Slovenijaizhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po pošti je 4 gold. 40 kr., aapol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. lOkr. Ako ne pa iz založnice v Ljn-
Slovenija.
In^TiiEj
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še pol gold.
V torek 29. Prosenca 1850.
Anstrijansho cesarstvo.
J—. I z D u n a j a 23. Jan. Slovenske vradne no-viny, kina Dunaju izhajajo, prinesejo sledeči oglas : Vseslovanska akademia za avstrijanske Slovane. Mnogo reči, od kterih se jena slovanskem »hodu v Pragi 1848 govorilo, se ne more več v življenje vpeljati; ali jedno je, kar še vedno vres-ničiti zamoremo in brez odloga imamo •— vseslovanska akademia, ki bi literarne zadeve vsih slovanskih plemen pod avstrijanskim žezlom vodila. Pi-satel tega se ne more sam s stvarno roko tega velicega in prevažnega dela poprijeti, torej opomina vse na Dunaju prebivajoče Slovane, ki imajo slavniše ime, in pri občinstvu večjo važnost, naj brez odloga pri vladi to reč sprožijo, da bi ona to reč preydarila in po mogočosti podpirala; potem naj se pošlje po celem avstrijanskem slovanstvu oglas in povabilo za podporo. Pisavec tega ima polno zaupanje in bo iz svoje stran/ kolikor mogoče storil, da se bode k temu visokemu namenu na Slovaškem, Češkem, Mo-ravskem, v Galicii, na Horvaškem, Serbskem, Dalmatinskem, Krajnskem o kratkem znameniti znesek nabral in da bode vedno rastel. Znabiti bi se tudi tu in tam pri posameznih rodovih nabrani zneski, kterih namen je povzdignenje slovstva, za postavo tega občinskega svetiša, brez da bi se volja na-praviteljev zrušila, porabiti mogli.
Obširnostte naprave bi se potem bolj natajnko razsodila, kadar bode rezultat zbirke znan. Za sedaj od te naprave le toliko rečemo, da bi vsak rod svoje zastopnike imeti moral, n. p. Slovaki dva Moravci dva, Rusini dva, Horvati dva, Slovenci dva, Čehi štiri, štiri Poljaki, vsi skupej dvajset, ko bi eden umeri, bi se moral drugi na njegovo mesto zvoliti. Zraven plačanih akademikarjev, kteri bi v mestu, kjer bi se akademija vstanovila, v Pragi ali na Dunaju, stanovati morali, bi se znali tudi drugi učeni moži za častne ude vpisati, to bi bil močen, spodbad k literarni delavnosti. Da bi pri akademiji tudi velika vseslovanska bukvarnica, shramba za natorske zbirke in narodne starine biti morala, se razumi. Taki napravi bi tudi zamoglo mogoče biti, ker bi z vzajemnim pomenkvanjem mnenje vsih Slovanov v Austriji zastopala, sčasomo razna slovanska narečja zjedinuti. Razvite tedaj vi moži, ki ste blizo vlade, barjak, in mi bodemo hvaležni svoje žertve na oltar domovine prinesli. Vlada našim namenom ne bode protivna, ker so nje prestol posebno slovanske persi ohrapule in ne ve se', ako se ne bode pri teži Nemčije v Frankobrodu in drugih drugam, na slovansko zvestobo operati potreba.
V Košicah 1. Januarja 1850.
Jonaz Zaborsky.
O zares veličanska idea, rojena v staroslavnem mestu ponosne Veltave! In koliko drugih prekrasnih misli Slovanskih narodnih zastopnikov, ki jih je pomembni grom topov vglušil, z njo vred zdaj ko zapu-šena bitja okoli blodijo in vtelesenja iščejo ! Da bi pač
las rodomila ne ostal glas vpijočega v puščavi, in a bi se slavni vlastenci te toliko važne reči nemudoma krepko poprijeli!
V kratkem pride v deržavnem zakoniku kazenska ravnava s poroto, najpopred le v nemškem jeziku, na svitlo. Ona se bo za zdaj le v tako imenovanih nemških dedinih deželah vpeljala. Pravijo, da so se Horvaški zaupniki proti hipne j vpeljavi porote v njihovi kronovini izgovorili. V kratkem dobimo tudi postavo za menjopise (AiVech-selordnung) v Austrianskej carevini, ki je skorej od besede do besede nova občna nemška menjo-pisna postava. Je že tudi v vse slovanske jezike prestavljena.
