Hladnikia M: 5-11 (2002J ----___---5 Vegetacija gozdnih posek na nekarbonatni podlagi na območju Vegetation of forest clearings on non-carbonate bedrock in the Ratitovec region Andraž Čarni \ Tomaž Hrovat : ™ m sri::srvalni cenier siovenske akadem^* —, ** ' ZaV°d " g°Zd0Ve Sl0Venl'e' Ohraoe"a enota Ljubljana, Tržaška 2 , SI 1000 Ljubljana Izvleček: Preučenaje vegetacija gozdnih posek na nekarbonatni podlagi na območju Ratitovr, 11* , r ■ iz zvez. Sambuco-Salicion capreae .4« Vlieger 1937 in razred «SE l^J^^g*™ ' on the;°n-carbo,,ate * - and the £ ^ * ^1937 1. Uvod V gozdovih nastanejo vrzeli zaradi naravnih ujm {požari, žledolomi, vetrolomi, gradacije Škodljivcev) ali zaradi posegov človeka (sečnja). Posledica so spremenjene svetlobne, toplotne in vodne razmere kot tudi spremenjeni procesi v tleh. V takšnih ekoloških razmerah se razvije posečna vegetacija, ki smo jopreučili na rastišču združbe Luzulo albidae-Fageium Meusel 1937 na območju Ratitovca. Še posebej izrazite spremembe nastanejo na golosekih, kjer človek ne odstrani le posekanega drevja, temveč pri spravilu uniči ali poškoduje tudi obstoječo podrast. Na golosekih se vsebnost razpoložljivega dušika v humusnem horizontu zaradi biokemičnih procesov zelo poveča, temu pa sledi bujen razvoj nitrofilmh rastlinskih vrst in pojavijo se posebne rastlinske zdmžbe, ki hitro dosežejo optimalno stopnjo razvoja. To pa niso trajne združbe, saj na teh rastiščih dušik izpira in po nekaj letih (trajanje je odvisno od razpoložljivega dušika v tleh) rastline porabijo razpoložljivi dušik in s tem te rastlinske združbe propadejo. Nato se začne sukcesivni razvoj h gozdnim združbam. Oberdorfer, 1978 jAROLiMEK, & Al. 1997). Kljub temu, daje v Evropi vegetacija gozdnih posek dobro poznana, pa je o njej obstajajo v Sloveniji lc skromni zapisi (Markovjc 198? Carni & Al. 2001) 2. Opis raziskovanega območja in metode dela Ratitovec je visokogorska skupina na jugovzhodnem obrobju Julijskih Alp (Slika 1) Najvišji vrhovi presegajo 1500 m. Območje je dobro namočeno, saj pade med 1700 in 1HOO mm padavin letno. Največ padavin pade novembra, najmanj pa marca. Poleti so pogosti nalivi ki povzroče erozijo in poplave v grapah. Geološ- ka podlaSa v nižjih n.m.v. je pretežno nekarbona-ina, ki jo sestavljajo v glavnem skrilavci in peščenjaki, najdemo pa tudi posamezne mozaične vložke apnenca. Prevladujoče gozdne združbe na tem območju so Blechno-Fagetum I Horvat ex Marinček 1970, Luzulo albidae-Fagetum Meusel 1937, Oslryo-Fagetum M Wrabercx Trinajstič 1972, Homogyno svhestrh-Fagetum Marinček el al. 1993, Ranunculo platanifoIii-Fagetum Marinček el al. 1993 jn folysticho lonchitis-Fagetum Marinček in Poldini et Nardini 1993. (Marinček Al 1979 ¡993, 1995) Območje uvrščamo (Wraber, 1969) alpsko območje. Popisovali smo na južnem pobočju Stede! vrha nad Selško Soro. Področje je del oddelka 122. v okviru gozdnogospodarske enote Železniki. Poseke so nastale v dveh obdobjih. Mlajše tisie. kjer dominira gozdna SaSulica (Calamagrostis arundinacea), so nastale zaradi obširnega Žledoloma v letu 1997. Žlcdolom je bil saniran, iz rastišč so odpeljali podrta drevesa in ponekod so