Tedenske rsovice, Našc čilatelje opozarjamo, da so po mestih edino ti-le denarni zavodi naši: Spodnještajerska ljudska posojihika v Mariboru, Stolna ulica, Ljudska posojilnka v Cclju, pri «Belem volu«, Kralja Petra costa, 1. nadstropje, Kmečka hranilnica in posojilnica v Ptuju. Vsi drugi denarni zavodi po teh mestih so li)>eralni. Nalagajle le pri naših denarnih zavodih denar, ker so najbolj varni! Prošnja slovenskih vojakov u južne Srbije na poslance naše stranke. Pretiranost, katero so začeli od početka volitev pa do danes nad nami Slovenci znašati (posebno z vojaki), smo prisiljeni, da si iščemo pomoči pri naših slovenskih braniteljih, v katere edino še imamo zaupanje. Da ne bom ovirol čitatelja v čitanju, bom takoj prešel na stvar: Že dolgo let so se čitali v moji hiši slovenski časopisi: ":S!ov. Gospodar» in 'Domoljub». Ker sfa se mi ta dva časopisa priljubila že v mladosti, sem si jih naročil tudi semkaj v Macedonijo. A kljub temu, da je po ustavi dovoijeno čitati čascpise vsakemu državljanu, to nam vojakom zabranjujejo. To zabranjevanje še pred volitvami ni bilo tako neznosno, ali kakor hitro se je obrnilo kolo sreče na zmago Slovenske ljndske stranke, so začeli najstrožje zabranjevati vsak slovenski časopis. Tako se godi vsem vojakom Slovencem. Evo vam moj slučaj: Ker sem vedno redno čital naročene mi časopise — katere je pa vedno prej prečital moj predpostavljeni, ne da bi dajal kakšne pripombe — ali čim je zmagala SLS, je vsako malenkost takoj vzel za krivico. Pred par dnevi me je poklical na odgovor, zakaj sem čital slovenske časopise in na tej osnovi me je obtožil kot politično sumljivega in dela na to, da zgubim svoj čin narednika in da se odpustim kot državnim koristim škodljiv. Obenem me je kaznoval z 20 dnevnim zaporom. — Tako iivimo vsi Slovenci tukaj v Južni Srbiji, ker živimo, kakor pri nas živina v ograji. Ker pa imamo vsi veliko zaupanje v naše slovenske voditelje, zato jih prosimo vsi rukajšnji slovenski vojald, da naj gledajo vsaj na to, da pridemo čim prej služit v naše kraje in da se zahteva od vlade naše zavarovanje. Podčastniki in vojaki-Slovenci iz Skoplja. Ceikvena pobožnost v Breznu ob Dravi. Sv. Miklavža častijo zlasti ob vodah. Prosijo ga pomoči v nevarnosti za življenje. Toko je tudi pri nas, več sto let stara, od papeža Klementa IX. 1. 1669. z odpustki obdarovana bratovščina sv. Miklavža. Udje molijo vsaki dan eden oče naš k svetniku in darujejo na leto par soldov za svete maše ob določenih dr.evih in za molitev ob nedeljah. Svojo «bratovsko nedeljo« imajo takoj po šentjurski (na Remšniku), torej letos 29. aprila. Takrat je dvojna služba božja, darovanje za brezni§ko cerkev, pobiranje udnine, vpisovanje diužbenikov in kramarski sejem. Bog usliši priprošnje svojega skižabnika-svetnika v blagor njegovim častilcem na duši in na telesu. Smrt obmejnega Slovenca. Iz Pernic nad Muto nam poročajo: V pondeljek, dne 9. aprila je umrl po mučni bolezni Peter Golob, pd. Urh, posestnik na Mlakah, star komaj 40 let. Dolga huda bolezen želodčni rak mu je ugasnila luč življenja. Imel je lepo, z modernimi stroji opremljeno poscstvo, 5 minut onstran meje. V razburjenih dneh vojaškega pohoda leta 1919 je moral z drugimi vred tudi on mnogo trpeti, a povračila ni dobil nikakega. Vse to bi se še kolikor toliko pozabilo, hujši udarec zanj je bila zagre^ena dtžavna meja. Nesrečne nove meje ni zakrivtlo tukajšnje ljudstvo, marveč krotkovidiiost in lahkomiselnost onih gospodov v Ljubljani, ki so imeli leta 1920 moč v rokah. Posestniki trikota Sopota, Pemice in Sv. Jemej so gospodarsko uničeni. Pokojni Peter je imel krasne gozdove in hlev poln živine, a prodoti se ne more ničesar, plačila v Avstriji so pa velikanska. Večkrot se je izrazil, dasi je bil dobcr Slovenec, da glede