Tiska se že tudi vravnalo (Reglement) za deželno stražo (žandarmerio). Ta dela dajo cesarskim tiskarnam toliko opraviti, da je izdanje deželnih vstav v slovanskih jezikih zaostalo. Slovenci bi znali tedaj precej časa še na slovensko prestavo čakati. Scer moramo opomniti, da od časa, kar je razglas ministra pravosodja svet vgledal, da se nektere postave tudi zamorejo začas le v nemškem jeziku izdati, se je skerb deržavnih tiskarnic za kkratno (gleichzeitige) izdanje slovanskih prestav močno ohladila. Da je vstava za Češko kronovino s češko prestavo vred koj na svitlo prišla, se ima le vpričnosti nekega znamenitega rodoljuba od tod pripisali, ki se je za to reč ojstro potegnul.
Kar višje deželne sodnije Slovencov v Gradcu, Celovcu in Terstu zadene, vidimo scer, da je ministerstvo pri vsakej kake tri uradnike postavilo, ki slovenski umejo. Al koliko je s tem pomagano? Koliko še manjka, da bi reči zamogel: Tu je ravnopravnost zares v djanju vpeljana, se spolnuje, in nič več ni želeti? Ri ne bilo pripravnejše, ko be ministertvo jedno samo višjo deželno sodnijo za vse Slovence vstanovilo, pri kterej bi se ravno-pravnosti veliko boljše in ložje zadostiti moglo ?
U Gradcu 24. Januar a. Slovenci, i vsi Slavenci! ena hči se nam je porodila, uReču jena svet prišla, i komaj rojena derči že črez vse sla-vensko gorč, nje glas po vsih dolih milo vabi slavenske matere sine , de se skiipe u duhovih svojih, da osnuju Akademij u znanstva slavenskega.
Idea je to zarčs visoka i poprčd za nas naj važneja. Ako se hočejo kada zjediniti u duhu našemu, tak se poprimimo te pomisli, upelajmo ju u istotu, neodpustimo, saj nas zjedini, saj nas vodi k jedinemu narečju našega krasnega jezika. Še zdaj doni jek po dolinah vseh slavenskih vzrokovan od glasa zbranih u zlati Pragi mužev slavenskih, kteri le nekoliko dni su zbrani bili; premislite, koliko veče spasenje nam navstane za slovstvo naše u Akademiji znanosti! Hude to utočišče, kamur se budu vtčkale vse veličanske pomisli vsega Slavenstva, odkod budu prižigali znanstvenski žarki i razsve-tlivali vse kraje blaženo. Mora nam vlada ktomu pripomoči, saj i mi prinašamo k akademiji nemški, pa nas je taka večina.

M dvomiti, da bude vsaki pravi domorodec tu pomisel, koliko mu moč iz serca rad podpiral.
Pri ti akademiji bi vsako narečje svoje namestnike imelo, p. dva, — pa ne po čislu duš. Ker se znanosti nemere po večini deželjanov. Nje sto-lica bi imela biti v slavenskem mestu, drugači pa složena kakor akademija nemška.	—■ č
Ljubljana. Slovensko družtvo je deželnemu poglavarju vsa dela, ktera je ono v tisk dalo, podarilo. Deželni poglavar je takole odgovoril: Jez za svojo dolžnost spoznam, družtvo, ki je toliko za omiko ljudstva storilo, po mogočosti podpirati.
* Gospod M. Cigale prejšni vrednik Slovenije" je za vrednika deržavnega zakonika in vladnega lista in c. k. ministerjalnega koncepista izvoljen.
Terst. Iz Tersta se piše, da je krog 100 Cernogorcev na turško zemljo zavolj tega planilo, da bi eno karavano zropali. Al karavana je bila dobro oborožena in je tudi varbe pri sebi imela, Cernogorce je razpodila. Dva Černogorca je ranila in vjela. —
Terst. Svetovavstvo teržaškega mesta je sledeče pisino na cesarja poslalo: Vaše Veličanstvo! Z gorečim pričakovanjem je Terst kratke dneve štel, po kterih bo Vaše Veličanstvo mesto obiskati blagovolilo , ko so neprevidljive okoljšine izpolnenje tega namena zaverle.
