Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 2 Oglasi Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 32, 9. avgust 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 32 9. avgust 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Kako spodbuditi zaposlene k varčevanju za dodatno pokojnino ................................................. 4 Občinski svet Mozirje: Pri obravnavi proračuna kritike na račun visokih stroškov TIC-a ............................ 7 Nova Štifta: Dve obletnici župnika Alojza Ternarja .............. 13 27. Solčavski dnevi: Za vsakogar se je našlo nekaj .............................. 14 Poletni tabor pri Zgornjem Zavratniku: Mestni otroci spoznavali življenje na kmetiji ...................................................... 15 FIS pokal v smučarskih skokih na Ljubnem ob Savinji: Druga zmaga za Jerneja Presečnika na mednarodni ravni ................................................. 22 (MŠ) (ZG) Dostojni prihodki po upokojitvi vse bolj odgovornost posameznika Po zadnjih podatkih je Slovenija tretja na le- stvici evropskih držav, kjer se prebivalstvo naj- hitreje stara. Če se bo staranje pri nas nadalje- valo z nespremenjeno dinamiko, bo delež sta- rejših od 65 let leta 2030 predstavljal četrtino prebivalstva, do leta 2050 pa bo že vsak tretji prebivalec Slovenije starejši od 65 let. V svetovnem merilu se Slovenija uvršča med deset najstarejših držav. Statistika pravi, da je bila lani povprečna starost v naši državi 43,3 le- ta. Če se vam ta številka ne zdi pretirano viso- ka, je treba pogledati malce v zgodovino: leta 1960 je bila povprečna starost Slovencev manj kot 30 let. In če se bo aktualni trend staranja prebivalstva nadaljeval, lahko pričakujemo, da bo čez dvajset let povprečen Slovenec starejši od 50 let. Zakaj je to pomembno? Zaradi preproste ra- čunice, ki temelji na razmerju med številom za- poslenih, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno, in številom upokojencev, ki prejemajo pokojni- no iz te blagajne. Če je prišlo leta 1992 na ene- ga upokojenca 1,8 zaposlenega, sedaj pride na enega upokojenca le 1,4 zaposlenega. Po demo- grafskih napovedih se bo to razmerje še slabša- lo: leta 2036 naj bi imeli v Sloveniji le še enega zaposlenega na enega upokojenca. Realni padec pokojnin v minulem obdobju zato ni nobeno presenečenje. Da bi zagotavljala stabilnost pokojninske blagajne, morda država že danes vsako leto iz proračuna nameniti mi- lijardo in pol evrov. Poleg pokojninske blagajne vse več denarja zahteva tudi zdravstvo. Zaradi tega se, kot v drugih državah, ki se so- očajo s podobnimi izzivi starajoče se družbe, odgovornost za zagotovitev dostojnih prihod- kov po upokojitvi vse bolj prenaša na posame- znika, saj je jasno, da javni pokojninski sistemi kljub podaljševanju delovne dobe ne bodo mog- li zagotavljati dovolj visokih pokojnin za dostoj- no življenje upokojencev. V Sloveniji imamo po vzoru drugih razvitih držav od leta 2001 dodatno pokojninsko zava- rovanje, kar je v redu, težava pa je v tem, da na ta način varčuje premalo zaposlenih in še tisti, ki varčujejo, v povprečju vplačujejo pre- nizke zneske, da bi lahko računali na zadostno dodatno pokojnino. Država je zato pripravila spremembo zakona, ki naj bi spodbudila za- poslene, zlasti mlajše, k dodatnemu varčeva- nju. Toda kdo si sploh lahko privošči dodatno varčevanje, smo spraševali anketirance v tok- ratni temi tedna. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa SPREMEMBE ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU Kako spodbuditi zaposlene k varčevanju za dodatno pokojnino Kako preživeti v tretjem življenjskem obdobju? Starostna struktura naše družbe se hitro spreminja, pokojninski sistem pa ne sledi tem spremembam. Pokojnine, ki jih danes pre- jemajo upokojenci, niso več takšne, kot smo jih poznali v preteklo- sti, jutrišnje pokojnine pa bodo, če bo šlo tako naprej, še skromnej- še, zato se pojavlja vse večja potreba po dodatnem varčevanju. To- da kdo si sploh lahko privošči dodatno varčevanje za pokojnino? Dominik Kramer, Radmirje Deset let sem bil v službi, sedaj pa sem podje- tnik in si sam plačujem prispevek za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Zavedam se, da po- kojnina, ki jo bom prejemal iz tega naslova, ne bo dovolj za preživetje, zato varčujem tudi preko raz- ličnih skladov. Verjetno bi bilo bolj varno varčevati pri banki, a so obresti zelo nizke. Sam imam k sre- či