zasadili macesen. Starejše poseke so tiste, kjer najdemo Že lesnate rastlinske vrste Na njih dominira divji bezeg (Sambucui-racemose,) m so nastale zaradi pomladitvenih secenj na rastišču acidofilncga bukovja. Slednje so tudi po površini manjše, saj merijo le do 500 m , medtem ko so tiste, ki so poslcdica žledoloma, precej obsežnejše. Popisali smo osem ploskev, kjer je prevladovala gozdna šašulica (,Calamagrvstis arundmacea) in dve ploskvi, kjer je prevladoval divjj bezeg (Sambucus racemosa). Vegetacijo smo proučevali po standardni srednjeevroski metodi (Braun-Blanquet 1964 Westhopf & van der Maarel, 1973), Pri ureditvi table smo uporabili statistični program SYNTAX 5.0 (PODANI 1994), kjer smo uporabili metodo glavnih koordinat s komplemcntom koeficienta podobnosti. Kombinirano oceno številčnosti m pokrovnosti smo transformirali kot predlaga van der Maarel (1979). Nomenklatura rastlinskih vrst je v skladu z Maktinčičem (1968) in Martinčičem (1999). Slika J Karta Slovenija. Raziskovano območje oznaieno , irno piko hgure 1 Map of Slovenia. Research area is idicated with black point. Hladnikia_14: 5-11 (2002) 3. Rezultati Epilobieiea angustifolii R. Tx. c: Preising in R Tx 1950 Atropetalia Vlieger 1937 Carici pilulifeme-Epilobion angustifolii R Tx 1950 Calamgrostidi arundinaceae-Digitalidetum grandiflorae Silliger 19« Sambuco-Sahaon capreae R. Tx. et Neumann in R Tx 1950 oambucetum racemosae Oberdörfer 1973 3.1. Sintaksonomska uvrstitev: Razred: Red: Zveza: Asociacija: Zveza: Asociacija: Sintaksonomsko uvrstitev povzemamo po M«™ (1993). V novejšem času se je pojavila tudi uvrstitev, ki jo predlaga Weher (1998) ki .1« ločil v okviru razreda zastorne in grmiŠčne vegctacije Rhamno-Prunetea Rivas Godav & Borja Carboneil ex Tüxen 1962 'red Sambucetalia racemosae Oberdorferex Passarge >n Sc anioni 1963. ki obsega grmiŠčne združbe na posekah, gozdnih robovih in na višjih nadmorskih višinah ludi tiste, ki se pojavljajo zunaj gozda. Ker se v teh združbah pojavlja le malo vrst iz reda Prunetalia spinosae R. Tx '932, ki je osrednji red razreda Rhamno-rrunetea, smo se odločili za Že uveljavljeno uvrstitev (Oberdörfer 1978, 1994). Pri uvrstitvi gozdnih posek smo uporabili naslednjo si.itaksonomsko razdelitev - vegetacijo posek uvrščamo v razred Epilobietea angustifolii R Tx. et Preising in R. Tx. 1950. v katerega uvrščamo en sam red, in sicer Atropetalia Vlieger '937, ki pa ga dalje delimo v tri zveze. Zveza Kptiohion angustifolii (Riib. 1933) Soo 1933 združuje združbe na acidolilni podlagi zveza Atropion Br.-Bl. 1939 em. Oberdorfer 1957 združuje združbe, kijih najdemo na nevtralni in bazifiluj podlagi in zvezo Sambuco-Salicion capreae R. Tx. 1950, kamor uvrščamo združbe, kjer prevladujejo grmovne vrste. 3.2. Calamagrostidi arundinaceae-Digitalidetum grandiflorae Silliger 193 3 (Tabela 1/1-8) Združba nam v začetku poletja nudi pisan rumeno-zeleni preplet in se pojavlja v montanskem pasu, na nadmorski višini okrog 900 m. Poleg dominantne vrste gozdne šašulice (■Calamagrostis anmdinacea), se v sestojih pojavljajo še belkasta bekica (Luzula htzuloides) Fuchsov grint {Senecio fuchsii), malinjak (Ru-5 ld"e>