Komej so pa te overe pretekle, se je že goreča želja vnela, naj ljubšega gospoda spoštovavno v naši sredi sprejeti.
Nadomestovavec te. goreče in jedine želje, zje-dinjen z bo rs nim i poslanci naj ponižniše svetovavstvo Vaše Veličanstvo živo prosi, da bi Vaše Veličanstvo blagovolilo o začetku pomladi z celega serca vdano mesto obiskati.
Da bi to zaželjeno obiskanje stavbo blagoslovilo, ki ni le za naše kupčije, ampak tudi za ko-mercielne zadeve cele deržave naj večje važnosti. Naj bolj goreča želja cele deržave bo spolnjena, in v naše letopise se bode osrečaven čas zapisal, ako bo Vaše Veličanstvo blagovolilo gruntni kamen kolodvora postaviti, ki bo Terst z stolnim mestom zvezal.
Znane so nam težave, ktere zdaj občinsko oskerbništvo teže, torej hočemo žertev na oltar domovine prinesti, kolikor nam ojske zadeve dopuste; ponudimo deržavi za postavo novega kolodvora prav pripravna kraja, kar smo že bolj natanjko Vašemu ministru javnih stavb naznanili. Naj blagovoli Vaše Veličanstvo prošnje tega mesta spolniti, naj bi se Vaša milost nikdar ne pomanjšala.
Horvaška. V narodnih novinah je bila knjiga naznanjena pod naslovom : „11 i r s k o - n e m a c k a Čitanka za mladež, kao i za učitelje, gra-djane i seljake od dvih svetjenikah za-grebačke biskupie". Ta knjiga je bila po povelju banalnega svetovavstva na deželne stroške tiskana in za šole namenjena, banski namestnik, Lentulaj jo je pa prepovedal, ker za šole ni primerna.
Serbska. Iz Zemuna se v „Sudslaviscbe Zeitung" piše, da je general Majcrhofer, sedajni poglavar serbske vojvodine, nekdajne narodne vla-davce pod patriarhom Rajačičem k sebi poklical in jim z vojaško ojstrostjo zapovedal, se v 24 urah iz Zemuna podati, Stankoviča pa je hotel pod o prežo v Petrinjo poslati, ker je spise serbske narodne vlade v Karlovce in ne vojaškemu poveljstvu v Temešvar poslal. Le po dolgih prošnjah spoštovanih možev je Stankoviču general dovolil.
brez o p reze pa tudi brez odloga mesto zapustiti. Na tako vižo je vladarstvo končalo, zoper kterega se centralna dunajska vlada nikdar ni pritožila; nasproti je bila ta vlada poterjena, podperana in pohvaljena, in nje glava, patriarh je bil vradno izvoljen. Zares so zdaj nevarni časi minuli in brez po-mislika se ta vlada tebi nič meni nič na tako vižo izpodi. Ali je tako ravnanje modro z možmi, ki so pred nekterimi tedni toliko koristili, s kterimi je bila deržavna vlada popolnoma zadovoljna? Ali bi ne bilo dosti te može le iz službe spustiti? Čimu je bilo vojaško žuganje ? Tako se ni govorilo, ko so se Serbi bojevali; takrat se je njih zvestoba, njih serčnost hvalila; zdaj se s puntarji pitajo, ki na druzega ne mislijo kakor na vstajo. Je mar tako delo pogumno? ali je namenjeno s takim nevrednim ravnanjem Serbe dražiti in prepir zbuditi ? Zakaj pa je serbska narodna vlada spise v Karlovce poslala? Zato, ker ji je bilo od pa-trijarha zapovedano. Da je gospod Majerhofer s tem nezadovoljen, je jasno kot beli dan, pa zakaj? to se vpraša. To sam naj bolj ve, mi bi le v g a n o v at i morali, in kdor vganuje, se lahko zmoti. Marsikaj se v vojaški meji zgodi, kar je pomislika vredno. Nočemo iz zdajnih dogodb prihodnjih prerokovati, to pa je vonder še vedno res bilo, da k d o r vk o p r i v e seje, ne žane pšenice.
Ceska. V Pragi po bolnišnicah zlo hud legar razsaja; tudi iz drugih krajev se od te bolezni sliši.
*	Havliček, vrednik narodnih novin seje na Dunaj podal, da bi od ministerstva pravico dobil, svoj časopis spet izdajati. Tako nekteri časopisi pišejo; „(Jnion" pa pravi,-ita to ni res.