jezika naj bi šla meja kjerkoli, bodisi čez Sopoto ali nižje, toda v gospodarskem oziru spada ves Bistriški jarek k Dravski dolini. Ko je šlo za ureditev obmejnega prometa, je hodil Peter po zimi, beri in izgovori, v poldrugi meter debelem snegu po teh strminah doli do Bistrice, nato navzgor čez Radvanje irv Sv. Lovrenc v Ivnik k obmejni komisiji ter zopet nazaj. In to ne samo enkrat. Vsled tega si je svoje že prej slabotno zdravje občutno pokvaril. Vrhu tega je moral prenašati obrekovanje nekaterih nasprotnikov domačinov. Ko je zadnje tedne ležal v postelji, ga sporo ni bilo poznati, tako ga je spremenila bolezen. Nekaj pred Veliko nočjo je rekel: pomlad je tu, a jaz ne bom več oral ne sejal. Kakor je bilo vse njegovo življenje vsikdar življenje pravega kristjana, tako je tudi veliki teden prejel ganljivo poslednjo popotnico in je bil njegov pogreb v sredo, dne 11. aprila prav lep. Dragi Peter, počivaj v obmejni zemlji, za katero zi žrtvoval svoje zdravje in živijenje, in naj bo enkrat za Te tukaj tudi veselo vstajenje! Umrl je na Špičniku pri Svečini 14. t. m. posestnik in dolgoletni občinski odbornik Gašpar Gavbe. Blagopokojni je bil vzor vinogradnika in kletarja ter je bil kot tak tudi večkrat odlikovan z raznimi častnimi diplomami. Po dolgem trplenju na svetu je 14. t. m. zatisr.il za vedno svoje življenja trudne oči. Obir.ejni vinogradnik, počivaj v miru, žalujoči družini pa naše sožalje. Redka starost. (Dopis od Št. Janža na Dr. polju). Dne 13. aprila t. 1. je umrla najstarejša oseba v naši župniji g. Ivana Šnuderl mati g. Jožefa Šnuderl, hišnega posestnika v Mariboru in občinskega tajnika občine Lajtersberg. Dosegla je redko starost 91 let, bila je 30 let vdova. Spoštovani družini naše iskreno sožalje? Naj blaga rajnica v miru počiva! Žalostne novice od Sv. Andraža v Slov. goricah. Skoraj neperestano je mrtvaški zvon pretekle dni pel svojo zadnjo pesem tukajšnjim župljanom. Po kratki in mučni bolezni je umrl gostilničar in posestnik Tomaž Toš, mož tihega značaja in skromen. Počivaj v miru! Komaj smo izročili materi zemlji njegovo truplo, se je pa razširila novica, da je morala v veenost mlada žena Marija Zorko, roj. Lovrenčič po le par dnevni bolezni in le po enoletnem srečnem zakonu. Na njej so se spolnile besede: Kakšno življenje, takšna smrt. Pred zakonom vzgledna Marijina družbenica in vrla članica naših katoliških društev, je imela najlepšo smrt. Nekoliko ur pred smrtjo si je zapela svojo Marijino pesem: «Ves, o Marija«. Umrla je na Marijino soboto in bila pokopana na spomin Marijinega oznanjenja, dne 9. aprila. Dolga vrsta župljanov jo je spremila k grobu, kjer so ji po poslovilnih besedah domačega župnika zapeli prav ginljivo slovo. Pokojna zapušča majhnega, šele 7 dni starega sinčka, ki ne bo nikdar poznal dobre mamice. Vživaj v večnosti tvoja blaga in za vse dobro vneta duša nebeško plačilol V Vitomarcih pa je zatisnila svoje oči k večnemu počitku žena-mati Gera Požegar, objokovana od moža in edine hčerke. Vsem daj Bog večni mir in pokoj! Kar dve osebi v cni hiši na mrlvaškem odru. V Oseku, župnija Sv. Benedikt y Slov. gor., so imeli pri Kozarovih, po domače pri Šimenovih, obenem dva mrliča. Umrl je stari prevžitkar Martin Kozar v 82. letu. Rajni je bil znan daleč naokrog kot poštena duša. Isti dan kot stari oče je umrla tudi hčerka sedanjega gospodarja Jakoba Kozar, komaj štiriletna Mimika. Staremu očetu in vnukinji je ugasnila luč življenja pljučnica. Naj Bog tolaži krščansko hišo! Mladeniči — na marijanski shod v Celje! Letos bo na binkoštni pondeljek, 21. maja velik shod mladeniških Marjinih družb in drugih dobrih fantov iz cele Slovenije pri Sv. Jožefu nad Celjem. Ta dan mora biti dan velikih misli in velikih dejanj, Marijin dan in naš mladeniški dan. Ta dan hočemo