura Lukavačkič, Jože Kotnik, Majda Gaberšek, Borut Cerar, Roman Vrabič. Za tehnični del predstave bo tudi tokrat poskrbel Jože Kolar, likovno bo sceno obdelal Jože Napotnik, luč in glasba bosta v rokah Matjaža Cerarja in Petra Kolenca, šepetalka bo Urška Kljajič , grafično oblikovanje pa je prevzel Frančišek Lešnik. ■ tp Velenjska mestna hiša Harmonični kolorit Hedvige Vidmar-Salamon Mestna občina Velenje in Društvo Šaleških likovnikov že dolgo uspešno sodelujeta - prostore avle stalno krasijo likovna dela članov tega društva. Pred nedavnim so odprli novo razstavo, ki je v avlo prinesla pisane barve, ki vejejo iz optimističnih del Hedvige Vidmar - Šalamon. Na otvoritev so prišli številni slikarki-ni prijatelji in Ijubitelji umetnosti, popestrili pa sta jo učenki ve-lenjske glasbene šole. Heda, kot slikarko kličejo prijatelji, "se jc odločila monotonost tret-jcga življenskega obdobja preživeti drugače, skratka narediti nekaj tudi za svojo dušo." Doslej je pripravila že 10. samostojnih, sode-lovala pa je tudi na številnih skupinskih razstavah. Njeno delo je simpatično hudomušno prcdstavil član šaleških likovnikov in slikarkin prijatelj Ivo Kolar, v imenu MO Velenje pa tudi podžup-anja Ana Roza Hribar. Ubš Modna revija v Modni galeriji Svetla pomlad in poletje Delček modne revije je bil namenjen večernim toaletam... Za znižanje visoke telesne temperature • vam svetujem naslednje: vzemite koruzno moko in domač kis. Nekaj velik-ih žlic moke pomešajte z jabolčnim kisom, zmes pa namažite na podplate samo iz prve roke IN MOJSTER JAKA v NASVCTIHIZ PRVE ROKE v progromu lio Velenje spet v sredo,17. marca, ob 8.50. uri. Tokrat boste v oddaji izvedeli nekaj več o zaščiti lesa, o premazih za zaščito lesa... Vaša vprašanja sprejemamo do torka,16. marca na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje, s pripisom "ERININASVETIIZ PRVE ROKE". Odgovore boste slišali v sredo,17. marca, ko bomo izžrebali nekoga od vas, Id bo pravilno odgovoril na Erino 16 ma govore posi|ite na|Kasne|e do torka, ED A i| naslov kot vprašanja za oddajo. JOl ajL m preko dneva. Ko se obloga posuši, jo za-menjajte z novo. Ce vas bo ob gripi ali virozi bolela glava, vzemite nekaj listov svežega zel-ja, ga dobro stisnite in zmečkajte z valjaijem. položite ga na gazo ali povoj in ovijte okoli glave. To lahko naredite preko noči. Da ne bi trpeli zaradi zahri-panosti in vnetja dihalnih organov, inhalirajte nad čajem evkaliptusa. Skuhajte ga iz ene-ga litra vode in 15 listi evkalip-tusa. V času zdravljenja pijte dnevno po pet skodelic čaja materine dušice, ki ga skuhajte tako, da daste za vsako skodelico vode po eno čajno žličko materine dušice. FRIZERSKI SALON HABOLOBICENTER na Stantetovi 6 v Velenju obvešča cenjene stranke, da imajo novo telefonsko številko 0B3/870-048, kamor lahko kličejo vsak dan med 8. in 19. uro. Prejšnjo sredo zvečer so v Modni galeriji v centru Velenja priprav-ili modno revijo, ki je obiskovalkam in obiskovalcem približala nekaj modnih smernic za to pomlad in poletje. Manekenke so predstavile modele, ki jih je že moč dobiti v Modni galeriji, kjer se z lahkoto oblečejo vse, ki cenijo kvaliteto in Ijubijo eleganco ali športno eleganco. Sponzor modne revije je bilo podjetje Bunny iz Nazarij, ki je predstavilo modele iz dveh kolecij; Ixenija in Vera Kramer. Namenjeni so predvsem poslovnim ženskam zgodnjih srednjih in srednjih let, narejeni pa so iz najnovejših uvoženih materialov. Pletenine Ros so lepe, praktične, mladostne. Takšni so bili tudi na re-viji videni modeli. Največ pa jih je bilo iz kolekcije pariške modne hiše Elegance. Delček revije je prikazal tudi svečana večerna oblačila. ■ bš Preganjanje gripe 12 MS vas VRTIUAK 11. marca 1999 SAXOM ANI so Ijudje, ki Ijubijo saxo Avto, ki vam zleze pod kožo Stresno okno Lož z ob|8bo 7/11 1 m višine j 76,2 x 50,4x2,4 galvanizirano in plastificirano Vbčnamenska trocfelna N ALU lestev Alpos 38-10,\.7 m Dva v enem Ce se bodo uresničile napo- vedi nekaterih, bomo v Vele-nju dobili še Novo Gorico. Če bodo res nadzidali nekatere hiše na Gorici še z novimi nadstropji. Vlno je zdravllo Zadnje dni smo z več mest slišali, da je vino res zdravilo. A naj se nekateri ne veselijo prehitro; na recept ga še ne bodo dobili. Kar je preveč Zaradi težav, s katerimi so se šoštanjski usnjaiji srečeva-li doslej, je njihova koža res podplat že čez in čez postala, ampak zadnje probleme pa vseeno močno čutijo. Davčna napoved Tisti, ki državi več dajo, je zato ne ljubijo bolj. Ko dobi-jo rešitev davčne napovedi, se kvečjemu nanjo še bolj jezijo. Učitelji v šolo Tudi v Pesjem menda še vedno velja (pa se prizadeti s tem strinjajo ali ne), da je šo- CITROEN Pooblasceni prodajalec in serviser Zarova 7, Velenje. tel.: 063/ 856 852, 49 76 690 I CITROEN CITROŠN tiank \ustria Creditanstalt formitas foto Toriy Stone Images CeniK velja od 11. 3. oz. do urodaju z.nlogl Pleskarski set: , vedro, valj, mreža _in 2 čoplča kovinOtehna kartico ovinotehna priznamo 4-5% gotovinski popust! REZANJE ŠOŠTANJA mmMm Predpostavka tega scenarija je, da jedrski lobby žtvl ne glede na države, njihove razpade, ustanovitve in politič-ne ureditve. Republika Slovenija leta 1985 izda dctvo]jenje za dela v raziskovalnem prostoru za svinec in cink Uršlja gora. Že naslednje leto se razširijo govorice, da gre za raziskav možne lokacije za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) iz NEK. Lokacije se prime vzdevek "jedrsko odlagališče v Velupjskem grabnu". Novembra 1987 se več tisočglava množica v Velenju zoper-stavi izgradnji takšnega odlagališča. Oktobra 1990 je kon-čana prva stopnja izbora lokacije za NSRAO v Slovenlji. Ve-lunjskega grabna ni več med možnimi lokacijami, pač pa 9 se v njej pojavita đve lokaciji v JV delu občine Velenje. Skupščina občine Velenje sprejme vrsto sklepov proti 9 tema dvema lokacijama. Obdobje 1990 - 1995. Samostojna Slovenija se postavi | na lastne noge. V tem času upade ekološka zavest prebival-cev Šaleške doline. Nekaj zaradi socialnih razlogov, nekaj 1 zaradi očitnih. uspehov pri sanaciji TEŠ, predvsem pa za-radi ekološkili odškodnin, ki preko sistema krajevnih j skupnosti prihajajo do Jjudi. Leta 1994 se ustanovi obči- i na Šoštanj, ki prične delati leta 1995. Prvi šoštanjski žu-pan na polovici mandata prične postopek spremembe pro- ; i storskih planov občine. Občinski svet zasnuj e zmanj šanj e i I odkopnega polja RLV Direkcija za rudna bogastva se avga-sta 1998 s tem ne strinja in v isti sapi predlaga izbris ra- j ziskovalnega prostora Uršlja gora za svinec in cink iz i planskih dokumentov. S tem "Velunjski greben" ne bi bil } I več pod planskim "embargom" za gradbene posege! Julija ! istega leta socialdemokrati vložijo v parlamentarno proce- i I duro zakon o renti zaradi posledic rudarjenja, po domače: I "Zakon o ekološki renti za občino Šoštanj". Pebruarja 1999 župan občine Šoštanj vodi razgovore s I pristojnimi v državi in 82. 