*	Pripoveduje se, da je ministerski ukaz prišel, ki 12 predsednikom zunaj Prage zapove hitro vradno prisego, jim ukaže se hitro na odločena mesta podati in svoja opravila pričeti.
*	Pretečen teden je v Pragi vdova nekega ši-varja umerla, ki je bila 103 leta stara.
*	Nekdo piše iz Tirolov v „Union" sledeče od Rusov: „Večkrat sim čul, da Rusi čuta k slovan-skej vzajemnosti nimajo; al, ko sim lansko leto mnogo z Rusi opraviti imel, sim se prepričal, da kolikor bolj je Rus izobražen, kolikor višjega stanu je ali v kolikor večjej službi stoji, toliko bolj živ vse-slovanski čut ga obhaja; tedaj ta čut ni tako naraven, marveč izreja in izobraženost ga še le budi.
*	Cesko slovstvo je z važnimi deli pomnoženo. Rav no se sledeča dela tiskajo: Zgodovina Giron-distov Lamertina, prestavljena od "VVojačeka, — zgodovina francozke revolucije, Migneta prestavljena od M a 1 y - a — le diable boiteu.v od Le Sage prestavil Tomsa — drugi natis Pavlickovega domačega zdravnika, prestavil An t. Jungmann, češka slovnica od Buriana, — zadnji zvezki Ca-povega zemljopisa — češka slovnica od \VIaska.
*	Ni davno, kar je pri nas na Dolensko vse vrelo k nekemu tako imenovanemu zamaknenemu dekletu, clo na prižnici smo na lastno uho čuli, kako srečna se sme krajnska dežela zavolj tiste zamaknjene imenovati.! Zdaj je vse potihnulo. Slišali smo tamkejšne prebivavce terditi, da ni bilo druzega kakor sleparija. Tudi na Češkem so se take komedie začele, kar so češke „Xarodne noviny" hudo grajale, al njim so se zdaj usta zavezale, "in komedie so se 3. januarja spet začele v Mcelu s tistimi tremi svetimi deklicami (tako jih lahkoverno ljudstvo imenuje). Časopis „Union" prinese to novico , jo ojstro pretrese in hudo graja. Kdaj bo vonder takih sleparij konec, ki so katolški veri go-
tovo v večjo škodo kakor pa v korist! Na zadnje vonder le resnica na dan pride.
*	Še vedno hodijo vojaki na saksonsko mejo.
Moravska meja. Iz Skaliča se sledeče pise.
Akoravno je naše mesto popolnoma slovansko, so tukaj vonder še vedno taki med vradniki in meščani, ki na Košuta verjejo, in s cesarjem in slovanskem narodom odkritoserčno ne menijo. Vsa oznanila, ki so v slovaškem na vrata in vogle nabita, se čez noč potergajo, s cesarskimi ukazi norce bri-jejo, in clo mestna uradnija na to le malo porajta. Neslano vladarstvo se zopet vrača, mestno poglavarstvo vse spise ne v slovaškem, ampak vlatin-s k e m jeziku izdaja. Unidan je neka vdova jokajoč od hiše do hiše hodila z latinskim spisom, ker si ni vedla sovetovati. Kaj nam pri tem takem §.12 začasne vravnave pomaga, ki zapove, da se morajo vsi dopisi in odgovori v deželnem jeziku izdajati. Znabiti je pri nas latinski deželni jezik?
Slovaška. Hurban pripravlja tretji zvezek svojih „Pohladi" (pogledi) za natis; med drugim za-popade ti zvezek tudi popis slovaške černe vojske in zadnjih zgodbih na Slovaškem.
Galicia se bode, kakor pripovedujejo v dva dela razdelila, v poljsko, nje poglavar bode grof Mnišek; v rusinsko, za nje poglavarja se'grof Go-luhovski imenuje.
*	V Lvovu dobi enega dne neka zavolj svoje dobrodelnosti znana gospa pismo brez podpisa, v kterem ji je bilo rečeno, da mora v Jezuitarski cerkvi na odločen dan in uro v spovednico 300 gld. položiti; ako tega ne stori, seji žuga z umorom lastnega sina in hčere in požigom. Policija ji svetje zapečateno pismice na odločen kraj prinesti, kar ona tudi stori z opombo, da to ni prava pot milo-dare deliti. Kmalo potem se dve ženski nižjega stanu spovednici bližate in listik vzamete, čez nekoliko časa pristopite k ravno tisti spovednici k spovedi. Potem se hitro iz cerkve vmaknete; ali ko stopite čez prag jih po beraško oblečen policijski stražnik, ki je vedno na vse skerbno pazil, saboj pelje in zapre.