javno in slovesno izraziti svoje globoko versko prepričanje in svojo udanost nebeški materi Mariji. Ta dan pa hočemo tudi videti naše mladeniške čete, naše vrle bojevnike. Od tega marijanskega shoda hočemo ponesti na dom srce polno navdušenosti, požrtvovalno6ti in ljubezni do Marije, naše zaščitnice in za naše lepe, svete, mladeniške vzore! Zato mladeniči — na plan! 21. majnik, to je naš dan! Organizacijsko gibanje v Celju. Po volilni borbi se je začelo pri nas živahno društveno življenje. Nedelja za nedeljo imamo kakšno prireditev. Na belo nedeljo so nas presenetili naši vrli delavci s Finžgarjevo igro «Razvalina življenja«. V nedeljo, dne 15. t m. je krasno uspela orlovska akademija dijaške vrste. V nedeljo, dne 22. t. m. pa priredi pevski odsek Izobraževalnega društva svoj prvi koncert v Narodnem domu. Na sporedu so mešani in moški zbori priznanih skladateljev. Pridite poslušat, ne bo vam žal. Začetek točno ob pol 4. uri pop. Celjsko pevsko okrožje priredi meseca junija veliko okrožno pevsko prireditev v Celju. Do sedaj je prijavilo svojo udeležbo že 8 zborov. Ako še želi kak zbor nastopiti, ki pa ni sprejel tozadevno okrožnico, naj nemudoma prijavi svojo soudeležbo, da se mu lahko takoj naznanijo skupne pesmi. Naznani naj število pevcev in kateri dve pesmi bo sam pel. Prijave pošljite na gosp. Franca Jeriča, Ljudska posojilnica, Beli vol. Romarji, ki prihajajo na božjo pot k Sv. Jožefu nad Celjem. Lepa cerkev sv. Jožefa je bila pozidana od celjskih meščanov s pomočjo 10 okoliških občin 1. 1680. Tokrat je namreč v Celju in okolid razsojala kugo, pa so Celjani in okoličonl sezidali cerkev sv. Jožefa kot zaobIjnbno svetišče, ker jih je Bog na priprošnjo sv. Jožefa ff-e&l kuja. To ccrkov so pozneje dyakrat prenovili in sicer e. 1. 1739 in 1825. Cerkev sv. Jožefa pa je danes posebno od zunoj potrebna prenovitve, kar bo pa pri sedanji draginji stalo zelo veliko in radi tega se predstojništvo misijonske hiše pri sv. Jožefu prav toplo priporoča romarjem, naj letos pripomorejo s prostovoljrumi denarnimi prispevki, da bo cerkev sv. Jožefa tudi na zunaj postala ponos Slov. Štajerske. Ljudska posojilnica v Celju pri Belem volu je imela dne 15. t. m. svoj 16. redni občni zbor. Iz poročila načelstva posnamemo, da imela koncem leta okrog 30 milijonov vlog in je zrasla no vlogah v minulem letu za 10 milijonov. Stanje posojil je znašalo koncem leta 26 milijonov in se je zvišalo y letu 1922 za 13 milijonov kron. Čistega dobička je dosegla nad 171.000 kron. Denarni promet je znašal nad 207 milijonov kron. Iz tega kratkega poročila je razvidno, da je Ljudska posojilnica v Celju pri Belem volu nepričakovano lepo napredovala, da uživa med ljudstvom največje zaupanje in ugled in da je po stala eden največjih zadružnih denarnih zavodov, včlanjenih pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Priporočamo vsem slojem prebivalstva v celjskem okrožju, osobito pa pri kmetskem ljudstvu, da nalaga svoj denar le pri Ljudski posojilnici v Celju pri Belem volu in iščejo le pri njej posojila, ako ga rabijo, ker je ta posojilnica edino pravi kmetski zadružni denarni zavod v Celju. Pri njej je denar popolnoma varno naložen. Javni shod obrtnikov v Mozirju. Žalosine gospodarske razmere v našem okraju, katerega obstoj leži v izboljšanju obrtnega in trgovskega stanu, so dale inarsikoniu že misliti, da ne more iti tako naprej. Raditega je sklenila Rokodelska zadruga v Mozirju v svrho razmotrivanja in organiziranja obrtništva prirediti javni shod v Mozirju, dne 29. t. m., popoldne točno ob 3. uri, v prostoiih g. Slrmšeka. Na shodu govori podpredsednik trgovske in obrtne zbornice in mogoče še kak gosp. poslanec. Obrtnild vseh strok naj se udeleže zanesljivo tega važnega shoda v svojem lastnem interesu! — Odbor