2. pristojnim osebno preda zah- j tevo o zmapjšanju pridobivalnega prostora RLV Državne in- j stitucije se pokažejo kot sogovorniki, ki so pripravijeni sprejeti kompromis. Marca 1999 župan prepreči, da bi svet občine sprejel sklep, s katerim bi bilo nedvoumno prepove- : dana izgradxya odlagališča NSRAO v Velunjskem grabnu. Jeseni ieta 2000 občina Šoštanj sprejme spremenjen prostorski plan. Odkopno polje Premogovnika Velenje se zmanjša samo za "šoštanjski trikotnik". Iz plana se izbri- j še raziskovalno polje za svinec in cink Uršlja gora. V is- I tem času vladi Republike Slovenije in Hrvaške skleneta spo- i razum o NEK. V njem se nahaja tajna klavzula, da bo Slo-venija zagotovila lokacijo, Hrvaška pa sredstva za izgrad- j njo odlagališča NSRAO. "Desnica" zmaga na volitvah in ; pomladi leta 2001 postane Janez Janša predsednik Vla-de RS. Tega leta parlament sprejme zakon o ekološki ren-ti za občino Šoštanj, v njem pa se n^jde dvoumno določi-lo, ki se nanaša tudi na druge ekološke pošege drzave v ob-čini Šoštanj. Trend upadanja števila prebivalcev v Šoštanju se nada- | Ijuje in leta 2010 živi v mestu manj kot 1500 duš. Tega leta I se zaradi nemogočih in&astrukturnih pogojev izsell tudi I zadnji prebivaiec iz Šentvida. Jeseni istega leta predsed-nik vlade Republike Slovenije v svojem tretjem mandatu ob navzočnosti slovenskega in hrvaškega zunanjega mi- j j nistra preda namenu odlagališče NSRAO v Velunjskem j grabnu, v k.o. Šentvid, občina Šoštanj. Leta 2041 Premogovnik Velenje zaradi zahtevnih mon-tangeoloških razmer ustavi izkopavanje lignita pod Met-lečami. Ribiči Ribiške družine Lom prevzamejo v uprav-ljanje Šoštanjsko jezero, ki nastane nad ugrezninami med Soštanjem in Topolšico. Število prebivalcev mesta Šošanj še kar upada in leta 2066 pade pod 800. Zato se tega leta občina preimenuje. Se-dež občine se prestavi v Topolšico. Jeseni istega leta avstrij-ska vlada vloži oster protest pri Vladi Republike Slovenijć, saj je član konzorcija WNPS (World nucleaj power station) izrazil pozitivno mnenje o potrebni infrastrukturi za oskr-bovanje načrtovanega jedrskega reaktorja v Šoštanju. ■ Perorez \ •»Zveza šoferjev Slovenije je ZŠAM Velenje in APS Velenje podelila pokal za odlično organizirano državno tek-movanje voznikov. Sekretar Stane Inkret je ob tem de-jal: "Jaka (Holešek), le glej, da ne boš skrivaj cukal iz pokala...". Cestno prometni inšpektor si je ob mislil svo-je in takoj naročil steklenico penine. Mirko Kregar - za prijatelje Piki - v mladosti zelo nadarjen nogometaš, se je zdaj, v srednjih letih, spreobrnil v zelo nadarjenega gledalca, nogomet-nega in rokometnega. Pri teh dveh športih mu je všeč prav vse, ne pre-nese pa sodnikov, ne na domačem, še manj pa na tujem terenu. Posnetek je iz Rdeče dvorane, kjer pa tokrat za spremembo ni izpod čela gledal sod-nikov, ampak čvekov objektiv. la učencem drugi dom. Za učitelje pa prvi. Vsaj za tiste, ki so v tej podružnični šoli do-bili stanovanja. Dan žena Se dobro, da imamo še ved-no dan žena. Če ga ne bi ime-li, ne bi vedeli, kakšna je vlo-ga moških. Ime ne pove Na našem območju imamo dokaze, da imena ne po- | vedo vsega. V Belih vo-dah imajo velike proble-me z vodo. Po temu so-deč naj bi imeli v Vinski gori problem z vinom. A ga imajo tudi tam z vodo. V vseh naših prodajnih enotah glede na asortiman 11. marca 1999 ZELENA PRILOGA NAS CAS 13 v Soštaniu, tel. 882-649 Vabimo Vas v prodajni center ERA VIS a VIS Velenje tel. 862-817 in v trgovino sadjarje in kmetovalce 0 ezovan|e sadnega drevja vse vrste škropljenja ureditev in zasaditev grobov dava vencev Nasli boste bogat izbor semen, vrtmn, disavnic in cvetlic prekrasen izbor čebulnic begonij, gladiol dalij . d.d., Zalec . - kvalitetnih uvoženih vrtnic. Naša ponudba, ki jo tržimo pod blagovno znamko SEMENTI DOTTO je zastopana v Agrininih prodajnih centrih v Žalcu, llirski Bistrici in v vseh bolje založenih j trgovinah. Obiščite nas ali pokličite na ;tel. 063/715-311, 067/41-192. Nudimo vam tudi preostali VRTNIIN KMETIJSKI PROGRAM: - drobno kmetijsko mehanizacijo, ! - vrtičkarsko orodje, in kmetijsko mehanizacijo ter rezervne dele. Motokultivator Robi 66 z možnostjo raznih priključkov KOLEDAR CVETENJA NAJLEPŠIH LESNATIH RASTLIN i januar-februar marec-april mai-junil julij-avgust september-oktober november-decenAer a brogovita (2-3) Viburnum fragrans ° hrušica (2-8) Amelachier v vrstah in sortah ° zvezdasta magnolija (2- 3) Magnolia stellata ° črni trn (1-3) Prunus spinosa * medvejka (1-2) Spiraea cin. Grefsheim ° brogovita (2-4) ° cvetni dren - Comus v vrstah in sortah ° magnoiije (3-10) Magnolia v vrstah in sortah ° medvejka (0,3-3) Spiraea v vrstah in sortah ° brogovito (2-3) Viburnum v vrstah in sortab ° hortenzija (1-3) Hydrangea v vrstah in sortah ° skobotovec (1-4) Philadelphus v vrstah io sortoh ° bezeg (2-7) Samhucus v vrstah in sortah ° mandžurska aralija (0, - 5) Aralia elata ° metuljovka (3-4) Buddleio davidii v sortah ° sroboti (P) Clematis a ° sirski aslez (1,5-2) Hibiscus syriacus v sortah ° plezajoči dresnovec (P) Fallopia (Polyg- 8 brogovita (2-3) Viburnum fragrans (farrerii) 1 iindiii noMia t0,5-1,5) Bapfcm m»irniil juitsiovBC 1D, 3,5-6) Cercis siliquntnuii jožefica (-0,51 1 japofiska jjfinjg (B, 5-71 151 (0,12- (2-31 M (P1 ' iMtutievka (2-31 (-11 ■ I (1-31 » m (1,5-21 ■ Opomba: v oklepapft so navedene višine v 1 ; D = drevo, P = vzpenpla » motuljivki« MTtili (2-31 BnMhu davidii« nrtak s arabot (P1 Ciamtii a • dajcija (-41 Bartna acabra'Ptena' ° hortanzija (1-31 - * nyorangoo " polotoa tamariaka Pnmia sabk. 'latnanaHa1 » ■adaajka (0,5-1,51 Spavi V vratak ia •artak * japanka bfaji (D, -51 Pram >okk. ° dren (3-6) Cornus mas ° forsitijo (2-4) Forsythia > intermedia 1 pravi jasmin (-3) Salii v vrstah ia aortah septemtep-olđotoer november-dececnber ° tangutski srobot (P) Clematis tangutica 6 jesenska nepozeba (2-4) Hamamelis virginiana « krčnica (0,3-1,5) Hypericum v vrstah in sortah ° prstnik (1-1,5) Potentilla fruticosa v sortah 4 zimski cvet (2-3) Chimonanthus praecoa ° pravi jasmin (-3) Jasminum nudiflorum metličevje (0,2-2) Cytisus v vrstah io sortah ° košeničica (0,1-1) Genista v vrstah in sortah kerija (1-2) Kerria japonica negnoj (0, 4-7) Lakoroum v vrstah grmasti prstnik (1,51 Patentilla fruticosa v ° krčnica (0,3-1,51 Hypericum v vrstak in sortah ° kovačnik (P1 Lonicera v vrstah ia sortah ° prstoik (-1,51 Potentilla fruticosa v aortak nudiflorom ° vrho (4-61 Salia ac. 'Pondulifolia' ° Vrba (2-3) Sali« caprea 'Silberglaoz' 14 MS vas ZELENA PRILOGA 11. marca 1999 TRGOVINAIN SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Panžlje 8a, 3314 BRASLOVČE VELIKAIZBIRA IN UGODNE CENE: (VRTNIH KOSILNIC ) (s pogonom ali brez, s košem ali brez, različne moči mostovja in različne širine noža), (motornih kos ) (nahrbtne ali stranske, z različnimi priključki...), (motornihžag ) (hobby, kmečke in profesionalne žage), (kosilnic BCS ) (bencin, diesel, različne širine reza...) VSERVISIN REZERVNIDELI ZAGOTOVOfNI! (Tel.: 063/720-598) vabuenh) Vsak pri nas kupljeni stroj r vam sestavimo, #r preizkusimo in vas ^poučimo o pravilnem delovanju. TOVARNA MUTA Kmetijska mehanizacija, d.o.o. Koroška cesta 51, MUTA tel.: 0602 61 458, fax.: 0602 61 684 VROCE CENE: Dobava takoj! IZKORISTITE PRILOŽNOST UGODNEGA NAKUPAIN PRESENETITE DAVEK NA DODANO VREDNOST. KAR JE BILO DO SEDAJ NAPOR, NAJ BO OD SLEJ UŽITEK. S STROJI MUTA Sl POENOSTAVITE OPRAVILO NA POLJU. OSNOVNISTROJI: ZGORAJ NAVEDENI PROGRAMISO VAM NA VOUOVTKM MUTA PRODAJNA SLUŽBA tel: 0602 61 113, fax 0602 61 684 ali v naslednjih prodajnih mestih: HMEZAD AGRINA ŽALEC KZ ŠALEŠKA DOLINA , AGROCOM SLOVENSKA ' BISTRICA DUSETI PARIŽUE - BRASLOVČE KGZ LEDINA SLOVENJ GRADEC AAS POGORELC VITANJE MAESTRAL KOSILNI SISTEM130 PROFI K0SILNI SISTEM 100 KOMBI FREZA 60 CM 314.895,00 SIT 119.490,00 SIT 262.395,00 SIT 63.840,00 SIT 201.495,00 SIT 72.345,00 SIT NA STROJE JE MOŽNO PRIKLJUĆITI LETNI PROGRAM KOT JE: ROTACIJSKA KOSILNICA KOSILNIGREBENI, PLUGIIN FREZE ZA OBDELAVO TAL TER PRIKOLICO I POSEBNO UGODNA CENA KOSILNICE KOMBI, ŠIRINA KOŠNJE 102 CM BREZPRSTNI GREBEN, MOČ MOTORJA 8.2 KM 264.495,00 SIT KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o. Trg svobode 12,3325 Šoštanj telefon (063)882567,883005 POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! V skladu z uvedbo državnih finančnih intervencij v kmetijstvu za leto 1999, morajo vsi, ki želijo v tekočem letu 1999 uveljavljati podpore (razne premije) s strani države, izpolniti obrazce PODATKIO KMETIJSKEM GOSPODARSTVU. Obrazce bomo izpolnjevali od 15.3.1999 do vključno 31.3.1999 na zadružnih enotah Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki vsak dan med 9.00 in 13.00 uro in v prostorih KSS Velenje v Soštanju. Opozarjamo vas, da se datumov držite; po tem času obrazcev ne bo več mogoče izpolnjevati, ker jih je potrebno pravočasno poslati v Ljubljano. Kdortega obrazca ne bo izpolnil, ne bo mogel uveljavljati nobene premije v letu 1999 in se ne bo mogoče prijavljati na razne razpise. Osnutek obrazca je objavljen tudi v Kmečkem glasu z dne 24.2.1999, nastrani 26. Pri izpoljnevanju obrazcaso potrebni naslednji podatki: - Stalež vse živine po kategorijah (govedo, prašiči, perutnina, konji,ovce, koze, kunci, drugo(noji...)), - raba zemljišč v letu 1999 (koliko površin bo zasejano s koruzo, pšenico, krompirjem, hmeljem, vrtninami, travniki, pašniki, Sadovnjaki...); - enotna matična številka občana - EMŠO, -davčnaštevilka, - številka bančnega računa (tekočega, žiro ali hranilne knjige). Prosimo vas, da imate zahtevane podatke s sabo, da bo izpoljnevanje čim hitrejše in lažje. POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! POZOR! oli sami | RAZPORED KONTEJNERJEV V MESTNI OBČINI VELENJE OBMOČJE LOKACIJA POSTAVITEV ODVOZ KS GORICA Koželjskega 5-7 Goriška 43 Goriška 65 Cesta III Lipa pri TPP vrtec Gorica 12.3.1999 12.3.1999 12.3.1999 12.3.1999 12.3.1999 12.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 KS ŠALEK pri Cafu (za dijaškim dom.) Šalek park. pri Verdelju Šalek gostišče Lipa 0Š Šalek-parkirni prostor zg. Šalek 12.3.1999 12.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 KS STARO VELENJE Ljubljanska pri Verdevu Ljubljanska igrišče za gradom Partizanska TPP- Straža Žarova Vegrad zak. dela parkirišče 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 15.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 KS K0N0V0 Trubarjeva 8 - Zvonar Malgajeva 3 - Pečnik Selo trgovina Dušana Kvedra 24 Povh Mravljakov vrh 15.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 KS ŠMARTNO pred cerkvijo Jerihova Prisojna Karaka bar Efenkova 40 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 17.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 KARDEUEVTRG Kardeljev trg 5-9 Stantetova 30-39 Stantetova 16 Kardeljevtrg 10 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 19.3.1999 22.3.1999 22.3.1999 22.3.1999 22.3.1999 KSSTARAVAS Koroška 40 - PUP vrtnarstvo park nasproti Delopsta št.58 19.3.1999 19.3.1999 22.3.1999 22.3.1999 MC DESNIBREG Sercerjeva 14-16 Kersnikova Šlandrova 12 Jenkova 4- glasbena šola Stanetova Rakovgozd 31.3.1999 31.3.1999 31.3.1999 31.3.1999 31.3.1999 2.4.1999 2.4.1999 2.4.1999 2.4.1999 2.4.1999 MC LEVIBREG Foitova 6-8 Rudarska 2 Šaleška 19 Kraigherjeva 6- parkirišče vrtec Jenkova 5- parkirišče Prešemova 2-4-6 Prešernova 22 8.4.1999 8.4.1999 8.4.1999 8.4.1999 8.4.1999 8.4.1999 8.4.1999 10.4.1999 10.4.1999 10.4.1999 10.4.1999 10.4.1999 10.4.1 10.4.1999 RAZPORED KONTEJNERJEV V PRIMESTNEM IN IZVEN MESTNEM 0BM0ČJU 0BČINE VELENJE 0BM0ČJE LOKACIJA POSTAVITEV ODVOZ KSPAKA Ažman - Kozjak Peklejek Pečko cesta v Loke Cesta Loke Jurk (novi most levo) 10.4.1999 10.4.1999 10.4.1999 10.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 KS PESJE Janka Ulriha pri telovadnici Podgorje-Vovk 10.4.1999 10.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 KS PODKRAJ toplotna postaja- Podkraj 12.4.1999 14.4.1999 KS KAVČE Dom krajanov pri Kuzmanu 12.4.1999 12.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 KS ŠENTIU Laze priStvarniku Arnače- sušilnica križišče Šentilj Polzela Laze- Jevšnik Ložnica- sušilnica 12.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 12.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 KS BEVČE gasilski dom križišče zg./sp. Bevče zg. Bevče- Ovčar pri Dolinšku 14.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 KS VINSKA GORA pri Obircu pri Strahovniku pri Mostnarju pri Bognerju pri Krofliču 14.4.1999 14.4.1999 14.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 19.4.1999 19.4.1999 KS ŠKALE križišče pod šolo Miklavžina križišče pod Hrastovcem- Uranjek pod pokopališčem stara šola 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 16.4.1999 194.1999 19.4.1999 19.4.1999 19.4.1999 KS CIRKOVCE OS Cirkovce na začetku naselja Cirkovce na križišču pri križu/trgovina 16.4.1999 16.4.1999 19.4.1999 19.4.1999 19.4.1999 21.4.1999 KS PLEŠIVEC vas Kapelica Velunja pri Tonetu Plešivec pri Klančniku Črna gora 19.4.1999 19.4.1999 19.4.1999 19.4.1999 21.4.1999 21.4.1999 21.4.1999 21.4.1999 OBVESTILO zelenlc in vrtoy Spoštovane obćane obveščamo, da so kontejnerji - odpadke, od čiščenja okolice hišin ostalih površin spomladanskega Ćiščenja namenjeni za: POSTAVLJENIKONTEJNERJINISO NAMENJENIZA - odpadke, ki nastajajo pri spomladanskem K0S0VNE 0DPADKE. obrezovanju drevja in grmičevja (štedilniki, pralni stroji, hladilniki, omare, - odpadke, ki nastajajo pri pospravljanju in čiščenju avtomobilske školjke, omare.vzmetnice ipd.) 11. marca 1999 MODRO© KRONIKA KAS OS 15 POLICIJSKA POSTAJA VELENJE Pri zavijanju zadela peško V petek, 5. marca, je prišlo do hujše prometne nesreče na Kidričevi cesti v Velenju. Ob 18.55 je 40-letna Marija Č. iz Velenja vozila osebni avtomobil iz Kardeljevega trga proti Kidričevi. Ko je zavijala, je trčila v 47-letno peško Anico P. iz Velenja, ki je vozišče prečkala z njene leve strani. V nesreči se je peška hudo poškodovala. Zagorel golf V petek, 5. marca, okoli 6.40 je zaradi napake na električni napeljavi na Partizanski cesti v Velenju zagorel osebni avto golf, last Marjana V. Ogenj je povzročil za okoli 150.000 tolarjev gmotne škode. Pogasil ga je lastnik ob pomoči gasilcev. Strela zadela hišo V soboto, 6. marca, okoli 15. ure je strela, ki je udarila v stanovanjsko hišo Andreja G. v Belih Vodah poškodovala strešni žleb, del ostrešja ter del električne napeljave. Požar je pogasil lastnik, kljub temu pa je nastalo za okoli 100.000 tolarjev škode. Pazite na osebne stvari! Policisti vedno znova opozarjajo na nevarnost puščanja torbic, denarnic in vrednejših predmetov ter oblačil brez nadzora v čakalnicah, pisarnah ... Pa vendar skoraj ne mine teden, da ne poročamo o kakšni kraji v teh prostorih. V sredo, 3. marca, je nez-nanec izkoristil priložnost na zavodu za zdravstveno zavarovan-jevVelenju in iz pisarne Nataši G. iz torbice ukradel denarni-co z dokumenti, denarjem, plačilnimi karticami in čeki. Oškodoval jo je za vsaj 30.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Avto odkrili v Šmarju Poročali smo že, da je bil v Nizki pri Mozirju ukraden rdeč jugo, last Draga Š. Naslednji dan so ga policisti izsledili v Šmarju pri Jelšah. Z njim se je vozil 22-letni. Tomaž S. iz okolice Šoštanja. Vlom v jugo V noči na sredo, 3. marca, je neznanec pred blokom v Novem naselju v Gornjem Gradu vlomil v jugo in odnesel avtora-diokasetofon ter ojačevalec. Miran S. je oškodovan za okoli 40.000 tolarjev. Iz hiše odnesel denar V četrtek, 4. marca, okoli 10. ure, je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše na trgu v Mozirju, last Milene P. ukradel 20.000 tolarjev in prometno dovoljenje. POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Smrt na tirih V četrtek, 4. marca, nekaj minut pred 6. uro, je potniški vlak, ki je vozil na relaciji Celje - Velenje, v bližini Feralita v Žalcu do smrti povozil 55-letno Mileno U. iz Slovenj Gradca. Trčenje v križišču V soboto, 6. marca, ob 14.30 je 24-letna Mojca B. iz Orle vasi vozi-la osebni avtomobil iz smeri Polzele proti križišču z regionalno cesto zunaj naselja Parižlje. V trenutku, ko je zavijala levo na re-gionalno cesto, je iz smeri Šentruperta pripeljal z osebnim avto-mobilom 48-letni Rudolf K. iz Okonine. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem je voznica Mojca utrpela hude telesne poškodbe. Več kraj - med drugim - zdravniku ukradel telefon V torek, 2. marca, med 13. in 14. uro je neznani storilec izko-ristil odsotnost zdravnika in s pisalne mize v zdravstvenem domu Polzela ukradel telefonski aparat znamke Alcatel, vreden okoli 30.000 tolarjev. Med 19.50 in 19.55 pa sta neznana mlajša moška "obratovala" v garderobnih prostorih Kulturnega doma v Žalcu. Preiskala sta več oblačil in iz njih kradla denarnice, ure, zlatnino in sončna očala. Kljub temu, da ju je pri tem nečednem poslu zalotil obiskovalec, jima je uspelo pobegniti. Senka B., Maja Š., Vesna P., Maja U., Špela Š., Barbara V., pa so po njunem odhodu oškodovane za okoli 150.000 tolarjev. V soboto, 6. marca, v jutranjem času je neznanec na Copovi v Žalcu iz avtomobila Ljubomira M. ukradel avtoradio vreden okoli 35.000 tolarjev. V zgodnjih nedeljskih urah, 7. marca, je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo Marka S. v Podvinu pri Polzeli. Odnesel je dve denarnici z osebnimi dokumenti in okoli 150.000 tolarji. Vlomilec bi verjetno odnesel še več, vendar so se prebudili domači in ga pregnali. Vztrajna oškodovanka "ustavila" tatu V sredo, 3. marca, okoli 19.30 je Alojz J. v Vrbju preplezal žično ograjo, ki varuje skladišče trgovine Miklavc. Ko si je na zunan-jo stran že pripravil tri platoje piva in karton olja, ga je na kra-ju zalotila lastnica trgovine. Alojz J. je z avtom pobegnil, vztra-jna oškodovanka pa ga je sledila. Zadeva se je končala tako, da sta trčili njeno in njegovo vozilo. Oba sta na kraju nesreče počakala na prihod policistov. Kako (ne)varno je bilo živijenje lani na Celjskem? Eno najvarnejsih let v zadnjem obdobju CELJE, 8. marca - Na ponedeljkovi tiskovni konferenci Uprave za notranje zadeve Celje, oziroma po novem Policijske uprave Celje, sopredstavili rezultate dela uprave za lansko leto. Z doseženim so, kot so poudarili Dušan Mohorko načelnik up-rave in svetovalec vlade ter Bojan Vrečič in Aleksander Jevšek, višja svetovalca, prvi na področju prometa in drugi na podroćju krim-inalitete, lahko zadovoljni. Tako kažejo vsi kazalci, tako statistični kot vsebinski. Na področju kriminalitete so raziskali 71 odstotkov kaznivih dejanj, kar ne pove veliko, če ne poudarimo, da je poprečna raziskanost v državi 53-odstotna. To je rezultat, ki ga bo težko ponoviti, so poudarili. Sedem odstotkov manj je bilo lani zabeleženih kršitev javnega reda in miru, v upadanju so hujše kršitve. Na področju prometa se je lani število smrtnih žrtev na Celjskem zmanjšalo za 38 odstotkov, ali drugače povedano, v prometnih nesrečah je umrlo 22 ljudi manj kot leta 1997, leta 1997 -58, lani 36. Izstopajo ponarejanje denarja, tatvine, goljufije V lanskem letu so zabeležili 4.903 kazniva dejanja, od tega 4.361 s področja splošne krim-inalitete in 542 s področja gospodarske kriminalitete. V primerjavi z letom poprej je Kako varno je bilo življenje lani na Celjskem? O tem so na tiskovni konfer-enci spregovorili: Bojan Vrečič, Dušan Mohorko in Aleksander Jevšek. zaznan največji porast pri kaznivih dejanjih ponarejanja denarja, tatvin, goljufij in ogrožanja varnosti. Čeprav je kriminaliteta v rahlem porastu, za 4,5 odstot-ka več je je bilo kot leto pred tem, zaznati pa jo je na vseh področjih, znatno se je povečal tudi delež mladoletnih storil-cev, pa je zgovoren podatek, da zraven ni tistih najhujših kaznivih dejanj. Ugotovitev, da veliko kaznivih dejanj pre-moženjske delikvence storijo uživalci mamil, pa se je potrdi-la tudi v lanskem letu. Največ kršitev javnega reda ob sobotah Na področju Policijske up-rave Celje so lani zabeležili skupaj 5.783 kršitev javnega reda in miru, 7 % manj kot leto pred tem. V upadanju so hujše kršitve - pretepi, naraščajo pa kršitve nedosto-jnega vedenja. Znotraj policijskih postaj na Celjskem je bil največji porast, kar za 62 odstotkov, zabeležen na območju postaje Mozirje. Največ prekrškov s področja Zakona o javnem redu in miru so lani obravnavali na Policijski postaji Celje in to 1.191 ali 26 odstotkov vseh. Tu obravnavali tudi največ so tn kršitev zakona o orožju Zakona o mamilih. Največ kršitev s področja zakona o tu-jcih, kar 130, pa so lani obrav-navali na Policijski postaji Velenje. Kdaj je največja verjetnost, da pride do kršitev, če sodimo po dogajanju v preteklem letu? Največ kršitev zakona o JRM se je zgodilo v soboto, zakona o državni meji na nedeljo, zakona o tujcih ob sredah in zakona o orožju na četrtek. Pri kršitvah je bilo lani potrebnih 2.011 intervencij, kar je za desetino manj kot leto pred tem. V prometu veliko bolje Ko so na Policijski upravi Celje tehtali statistiko min-ulega leta, so ugotavljali, da je bilo to leto eno najvarnejših v zadnjem obdobju. Zgodilo se je 5.080 prometnih nesreč, kar je za 19 % odstotkov manj kot leto pred tem. V njih je umrlo 36 oseb, kar je za 38% manj kot leta 1997, 21 % manj nesreč se je končalo s hudi-mi telesnimi poškodbami in 17 % manj z lažjimi telesnimi poškod-bami. V lanskih najbolj tragičnih prometnih nesrečah med žrt-vami ni bilo otrok in mladoletnikov, leto pred tem pa je v njih na celjskih cestah umrlo kar 6 mladih. ■ Milena Krstič - Planinc Moški bolj kot ženske Pozornost nikoli in nobene-mu ne škodi, zato so bile tudi tiste rož'ce ob 8. marcu, top-lo sprejete. Poostren nadzor v prometu, ki je potekal prav na na dan žena, v katerem so policisti malo preverjali kako trezni vozite, pa je pokazal, da so (spet?) bolj proslavljali moški kot ženske. Junak med junaki, totalno v rož'cah, pa je bil Velenjčan, ki je na lokalni cesti v bližini Esotecha povzročil promet-no nesrečo. Ejga, napihal je 2,43 promil! Temu bo dan žena v večen spomin. JS_6 E c j iii j[jiuj;jj;jjfj>j § >LTJ_IJ itjjjjj 2J JJ^SUJ j-jlhJLjJ ^rj r EKOLOSKO 3 KURILNO OUE CELJE 063/49-02-440 £CO 01 L AKCIjSKE CENE PLAČILO NA6ČEKOV BREZPLAČNI PREVOZ NAD 1000 litrov NAROČILA od 7. do 19. ure IVELIKA NAGRADNA IGRA NE ZAMUDITE UG0DN0STI, Kl JIHNUDIMO V ČASU SEJMA AVT0IN VZDRŽEVANJE ■0- Avtohiša JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel.: 063/855-975, 864-380 Nazaloginove 0PEL ASTRE z 12 letno garancijo na pločevino in bogato serijsko opremo VSE NA ENEM MESTU prodaja vozil, servis, prodaja rezervnih delov, kleparstvo, ličarstvo UG0DNI KREDITIN LEASING! Oglejte si veliko izbiro vozil, ki so na zalogi, čaka vas prijetnopresenečenje. P0PUST ZA 0PEL C0RS0 IN VECTR0 Preteklost poznamo ' sedanjost živimo za prihodnost delamo. ija in prodaja sadik, rezanega cvetja in zelenjave f^vzgoja in prodaja sadik trajnic ^vzgoja in prodaja balkonskega cvetja - ureditev balkonov in svetovanje strokovni nasveti, izdelava načrtov in izvedba bortikulturnih ureditev parkov, zelenic ter okolic indhridualnih hiš in blokov ^ ureditev, zasaditev in celoletna oskrba grobov P cvetličarne z bogato ponudbo rezanega cvetja, lončnic in sadilnega materiala ^aranžiranje in notranja dekoradja tsosMi prostorov, gostinskih iokaiov, izložb in individuainih objektov 18 KAS vas OBVESCEVALEC 11. marca 1999 KINO VELENJE v hotelu PAKA mpi C32I223 Četrtek 11.3. ob18h in 20.30h Petek 12.3. ob18h in 20.30h Sobota 13.3. ob18h in 20.30h Ponedeljek 15.3. ob18h in 20.30h DRŽAVNISOVRAŽNIK (politični triler) Režija: Tonny Scott Vloge: Will Smith, Gene Hackman, Jon Voight, Lisa Bonet Dolžina: 132 minut Naključno srečanje s satrim znancem uniči uspešno kariero in mirno družinsko življenje advokata Deana, ko ga pokvarjeni obveščevalec vplete v umor. Deanovo edino upanje, da dokaže svojo nedolžnost, je skrivnosni mož iz podzemlja, nekdanji prisluškovalec in obveščevalec, operativec, ki ga ni še nikoli videl in ve le za njegovo ime Brill. Vrhunska akcija! Nedelja 14.3. ob18h in 20.30h Torek 16. 