*	Ministerstvo uka je ukazalo z dekretom 28. novembra, da naj se v Lvovu bogoslovci rimsko-in gerško-katolške vere skupej podučujejo, ako je mogoče v dveh sobah v hiši mestnega svetovavstva.
, — Odbor mestnega svetovavstvo jc dve sobi za učilnici prepustil.
Austrijanska. Dve kompanije topničarjev pride v prazno Aulo.
*	25. januarja je prišel 12 del občnega der-žavnega zakonika in vladnega lista na svitlo, pa za zdaj samo v nemškem jeziku.
*	Zavolj mraza in slabega vremena je bilo sklenjeno, dokler ne bo boljšega vremena, premikanje vojakov ustaviti.
*	Nove tožbe sečujejo, da se v nekterih krajih operajo, derva za šolo odrajtovati. Do zdaj so bile dominje in občine zavezane, derva za kurjavo šol pripravljati; zdaj pa hočejo ta jarm otresti z pogledom na patent 7. septembra 1848.
*	14 konjkov je 23 januarja po noči, ko so iz Wieselburga šli, zmerznulo.
*	25. dan zjutraj so dobili na Dunaju enega mertvega, ki je po noči v snegu zmerznul. Vse je bilo zastonj ga spet k življenju obuditi.
*	Drugi mesec bo začel na Dunaju nov časopis izhajati z naslovom „Wiener Stadtpost". Vrednik tega časopisa bo c. k. dosluženi vojaški zdravnik VVeinberger.
*	Novo izvoljen poslanec francoske republike na cesarskem dvoru M. de la Cour je cesarju povemo pismo predsednika republike 21. jan. izročil.
#	Skupno število Židov je na zemlji od 4—5 milionov. Na Turškem jih je 500.000 v Azii, 250.000 v Evropi, v izhodni Azii 50 do 80.000, v severni Afriki 600.000, v Ameriki 100.000, v Evropi dva miliona, in sicer na Angleškem 18.O0O, v Belgii 1600, v švedii in Norvegii 850, na Danskem 6000, na Francoskem 70.000, na Niskoze-meljskem 52.000, na Rusovskem 1,120.000, na Laškem 40.000, na Avstrijanskem 630.000, na Prusovskem 214.000, po drugih nemških deželah 175.000.
Ogerska. Ogerska duhovšina je povelje dobila v vradnih rečeh samo latinščino vpotrebovati.
Erdeljsko. V Siidsl. Zeit. se iz Medjaša piše, kako hudo se zvestim Romanom godi. Med tem, ko, tisti Romani, ki so zavolj tega, ker so bili cesarju zvesti, vse premoženje zgubili, zdaj v hudi zimi po deželi okrog brez vse pomoči tavajo, se tisti, kterim je še kaj ostalo, z vojaško oblastjo silijo, Madjarom povernuti kar so v vojski zgubili in so primorani jim poderte hiše zidati. (Kar se v Almoru in v okolici Tevisa godi, za maševanje v nebo vpije.) — Med tem ko se kervavi sodniki in morivci Romanov prosto pod milim nebom sprehajajo, se narodni vodji Romanov, ki so vladi toliko koristili, zaperajo, in čez več tednov izpuste ali pa po nedolžnim dva ali tri mesce zaprejo, da bi se ne vidilo, da so nedolžni. Tako se ravna z vernim narodom!
Lombardo-ben. kraljestvo. Novice iz Milana pripovedujejo, da so med nemškimi in madjarskiiui vojaki kervavi prepiri kaj navadnega. Kako je to, da je, kjer se koli kaj od tacih reči sliši, skor povsod Nemec zraven.
Tuje dežele.
Bosna. Z bosniške meje se v „Agramer Zeit." piše, da so v Travniku več porotnikov zaperli, ktere so vstajniki iz Krajne tje poslali. Nade vstajnikov so torej poderte.