Rokodelske zadruge v Mozirju. Ljubieo ustrelil, sebe pa težko ranil. Iz Bresternice pri Mariboru smo prejeli to-le žalostno poročilo: Minuli ponedeljek je pri nas ustrelil kmetski sin Anton Handl swfo nevesto Marijo Zajko z dvema streloma v prsa, nato pa je še pognal sam sebi dve krogli v prsa, a jc še ostal pri življenju in leži v mariborski bolnici. Handlna je zasledovala žandarmerija radi posilstva nekega lOletnega dekleta in iz strabu pred kaznijo je sklenil samomor. Njegova nevesta Zajko mu je iz ljubezni sklenila slediti v smrt. V mJaki so ga našli. Iz ptujske okolice nam poročajo: V novi vasi pri Ptuju so našli v petek, dne 13. aprila v jutro v mlaki udove Šafer Antona Kumer, trgovca s perutnino. Že v soboto, dne 7. aprila so ga iskali, ker niso znali, kam je izginil. Vzrok. smrti ni znan. Je sam utonil, ali mogoče so ga drugi pijanega vrgli v mlako. Naj v miru počiva! Ker so jo starši kregali, je šla v vodo. Mimuli pondeljek zjutraj so potegnili pri Majdičevem mlinu v Spod. Hudinji pri Celju iz vode delavko Ano Raušer iz Trnovelj pri Celju. Na veliko soboto so jo namreč videli njeni stariši, da je hodila okrog z nekim fantom in so jo radi tega upravičeno ošteli. Na veliko soboto zvečer je dekle zginilo neznano kam in šele po štirinajstih dneh so jo potegnili kot samomorilko iz vode. Povodenj grozi Celju in okolici. Vsled nalivov zadnjih dni sta zelo narasli Savinja in Voglajna in ogrožata z veliko povodnjo mešto Celje in okolico. Tatovi na delu. V trgovino g. Pergerja v Dobovi je vlomila te dni tolpa od 8 roparjev in odnesla manufakturnega blaga in čevljev v vrednosti 140.335 kron. Umor v gozdu v Ločah, občina Sv. Andraž pri Velenju, Našli so 12. aprila 1923 mrtvega, neznanega moža. Mrtvec je ležal na listju in mahu. Oblečen je bil v modro srajco, sive hlače, zašite na zgornji levi hlačnici z modro krpo; hlače so bile prepasane z usnjenim pasom. Suknje in pokrivala ni imel. Mrtvi mož je moral ležati 3 do 4 dni v gozdu, bil je 172 cm. visok, slaboten človek, star 55 do 60 let, redkih, črnosivih las s plešo in pristriženih brk. Pri sodnem raztelesenju neznanega moža so ugotovili, da ]e bil umorjen: na levem sencu 11 mm dolga in 1.50 cm široka zevajoča okrogla rana, vrat je pa bil nad jabolkom prerezan z ostrim nožem in je rana dolga 12 cm in sega do hrbtenice. Kdo je umorjeni mož in kdo ga je umoril, ni znano. Važno za naša bralna društva. Po vojni se je slovenskih povesti zelo malo pisalo, a še manj tiskalo in izdalo. Pomanjkanje dobrih povestnih knjig najbolj občutijo vrla naša bralna društva. Cirilova tiskarna si je stavila nalog, da bo odslej ponalisnila vsak podlistck iz »Gospodarja« in «Straže.« Ravnokar je izšel t Cirilovi tiskarni eden najlepših in najboljših romanov kot ponatis iz «Sttraže« in se imenuje «Gladiatorji.« Roman je iz prvili časov krščanstva, je po vscbini lep, zanimiv in zelo podučljiv ter obsega dva obširna dela. To izvrstno povest posebno toplo priporočamo našim bralnim društvom, naj si jo naročijo v Cirilovi tiskarni. Roman stanc I. del 9 dinarjev, II. del 11 dinarjev s poštnino vred. Nove šmarnice za lcto 1923 letos ne bodo nobene izšle, zato bodo čč. gg. dušni pastirji morali rabili stare. Dobijo se še naslcdnje stare: 1. Mariji, majnika kraljicL Spisal M. Jurkovič za leto 1900. Din. 5.—. 2. Marija, mati dobrega sveta. Spisal dr. L. Gregorec, kanonik v Novicerkvi, za leto 1904. Din. 5.—. 3. Devica verna. Spisal J. Godec, za leto 1906. Vezana knjiga din. 8. 4. Kraljica cerkvcnega lela. Šmarnice za leto 1919. Vezana knjiga din 8.—. Poštenemu najditelju. Na glavni cesti od Gor. Bregonje proti Jurkloštru je bila zgubljena kožnata torbica z vsebino 2300 kron. Pošteni najditelj naj odda torbico z vsebino proti nagradi v župnišču Sv. Marjeta pri Rhnskih toplicah.