3. ob18h Sreda 17.3. ob 20.30h NORINA MARY (odtrgana komedija) Režija: Bobby in Peter Farrelly Vloge: Cameron Diaz, Matt Damon, Ben Stiller Dolžina: 110 minut Nora komedija o štirih moških, ki se borijo za eno samo žensko, idealno Mary je delo režiserjev filma BUTEC in BUTEC, bratov Farrelli. Camero Diaz je med kandidatki za letošnjega OSCARJA! Torek16.3. ob 20.30h Sreda 17.3. ob18h PATRIOT (slovesnki akcijski film) Režija: Tugo Štiglic Vloge: Brane Završan, Tanja Dimitrijevska Dolžina: 88 minut Vohunska kriminalka o izginuli disketi in nevarnosti, ki grozi Sloveniji. m »TTDilJ^ V soboto 13.3. ob 16h inv nedeljo 14.3. ob16h Tl, TILAŽNIVEC (komedija) Režija: Tom Shadyac Dolžina: 110 minut Maxov oče Fletcher je profesionalni lažnivec, advokat, ki z laganjem zamaguje pri vseh primerih. Toda njegovo laganje se prenese tudi na laganje njegovemu sinku zato se le ta odloči, da bo iz očeta naredil poštenjaka. Zaroči ga tako, da se enostavno ne more več lagati in advokatova kariera gre navzdol. Kino Velenje in Hotel Paka nagraju-jeta! Sodelujte v nagradni igri! VELENJE FEST (izbor festivalskih filmov) vsak torek in četrtek v marcu ob 19h: ŽAMETNENOČI (glasbena drama) Torek 16. 3. ob19h Četrtek 18.3. ob19h Režija: Todd Haynes Vloge: Ewan McGregor, Jonathan Rhys-Meyers. Toni Colette Film je postavljen v sedemdeseta leta, med ekscentrične glasbenike in bleščeče rekvizite, v svet, ko je bilo vsako dejanje opravičljivo samo, če je bilo narejeno s stilom, in ko je bilo pomembno le tisto, kar je bilo vidno, bolj vidno pa je bilo, če se je svetilo. Cannes 1998! Cena vstopnic: za redne predstave 600 SIT, za predpremire 700 SIT, za otroške matineje 400 SIT. Rezervacije vstopnic po telefonu niso možne. V predprodaji lahko kupite vstopnice tudi za teden dni naprej, pri blagajni kina, vsak dan, eno uro pred prvo predstavo in dalje. Informacije o predstavah: 898 24 93 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Informacije in predprodaja vstopnic: 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. mali OGLASI PRALNI STROJ STAREJŠI, v rahli okvari, prodam za simbolično ceno. •b 041-670-835 PRODAM ČB RADIO TV, prenosni, ekran 14 cm, nov, nerabljen, v garanciji, zelo ugodno. Vse ostale informacije na s 063-850-361. ZA POLOVIČNO CENO PRODAM malo rabljeno vrtno frezo za motokultivator, Gorenje Muta, ploščat priklop. -b 895-112. GLASBILA KUPIM TAMBURICO PRVI BRAČ na 4 strune. »063-881-075. KLAVIRSKI HARMONIKI(120 in 80- basno), Hohner, prodam. -b 892-006. LOKALI KUPIM POSLOVNO STANOVAN-JSKO hišo v Velenju ali okolici. đ 041-731-846. OBVESTILA OPOZORILO! Prijateljica Angela Levak iz Ptuja, opozarja FRANJA JURIČA iz Šolnove 2 v Pesju, naj ne širi žaljivih, nesramnih in neresničnih reči. Vrne naj ji denar, ki ji ga je dolžan. Drugače bo sodno postopala. OSTALO ZAHVALJUJEVA SE za po- zornost ob 8. marcu učencem in učiteljicam ter odboru RK Pesje. Zagradišnikova iz Pesja. POSESTI NAJUŽNEM POBOČJU V OKOLICI ŠEMPETRA, prodam nedokončan MjJgJgJBIBMaMBIBIBJgreiEIBIBMgMB^^ IBHBikHHK Velenjska knjižnica vabi v četrtek, 11. marca ob 19. uri na srečanje s poezijo Lili Novy v izvedbi Lenče Ferenčak in Lada Jakšeta. Bi BIIBIBMnaiBIBnaBlBIBIBIB^ II M f¥i ffli'iM l j 1 v p 1 L R K J | lii GZS, SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE RAZPIS SEMINARJEV O DDV Gospodarska zbornica Slovenije bo v dogovoru z Ministrstvom za finance (DURS) in Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev, ki bodo seminarje tudi vodili, izvedla preko 90 strokovnih seminarjev. Za Savinjsko-šaleško regijo so predvideni naslednji seminarji po ciljnih skupinah: Ciljna skupina: 1.člani uprav, managerji, direktorji, zasebniki, posamezniki 2. predelovalna industrija 3. komercialisti, finančniki, računovodje v trgovini 4. komercialisti, finančniki, računovodje v trgovini 5. komercialisti, finančniki, Računovodje vsebina: splošni seminar o DDV strokovni seminar Strokovni seminar strokovni seminar strokovni seminar termin: 23. 3. od 14. do 17. ure, Hotel Paka 22. 3. od 9. do 14. Ure, Hotel Paka 1.4. Od 9. do 14. ure, Hotel Paka 13. 4. od 9. do 14. ure, Hotel Paka 23. 4. od 9. do 14. ure, Hotel Paka Za vse seminarje je obvezna predhodna prijava. Splošni seminar pod točko 1 je brezplačen in število prijav ni omejeno, za ostale strokovne seminarje je število prijav omejeno na 60, pogoj je plačilo kotizacije 6.000 SIT (v ceno je vključeno gradivo) in poravnana članarina GZS. « Prijave za seminarje pd točko 1, 2 in 5 sprejema Savinjsko-šaleška območna zbornica Velenje, Rudarska 6/a, tel.: 856-920, 855-645, faks: 855-645, za seminarja pod točko 3 in 4 pa Združenje za trgovino, tel.: 061 /1898-212, faks: 061/1898-200. Informacije o DDV so tudi na spletni strani GZS (www.gzs.si) in na spletni strani Ministrstvazafinance (www.gov.si/mf/slov/ddv/ddv.html). miim Vedeževanje Majda 090 46 94 ODKUP DELNIC taMijn,, ^ SPREJEM Poslovalnica Velenje BORZNIH Fortova 2, tel.: 063/870-070 NAROČIL 090 46 92 V VEDEŽEVALKA NUSA Jr vikend 6x7, (elektrika, voda, asfalt) ter 0,5 ha zemlje, (sadovnjak, vinograd, gozd). n 063-701-816. NA LEPISONČNI LEGI v Šentilju, prodam vinograd. đ 888-603. RAZNO PRODAM OPREMO ZA NEŽIVILSKO TRGOVI- NO, malo rabljeno, prodamo. Cena po dogovoru. -b 870-059. REGAL ZA DNEVNO SOBO PRO-DAM.s 862-717, popoldne. KARTO ZA PREMOG, prodam. tr 864-047. DOMAČO ZASEKO, prodam. b 850-557. PRODAM 400 m pocinkane mreže, višine 2 m. Možna zamenjava za les.s 851-262. DOMAČE OCVIRKE, prodam. s 893-778. FRANCOSKO POSTELJO S PREDALOM, ugodno prodam. -b 850-727. KARTO ZA PREMOG, zamenjam za teleta ter prodam domače žganje. -b 853-295. STORITVE PVC OKNA, VRATA, VHODNA VRATA za prenovitve in novogradnje in vse vrste rolet in žaluzij, izdeluje-mo in montiramo. 063-413-422 ali GSM 041-661-194. STANOVANJA BREZPLAČNO VZAMEM NA STANOVANJE mlajšo upokojenko za družbo. s 883-053. V ŠOŠTANJU v Cankarjevem naselju prodam stanovanje 90 m2. -b 881-008 ali 882-511. VINDIVIDUALNI HIŠI oddam v najem dvosobno opremljeno stanovanje. h865-003. ODDAM SOBO. -a 852-541 VOZILA OPEL VECTRA 1,6 iGL, letnik 90, rdeče barve, oprema paket, prodam. ■a 854-549. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, 30 km, prikolico in plug, prodam. -b 857-108. JUGO KORAL 45 AX, prodam. -b 850-703. PRODAM CITROEN BX1,6z dodatno opremo. -b 858-680. MARUTI 800, letnik 95, reg. do 99/7 in nemškega ovčarja, starega 2 meseca, prodam. -b 850-712. ŽIVALI KRAV0 SIMENTALK0, brejo 5 mesecev, prodam.» 