Pri dogovorih v Travniku so hotli Tahier-Pa-šata odstaviti in na njegovo mesto pašaRabiča postaviti, ker ga poštujejo in ljubijo, al on ni te časti prevzeti hotel, ampak opominjal, da naj se mirno po-gode. Davki so se že začeli v nekterih krajih pobirati.
Vstajniki, ki so za gotovo zvedli, da so njih porotniki zaperti, se vKladušu in Todorovem zbe-rajo in so namenjeni naravnost v Travnik jovdariti.
Vojaki, ki so v Bosno prišli, so se večidel že preč podali, vonder se še vedno vojaška roba v Rosno vozi.
Turška. Pripoveduje se, da je Bem vmerl in da se bodo ogerski in poljski beguni iz Šumle v Azjo preselili.	' >>
Nemška. 7. Januarja je pervikrat nekoliko austrijanskih vojakov na Saksonsko prišlo. V začetku so se s prebivavci dobro razumeli, ko pa zapojejo: „Zum Dresdner Thore marsehiren wir ein" jim je glasno „EIjen Košut" nasproti zadonelo in ogenj je bil v strehi. Boj seje vnel, in Austrijanci imajo enemu previdnemu desetniku se zahvaliti, da niso kervavih glav odnesli.
Laška. 13. Jan. je nekoliko zapertih (pripoveduje se da 50) iz ječe v Ternimi vteklo. Pravijo, da je dvajset že spet vjetih.
Francoska. V Parizu vse na to kaže, da so Francozi na pragu velikih prekucij.
%
Narodne pripovedke iz Bistriske doline.
Spisal Janez Terdina.
VI. Gradič.
(Konec.)
Skorej 14 dni je bil že Skit s tovarši v kletu. Rad bi bil enkrat zopet prosti zrak dihal, nobena nevarnost ga ne ostraši. Vergel je nase staro turško halo, ki si jo je v nekem boju pridobil in je tako oblečen zakotje zapustil. Ura je bila eno čez polnoči. Trna je bila taka, da se ped daleč ni izločilo. Skit se plazi, se ve da tiho in varno, ob zidovjih in na vse na tanjko pazi. Tu je slišal kakega stražnika čez svojo zaspanost plakati, tam druzega spet, ki je Aftala klel; tu so cele trume mermrale, tam se je razlegal glas velitelja, ki je straže ogledoval. V dveh urah popotvanja je Skit turškega vodja popolnoma poznal. Ob treh se zopet v svojo klet nazaj poda. Čudne misli mu po glavi rojijo, pa že je sklep storjen, ko k tovaršem noter stopi.
Ko se dan zazori, se Skit zopet vzdigne in zavetje zapusti. Pogumno stopa po cesti in po stanovanju velitelja bara. Ko mu Turki povedo , gre naravnost k Aftalu ter mu veliko dnarja na znanje da, ki so ga pobegnjeni kristjani skrili. Skopemu Aftalu se oči bliskajo, „urno me k zakladi pelji, le berš! hvaležen ti bom zato", mu reče. Skit privoli, ga do zaklada spremiti. Med potjo ga vedno Aftal praša, če je res tako obilno peneza skritega. „Za vtoniti v njem ga je", mu seljan odgovori; „panaglo stopaj va!"
Ko na dvoriše prideta, se Skit še enkrat okolj ozre, če ju nihče ne vidi. Žive duše ni bilo nikjer. Tu je, pravi zdaj, kar tako željno išeš. Pri tih besedah prime on Aftala za roko, ga k štirni potegne in tako naglo vanjo verze, da se ne morene braniti ne Turke na pomoč poklicati. Glava je z majhnim trudom odsekana, se smeja Skit, majhna skerb, tudi ostanke podrobiti. Veselo se verne zopet k tovaršem v klet.
Večer pride. Čudno se Turkom zdi, da bi bil Aftal čez dan miren v hiši ostal, kar se še nikdar ni zgodilo. Drugekrat je po noči vsake dve uri po stražiših hodil, dans je tudi to zaostalo. Ravno tako se godi drugi in tretji dan. Sčasoma se Turki prepričajo , da je mogel njih vodja na kako vižo po-ginuti. Kolikor bolj so bili popred vojstro deržani, toliko razujzdaneji zdaj postanejo. Čez dan so pili in razsajali in clo straže zanemarili. Z veseljem Skit to turško zanikernost vidi. Brez zamude sklene naklep doveršiti.
Ko se noč stori zopet z vsimi tovarši zakotje zapusti in na cesto gre. Vse je tiho, Turki spe, enega zbujenega ni. Brez spodtika zaklenejo kmetje zunaj pri vsili hišah vrata. Okna so takrat še zlo majhna narejali, tako da se nobeden ni mogel skoz splaziti. Neverniki so bili tedej popolnoma za-perti. Zdaj Skit nekaj tovaršev v Bašico pošle, z ostalim pa eno hišo za drugo obstopi in Turke z grozovitim žuganjem primora, mu vse orožje izročiti. Oni mislijo, da je Bog ve koliko sovražnikov in res sablje in puške skoz okna vun dajo in milosti prosijo. Ko ima Skit vse v rokak, kar bi mu škodvati znalo, še enkrat pogleda, če je vse terdno
zaklenjeno. Potem pa turške konje z tovarši vred zasede in gor in dol po vasi jaha, da bi Turke ostrašil, če bi se kaj ganuti hotli.
Čez kake dve uri tudi uni pobegneni kmetje iz Bašice pridejo in se Skitu pridružijo. Ta reče zdaj hišo za hišo odpreti in Turke povezati. Njih serd in osup ni za popisat, ko zaslišijo, na kaki način so zasačeni bili. Pa serd jim malo pomaga, hočeš, nočeš so morali v Ljubljano koračiti in za nečloveško ravnanje zasluženo kazen prejeti. —
Rombihel se je v tem turškem bojvanju slabo obnašal. Obudil je sum, da je s Turki zastopljen. Po vikšem povelju je prišel ob vso posest, ki je bila grozno velika. Deželni zbor jo je brez pomi-slika Skitu v last dal, ki je naj več pripomogel, da so Turki Ristriško dolino, in kmalo ves gorenski kraj popustili. Tistih trideset zgnanih kmetov je pa svoja pohištva zopet nazaj dobilo in jih veselo vži-valo, brez da bi kaki drugi gosposki kot Cesarju podložni bili. Še le čez 200 let so zvijače nekega plemenitaša njih vnuke spet podjarmile.
Nenavadne besede v prevdarek.
D r o b e 1 j (1 j n a), majhini kosčiki kruha, ki jim, tode popačeno, pravijo dromeljni (od drobiti).
F ar al (okrog Beča na Notr. je morde laška beseda, ne?), pomeni svetilnico (laterno).
Fertamuzniti, komu eno za uho dati.
FI e n č a t i. (Niti, c virn se flenčajo, če se medejo).
Gompati, pretepati, posebno s pestjo gori po herbtu.
Havdra, tudi hasta, vsake verste rastljine, plevel in druge reči med žitom rasteče, z njim vred požete in v snope povite; post. rež je bila letos kej havdrasta.
Hudobetnica, (tak les — za terte dober).
Kačji c a (tak les, drevesce).
Kam p (razdelik, Abtheilung) p. nadvakampa smo sekli, želi, delali itd.
Kerza, je slab, neojster, malovreden nož.
Kocna, veriga, s ktero se živina k jaslim priveže, scer roč.
Kompati,kIjumpati (onomatop.) p. skaženo jajce, kompa, voda v jempi (če ni prav prav pol-hna), v trebuhu kompa.
Kemba (čemba), tokarjempa, brenta, Butte.
Koplica (v mlinu).
Kom, Kreis, post. v kom iti, se verteti; se v korn vstaviti ali vstopiti; im Kreise herumgehen, sicli drelien; sicli in einen Kreis aufstellen.
K d z j i c a (ternčasta cvetica rumenega cvetja).
K o p o v ii h (p. to je pravi kopoiih, ali kopoviih).
Krezulja (kozulja) od drevesaodlomljene še zelene vejice.
Kopa, kaj se pravi: kopa pihne; kopo čer-niti, štorati, grasati ?
Lak (morde vlak, od vleči ?) post. v pondelik je bilo malo turšice naprodaj, lak je bil za njo, to je, se je težko dobila, kupila.
Lepo (v pomenu etwa ordentlich). post. tako ga je vergel, da je lepo od tal poskočil itd.
L o h k a, 1. v pomenu leicht moglich; p. le lohka, de še dans pride, t. j. morde, znabiti itd.; 2. v pomenu: vvenig bemittelt, wenig Geld habend, p. Anže je kej lohek, t. j. je reven, ima malo dnarja.