041-776-043. JAGNJE ZA ZAK0L ali nadaljno rejo, prodam. đ 850-882. PR0DAM PUJSKE po 300 SIT/kg. ■b 881-764. KUPIM BIKCA težkega od 200 do 300 kg. -b 893-251. AKCIJSKA PR0DAJA, mladih kokoši nesnic, starih 6 mese-cev, po izredno nizki ceni bo v nedeljo 14.3. od 8. do 8.30 uri v Šaleku pri cerkvi. Kokoši že nesejo. -b 0602-61-202. DVE TELICI, težki 400 kg, za zakol ali pleme, prodam. -b 833-071. TELIC0 ŠAROLE, staro 15 mesecev in kupim mlajšo kravo. -b 893-432. OVNA, starega 1 leto, prodam. Kupim tri breje ovce. ■b 881-696. ZAJCE za nadaljno rejo, prodam. -s 886-268. TRI PRAŠIČE, težke cca. 35 kg, prodam. •s 882-941. TELIČK0,130 kg, prodam. s 882-710. NIPIIBMBČMflME NAJAMEMO: • STANOVANJA V VELENJU KUPIM0: • GARS0NJER0 IN EN0S0BN0 STANOVANJE V VELENJU • DV0S0BN0 ALI DV0INP0L S0BN0 V PRTLIČJU ALI PRVEM NADSTROPJU V ŠALEKU ALI PARKU PRODAMO: • RAZLIČNA STAN0VANJA! P0SEBNA P0NUDBA: • DV0S0BN0 STANOVANJE NA F0IT0VI, 0BN0VLJEN0! 063/ 861635,0909/ 624-775,0*11620-269 NAGROBNISPOMENIKI 15 % POPUST do 31. marca 1999 Marjan Amon s.p. Tel.: (063) 777-2570 CETRTEK, 11. morca: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai.kje.kaj: 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 12. morco: 6.00 Pozdrav; 6.30 Poročtfa: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Siovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8 30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Turistična ponudba Zreć in Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 13. marca: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroetlo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poroćila: 8.00 Poiepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Iz&orpesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poroćila; 15.00 Aktuaino; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 14. morca: 6.00 Dobro jutro: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestift; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 15. marca: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; S.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenfe; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ time; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 16. morco: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po skftemtto; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in Ijudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 17. marca: g.OO Dobrojutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Gostova tur-istična ponudba; 9.30 Poročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. 107,8 MHz FM 88.9 MHzFM STEREO RDS POGREBNE STORITVE USAR VINSKA CORA 8. 3320 VELEN|E TELEFON 063 ! 863 664, MOBITEL 0609 / 636 - 939, GSM 041 / 512 • 688 - POGREBNE STORITVE V CELOTI - PREVOZI mŽNOST PLAĆILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA POSLUJIMO 24 UR ONEVNO \ .....................................-................ŠSM ZAHVALA Izmučena od težke bolezni je legla k večnemu počitku naša dobra mama, stara mama in prababica - OMA JANINA LAZNIK rojena Stanislavek • 1923 Zdaj ne trpiš več draga mati. Kajne, sedaj te nič več ne boli? A svet je mrzel, prazen, opustošen, odkar te več med nami ni. Le kam naj svojo bol izlijem, le komu dušo naj razkrijem, le kam naslonim naj galvo, le komu naj podam roko? Toplo in iskreno zahvalo izrekamo sodelavkam Zavarovalnice TRIGLAV CELJE, gospe Zdenki Travner, družinam Belina, Strmčnik in Završnik, kolektivu VR.TCA Velenje, kolektivu Kovinotehna Celje in vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavkam enote VRTILJAK. Hvala gospodu Vetrihu in gospodu župniku za tople besede slovesa. Najiskrenejša zahvala celotnemu kolektivu POŠ VINSKA GORA. Hvala vsem in vsakemu posebej. Za mamo Janino ialujemo vsi, ki smo jo imeli radi 11. marca 1999 OBVEŠČEVALEC NilŠ vas 19 GIBANJE PREBIVALS TVA Upravna enota Velenje Karolina Kroflič, roj. 1913, Prožins-kavas št. 71; Matilda Lovec, roj. 1923, Zbelovska gora št. 77; Anton Klinar, roj. 1922, Štore, Kovinarska ul.12; Edi Rižnar, roj. 1963, Škale št. 47; Frančiška Ajnik, roj. 1944, Prelska št. 31; Elizabeta Gašparut, roj. 1920, Velenje, Šlandrova c. št. 29; ErnestJelen, roj. 1911, Polzela št. 54; Neža Mačkovšek, roj. 1928, Polzela št. 258; Tatjana Matko, roj. 1970, Velenje, Jenkova c. št. 19; Frančišek Štimulak, roj. 1928, Velenje, Cestapod parkom št. 5; Avguštin Rop, roj. 1929, Velenje, Zidanškova c. št. 8; Ciril Ledinek, roj. 1939, Ravne št. 104/a; Vladimir Gerlanc, roj. 1907, Velenje, Tomšičeva c. št. 17; Franc Čas, roj. 1912, Gaberkešt. 58; Angela Dobnik, roj. 1914, Velenje, Jerihova c. št. 14; Janez Fendre, roj. 1931, Rifnik št. 2 Upravna enota Žalec Roza Voh, stara 81 let, Ponikva pri Žalcu 42; Petar Petkovski, star 77 let, Šempeter v Sav. Dolini 184/c; Urh Artelj, star 17 let, Šešče pri Preboldu 83/b; Ivan Blatnik, star 63 let, Kasaze 69/c; Franc Poteko, star 98 let, Pongrac 50. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice MILENE STRAHOVNIK rojene Golčman iz Lipja 14 2. 2.1958 - 1. 3.1999 Pomlad na tvojih je gredicah prebudila novo je življenje in povprašala je po tebi, kje si, da te ni?Aker odgovora ni dobila, se grenko je zjokala, ker te več med nami ni. Zaman bil ves je trud, vsi dnevi tvojega trpljenja; bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, prijateljem, sosedom, sodelavkam in sodelavcem, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pomagali denarno, darovali cvetje in sveče; še posebna zahvala vsem, ki ste darovali za izgradnjo Krstnikovega doma. Iskreno se zahvaljujemo Gorenju d.d., svobodne-mu sindikatu, programu HZA, obratu Plastika in Zagotavljanju kakovosti. Prisrčna hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obrcd, oktetu Šaleških fantov za odpete žalostinke, gov-ornikoma za izrečene ganljive bescde slovesa ter pogrebni službi Usar. VSEM ISKRENA HVALA! Žalujoči: ate in mama, mož Stane, hčerki Urška in Maja ZAHVALA Ob boleči in prezgodjni izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta CIRILA LEDINEKA iz Raven pri Šoštanju 13. 8.1939 - 4. 3.1999 Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino dal, sledi za Tabo ostale so povsod, od dela Tvojih pridnih rok. Solza, žalost, bolečina, Te zbudila ni, ostala je le praznina, ki zelo, zelo boli. se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijatei-jem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter množično udeležbo na njegovi zadnji poti. Zahvala Premogovniku Velenje za častno stražo, godbo in govorniku. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Raven, govornikoma gospodu Francu Hudomalu in gospe Erni Obšteter, praporščakom, Sandiju Golavšku za zaigrano Tišino, gospodu Kvartiču za opravljen cerkveni pogreb in pogrebni službi Usar. Žalujoči: žena Marija, sinova Srečko in Boris z družinama ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dragi STANE SKORNŠEK 9.10.1934 - 7. 2.1999 - le duša nocoj tiho joče... DEZURSTVA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, tasta in svaka se iskreno zahvalju-jemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih delili žalost z nami. Posebna hvala dr. Grošlju, dr. Polesu in dr. Marini Žuber. Neizmerna hvala družinama Mljač in Goršek ter pogrebni službi Tišina za brezhibno opravljene storitve. Hvala častitemu gospodu duhovniku, LD Velenje in častni straži, govorniko- ma gospodoma Semetu in Avberšku in vsem, ki ste ga v tistem zasneženem febru-arskem dnevu pospremili k zadnjemu počitku, mu darovali toliko prelepega cvetja, sveč in nam kakorkoli izrazili sožalje. VSINJEGOVIZALUJOCI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spošto-vani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo živl-jenje in je potrebno takojšnje ukrepanje eklpe za nujno medicin-sko pomoč. Pogovore na tejštevil-klsnemamo. Za informacije vzvezi z reševalno službo kiičite na tele-fonsko števiiko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 11. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Kočevar Petek, 12. marca - dopoldan Puvalič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Gusič in dr. Grošelj Sobota, 13. marca in nedelja, 14. marca - dežurni dr. Puvalič in dr. Stravnik Ponedeljek, 15. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Vrabič in dr. Budnjo Torek, 16. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Rus in dr. Friškovec Sreda, 17. marca - dopoldan dr. Puvalič, popoldan dr. Markoš, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: 13. in 14. marca - dr. Adolf Hofer, Zdravstveni dom Velenje dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna vVelenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Tel.: 898-18-80. Od 12. do 19. marca-Simon Miklavžin, dr. vet. med„ mobitel 0609/633-676. še slavec toži, več je ni... ZAHVALA Umrla je naša mama in omica PAVLA HUDOLETNJAK 3.1.1923 - 1. 3.1999 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisno ali ustno izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala govornikom, gospodu župniku in vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi ter jo pospremili na zadnji poti. ZALUJOCIVSINJENI Zlata mama si bila in takšna boš za nas ostala, bvala Ti za vso Ijubezen, ki si nam jo dala. Vse živtjenje si garala, vse za dom, družino si dajala. Sledi za Tabo ostale so povsod, od dela Tvojih pridnih rok. Hvala mama Ti za vse! ZAHVALA Po težki bolezni smo se v ponedeljek, 1. marca 1999, na pokopališču v Škalah poslovili od naše drage mamc, babice, prababice, sestre, tete in tašče MARIJE KOREN 1. 3.1915 ■ 27. 2.1999 iz Hrastovca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in svete maše. Hvala za izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, društvu upokojencev, ZB, RK in Gorenju. Iskrena hvala govorniku Dolfetu Lipniku za čustvene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, praporščakom, gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Usar za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči: sin Jože, hčerki Marjana in Olga z družinami, sestre Rozalija, Slavka in Pepca z druiinami terAnica in ostali sorodniki Mnogo prerano nas je v 61. letu za vedno zapustila draga mama, življenjska sopotnica, sestra in teta KATARINA VRCKOVNIK iz Topolšice 55 b Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetje zemlja se pogrne, zame pa pomladi ni. Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali vence, sveče in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti. Se posebna zahvala velja govornikom gospodom Kompanu, Mehu in Pocajtu za občutene besede slovesa. Enaka zahvala velja PGD Topolšica, RK Gorenje, ŽRK Vegrad in RK Celje -Pivovarna Laško za častno spremstvo, nosilcem prapoijev, pevcem za odpete žalostinke in izvjalcu za odigrano Tišino. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen cerkveni obred ter pogrebni službi Pup za opravljene pogrebne storitve. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: sin Miri z atekom Miletom, sestra Mojca in brat Silvo z družinama Topolšica, 6.3.1999 Derbi Velenjčanom Dabanovič (spet) zaklenil vrata V sobotni prvi spomladanski tekmi pred svojimi gledalci no-gometaši Rudarja niso zmagali tako lahko, kot kaže izid, pa čeprav so predvsem v prvem polčasu igrali v glavnem na polovici gostov, domači vratar Mladen Dabanovič pa je zmrzo-val osamljen v svojih vratih. Vodilni zadetek so dosegli dokaj hitro. Strelec je bil po sijajni poda-ji in preigravanju Saša Gajserja njihov naj mlajši igralec Klemen Lavrič, za kar je požel močan aplavz na tribuni, kjer je bilo nekaj več kot tisoč gledalcev Gotovo bi jih bilo več, če ne bi popoldne deževalo, zaradi česar je bilo tudi zelo hladno. To je bil prvi Lavričev prven-stveni zadetek v zeleno-črnem dresu. Z njim je gotovo želel tudi potrditi, da ni bil slučajno na-jboljši strelec v pripravljalnih tekmah. Morda je z njim v koni-ci najjada napovedal konkuren-co Zivojinu Vidojeviču, ki je zaradi rumenih kartonov tekmo spremljal s tribune. Kljub hitremu vodstvu (14) in veliki premoči "rudarji" iz igre niso več zatresli gostujoče mreže. Drugi zadetek so dosegli nam-reč po najstrožji kazni (strelec je bil Granič), ki jo je sodnik v nji- Esotech v nedeljo z Zagorjem Za oboje pomemebna tekma V nedejo bodo nadaljevali prvenstvo tudi drugoligaši. Šmarčani bodo doma gostili goste iz Zasavja, moštvo Zagorja. Prva tekma bo izredno pomembna za obe moštvi. Kostajnškova ekipa je na pripravljalnih tekma prikazala dokaj dober nogomet, v igri je zaznaven napredek v tehnično -taktičnem smislu, moštvu jc dal drugačna razmišljanja in tako poskušajo z igro priti do nasprotnikovega gola. Tako si pripravljajo dosti priložnos-ti, ki pa jih potem včasih izkoristijo ali pa tudi ne. V zadnjem tednu so odigrali še dve prijateljski tekmi. V sredo so igrali z drugoligaši iz Šentjurja. Po prvem polčasu ni bilo zadetkov, v nadaljevanju pa so z vstopom "rezervistov" domači prevladovali na igrišču in zmagali s 4 : 1. Strelci so bili Šoštar, Zapušek, Vedenik, Kron. V soboto pa so imeli še zadnji test, in to s tretjeligašem Usnjaijcm. Domačini boljši nasprotnik in zmagali s 5 : 0. Strelci so bili Smajlovič 2, Šošter 2 in Mujanovič. Nekaj težav ima trcner s poškodbami in boleznijo Omeroviča, Pokleke in Vedenik. Če ti ne bodo zdravi, bo v prvo moštvo trener vključil tudi mladinca Koruna in Šarca. Raazmere za igro bodo v nedeljo dobre, saj je glavno igrišče že usposobljeno. ■ Janko Goričnik Kegljanje Šoštanjčanom ne gre in ne gre Minuli teden je bil za kegljače Šoštanja zelo naporen, saj so odi-grali kar tri prvenstvena srečanja. Ze v torek so na Ravnah na Koroškem v zaostalem srečanju 15. kola igrali z domačim Fužinar-jem. Po odlični igri in ob zelo slabem sojenjem so domačinom odščipnimi točko. V soboto in nedeljo pa so v rednem 16. in 17. kolu na domačem kegljišču gostili ekipi Konstruktorja II in Nafto iz Lendave. Tudi ti dve tekmi so Šoštanjani odigrali odlično, vendar jim je sreča obrnila hrbet ter zmagi sta odšli iz Šoštanja. Fužinar: Šoštanj 4:4 (5279:5263); Soštanj: Kramer 901 (1), Fidej S. 902 (1), Arnuš 841 (1), Fidej L 871 (1), Petrovič 895 (0), Novak 853 (0). Šoštanj: Konstruktor 2:6 (5180:5288); Šoštanj: Kramer 895 (1), Fidej S. 888 (0), Fidej L. 869 (0), Arnuš 853 (0), Petrovič 831 (0), Novak 844 (1). Šoštanj: Nafta 1:7 (5188:5299); Šoštanj: Novak 863 (0), Križovnik 797 (0), Fidej S. 869 (0), Kramer 895 (0), Arnuš 835 (0), Fidej L. 929 (1). V srečanju 18. kola bodo Šoštanjčani na domačem kegljišču gostili Rudarja II. Srečanje bo v soboto s pričetkom ob 16. uri. Dekleta srečanja zaradi bolezni niso odigrala. Sportnica - športnik februarja Pravila glasovanja poznate, zato pohitite, športnih dogodkov je veliko, zato izbira ne bi smela biti pretežka, le potruditi se morate. Odločate samo vi s svojimi kuponi, ki jih tudi letos lahko pošljete neomejeno število, le pravi morajo biti, upoštevali pa bomo vse, ki jih boste za tekočo številko poslali ali prinesli v naše uredništvo vsak torek do 10.00. S številom kuponov se doslej niste posebej izkazali. Trenutno sta v vodstvu plavalec Jure Primožič in smučarski skakalec Rolando Kaligaro, glasove pa so dobili še teniška igralka Katarina Srebotnik, smučarka Ana Drev , vratarja NK Esotech Boris Kališek in Rudaija Mladen Dabanovič in atlet-inja Jolanda Čeplak. S kuponom lahko seveda vplivate na razplet, potrudite se. Pošljete lahko neomejeno število kupon, morajo pa biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Veleiye. r:---------------------1 i Sportnica - športnik februarja Glasujem za športnico(ka).................................................. ? I I | Naslov glasovalca............................................................ i I I i .............................................................................................. l i------------------------ j hovo korist piskal v drugem polčasu (59), ko je Benedjčič s prekrškom zaustavil nevaren prodor Breziča. Tako zaprte igre, kot so jo igrali Korošci v prvem polčasu, v Velenju še nismo videli. Primeren temu je bil tudi ko-mentar Rudarjevega trenerja Branka Oblaka: "Takšna njihova igra je sramota za nogomet, ka-jti branili so se z vsemi enajsti-mi." Toni Tomažič, Korotanov trener pa je zaprto igro opravičeval z naslednjimi besedami: "Domači so bili boljši v vseh elementih igre. Z enos-tavno in hitro igro so nas prisilili v branjenje in resnično smo težko prihajali na njihovo polovico." V drugem polčasu, po Graničevem zadetku, so gostje zaigrali nekoliko pogumneje , imeli tri veliki priložnosti, morebiten preobrat pa jim je , preprečil Dabanovič z - kot je dejal Oblak- bravuroznimi obrambami. S sobotno zmago so se "rudarji" končno otresli sedmega mesta. Trenutno so peti, v nedeljo pa bodo gostovali v Kranju. O tem njihov trener: "Vedno poudarjam: Igramo napadalno, tudi v Kranju bo tako in nič drugače" ■ VOS Radeče za Gorenje Bedekovič znova nezadržen V prvi moški rokometni ligi so minuli konec tedna odigrali 17. prvenstveni krog. Velenjčani se popravljajo v svoji formi, saj so se s Kodeljevega v Ljubljani vrnili z obema točkama, domači Slovan so premagali s 24 : 22. Znova je bil izvrsten Branko Bedekovič, ki je dosegel kar de-vet zadetkov. Največje presenečenje pa se je po mnenju vseh zgodilo v Radečah, kjer je domača ekipa trenerja Mira Požuna nepričakovano premagala še naprej drugouvrščeni Prevent s 30 : 29. Tega poraza Slovenjgradčanov so se gotovo razveselili Trebanjci in rokometaši Gorenja na 3. oziroma 4. mestu, saj po 17. krogu oboji za Preventom zaostajajo le še točko. Ker bo Rdeča dvorana konec tedna zasedena, so Velenjčani tekmo 18. kroga z Izolo odigrali že v torek. ■ VOS Boštjan Kavaš in Branko Tamše (z leve) Zagorje - Elektra 93 : 75 (50 : 45) Odločitev v zadnjem krogu V predzadnjem krogu 1. B SKL so košarkarji Elektre v gosteh izgubili z vodilnim Zagorjem s 75 : 93. Šoštanjčani so srečanje dobro začeli in večji del prvega dela vodili, vendar si vidnejše prednosti niso priigrali. Domačini v prvem polčasu niso uspeli zaustaviti Rizmana, ki je dosegel kar 16 točk od skupaj 22. Boljše izhodišče za nadaljevanje so gostje zapravili v zad-njih dveh minutah. Še dve minuti pred koncem polčasa je bil izid izenačen (42:42), nato so Šoštanjčani slabo izvajali proste mete, za nameček pa je Bassin ob koncu prvega dela zadel trojko, tako da je Zagorje odšlo na odmor s petimi točkami prednosti (50:45). Še v šesti minuti drugega polčasa je Elektra zaostajala le tri točke (60:57), nato pa so si gostitelji z delnim izidom 16:3 priigrali odločilno prednost. Prednost Zagorja je narasla tudi že na 23 točk nekaj min-ut pred koncem srečanja, nato pa je Vezjak na igrišče poslal mlade igralce (Divjaka, Repinca, Črešnika), ki so uspeli poraz omiliti. Za neposreden obstanek v ligi bo morala Elektra v zadnjem krogu doma premagati Novo Gorico, Hrastnik pa bi moral izgubiti proti Šentjurju. Ob morebitni zmagi Hrastnika v gosteh proti Šen-tjurju, bi morala Elektra premagati Gorico za več kot 20 točk (tam so izgubili s 97:77), sicer bodo Soštanjčani morali igrati kvalifikaci-je z drugim iz 2. lige. ■ Tjaša Rehar l.SNL -18. krog RUDAR - KOROTAN 2 : 0 ((1:0) Rudar: Dabanovič, Podvinski, Gajser, Cauashllari, Granič , Balagič, Čerimovič, Brezič (od 71. Jeseničnik), Pavlovič, Javornik (od 71. Golob), Lavrič (od 80. Sivko) Strelca: 1:0- Lavrič (14), 2:0- Granič (59 - llm). l.SRL -17. krog SLOVAN - GORENJE 22 : 24 (14:12) Gorenje: Matovič, Tamše 1, Krejan 1, Bedekovič 9, Kavaš 5, Plaskan 2, Khimtchenko, Oštir, Sovič 2, Tome 3, Gavriloski 1, Dubonossov. l.SRL -18. krog GORENJE - IZOLA 25 : 24 (10 :11) Katarina pod 150 Lepo darilo za polnoletnost Na velikem in močnem mednarodnem ženskem turnirju v članski konkurenci v Dubaiu, glavnem mestu Združenih arab-skih Emiratov, z nagradnim skladom 75 tisoč dolarjev, je ve-lenjska teniška igralka Katarina Srebotnik dosegla svoj doslej največji uspeh med članicami, obenem pa tudi največji uspeh ženskega tenisa v zadnjih petnajstih letih. V finalni igri je resnično blestela. Tekmovalko iz Luksemburga Anne Kremer je premagala z 2:0, v vsakem nizu pa ji je pustila le po eno igro. S to zmago je osvojila 80,5 točke, s čimer se bo na svetovni teniški lestvici prihodnji teden, ko bodo ta rezultat upoštevali, tudi dejansko povzpela na okrog 145. mesto najboljših članic. Po tej veliki zmagi je ob vrnitvi domov vesela povedala. "Da, to je moj doslej največji uspeh, ki ima še zlasti težo, ker sem premagali kar tri tekmovalke iz stoterice: finalistko Luksemburžanko (59), v drugem krogu Italijanko Lauro Golarsa (98) in v četrt-finalu Tajvanko Shi - Ting Wang (77). Prva nosilka turnirja je bila 35. igralka na svetovni lestvici Sara Pitkowski iz Francije, ki pa je izpadla že v četrtfinalu. Počitka ne bo, nadaljevala bom treninge, prihodnji petek pa nov turnir v Franciji, in to za 25 tisoč dolarjev." Katarini čestitamo za ta imeniten uspeh in hkrati za njen jutrišnji 18. rojstni dan. ■ vos Namizni tenis Prva ćlanska medalja Na 8. državnem prvenstvu Slovenije v namiznem tenisu za člane in članice v velenjski Rdeči dvorani, ki sta ga tudi tokrat zgledno organizirala NTK ERA - Tempo in Rdeča dvorana. je nastopilo 90 članov in 46 članic, kar je doslej najštevilčnejša udeležba na državnih prvenstvih. Največ uspeha je imel Sašo Ignjatovič. saj je osvojil kar tri_ naslove državnega prvaka: med posamezniki, v igri dvojic in v ' mešanih dvojicah, med ženskami pa je bila najuspešnejša Biljana Todorovič, ki je zmagala med posameznicami in v igri dvojic. Gostitelji ; so se seveda zelo veselili bronaste medalje bratov Jureta in Uroša : Slatinška v dvojicah, kar je sploh prva članska medalja v zgodovini i kluba. Jure Slatinšek je dosegel vidno uvrstitev tudi med posamezni- i ki, saj se je uvrstil na mesta od 5 do 8, Urošu Slatinšku pa je uvrstitev ] med osem najboljših slovenskih igralcev preprečil kasnejši zmagovalec /] Sašo Ignjatovič. Tudi ostali Velenjčani, Tadej in Damijan Vodušek, Luka Sever, ; Andrej in Gregor Jus ter Karmen Steblovnik in Ilona Jerič, so pokazali, da Velenjčani tudi v namiznem tenisu postajajo spoštovanja vredni nasprotniki. DK ^- Br ' »BfiBSšil m t veđM W m ■ 1 mJ^^m Uroš in Jure med prejemanjem medalje (vos) Anja državna prvakinja V Murski Soboti je bilo državno prvenstvo v krosu za mlajše skupine. Velenjski atleti so ponovno dokazali, da so v samem vrhu na srednjih pro-gah tudi v mlajših kategorijah. Anja Rak je postala državna prvakinja pri pionirkah, Nika Hudej je bila druga, Nina Jašič pa šesta. Pionirke so postale tudi ekipne državne prvakinje. Med mlajšimi mladinkami je bila Anja Arzenšek tretja, Jožica Hozjan četrta, Katica Pirečnik pa šesta. Tudi ta ekipna zmaga je bila velenjska. Pri pioniijih je bil FVanci Hozjan peti med mlajšimi mladinci je bil Domen Peer šesti. Državno prvenstvosopopestrilitudiskrosom zastarejšetekmovalce, pri mlajših članih je zmagal velensjki atlet Boštjan Buč.1 ■ VP