možnost, da dam del denarja na stran za starost, veliko mojih prijate- ljev, ki so zaposleni v podjetjih, pa dobi majhno plačo in zato ne razpola- gajo s sredstvi za dodatno varčevanje. Alenka Brezovnik, Trnavče Glede na dosedanjo prakso predvidevam, da moja redna pokojnina ne bo bistveno presegala polovice sedanje plače, razen če bo država spre- menila ključ delitve denarja, ki se steka v držav- no blagajno. To bi bil čudež. Torej, to pomeni, da lahko pričakujem na stara leta precej spreme- njen način življenja. Spodnji in srednji sloj si tež- ko privoščita varčevanje, ki bi v tretjem življenjskem obdobju prineslo višji standard. Ljudje sorazmerno malo vlagajo v drugi in tretji pokojnin- ski steber, ker je premalo zaupanja v institucije, ki ponujajo tovrstne fi- nančne produkte. Peter Suhoveršnik, Šmiklavž Minili sta dve leti, odkar sem upokojen. Dve de- setletji sem delal v enem od gornjegrajskih pod- jetij, dve desetletji pa sem si plačeval kmečko za- varovanje. Zdi se mi, da nisem klasični upokoje- nec, kajti še vedno delam na kmetiji, kjer marsikaj sami pridelamo. Če človek živi skromno, se s po- kojnino da nekako preživeti, seveda pa si ni mo- goče privoščiti visokega standarda. Renata Jakop Roban, Solčava Sem generacija, ki je v pokojninsko blagajno veliko prispevala, a bo iz nje bore malo dobila. Ni pošteno, da bi potem morali še posebej varčeva- ti. Predvidevam, da bom morala, ko bom v pokoju, še kaj delati, da bom preživela, seveda če mi bo zdravje to dopuščalo. Veliko je ljudi, ki ne more- jo varčevati, da bi dostojno živeli s pokojnino, še več pa je starih ženic, ki ostanejo same v hišah in jih morajo z nizko po- kojnino vzdrževati. Ker smo ljudje postali odtujeni, tega sploh ne opazi- mo. Vse bolj so pomembne materialne stvari, zato bi bilo dobro, da bi se kdaj zamislili nad tem. Namesto da se pehamo za materialnimi dobrina- mi, bi bilo bolje, da bi se umirili in pogledali okrog sebe ter zapuščenim pokazali, da smo jih opazili. Andreja Špeh, Nazarje Imam 36 let delovne dobe in moja bruto pla- ča je manjša od minimalne plače v Sloveniji. Po- leg tega sem mati samohranilka, skrbeti moram za sina. Ob vseh teh dejstvih ne morem razmišlja- ti o varčevanju. Upam lahko le, da bom dobila to- likšno pokojnino, da bom lahko preživela, če bom skromna. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter enake mož- nosti je dalo v javno obravnavo spremembe zakona o pokojnin- skem in invalidskem zavarovanju. Poleg višjega odmernega odstot- ka in sprememb pri dvojnem sta- tusu upokojencev so predvidene spremembe na področju dodatne- ga pokojninskega zavarovanja. BOLJŠE OBVEŠČANJE VARČEVALCEV Z omenjenimi spremembami se v slovensko pokojninsko zakono- dajo prenašajo določbe evropske direktive o dejavnostih in nadzo- ru institucij za poklicno pokojnin- sko zavarovanje, vendar se v pra- ksi za varčevalce v pokojninskih skladih ne bo veliko spremenilo. Še največ sprememb bodo opazi- li v obsegu komunikacije pokojnin- skih družb z njimi. PROJEKCIJA PRIČAKOVANE DODATNE POKOJNINE Ponudniki dodatnega pokojnin- skega zavarovanja sicer že sedaj pregledno obveščajo člane prek spletnih strani, varčevalec ima po- gosto tudi svoj spletni račun, kjer lahko vidi stanje svojih prihrankov, vplačila, donose, pa tudi projekcijo pričakovane dodatne pokojnine. Ta bo poslej postala sestavni del ob- vestila varčevalcu. PO NOVEM MESEČNA PREMIJA VSAJ 25 EVROV Predlog zakona predvideva tu- di zvišanje minimalne premije z zdajšnjih 240 na 300 evrov na leto oziroma 25 evrov na mesec. Spre- minja se tudi uskladitev zneska minimalnega letnega vplačila de- lodajalca, ki se bo po novem uskla- jeval z rastjo povprečne mesečne bruto plače zaposlenih v Sloveni- Le z zadostnimi vplačili v času trajanja zaposlitve je mogoče privarčevati dovolj za dodatno starostno pokojnino v primernem znesku. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 5 Tema tedna, Iz občin ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Grozi Sloveniji naravna nesreča zaradi podlubnikov? ji v prejšnjem letu. Na ministrstvu menijo, da je vrednost vplačil treba zvišati, ker bo le tako mo- goče zagotoviti dodatno starostno pokojnino v primernem znesku. LAŽJE VKLJUČEVANJE MIKRO PODJETIJ Po novem naj bi se mikro podjetja lažje vklju- čila v dodatno pokojninsko zavarovanje, saj bo za ta podjetja pogodba o oblikovanju pokoj- ninskega načrta sklenjena, ko bo sprejet sklep poslovodstva družbe. Sedaj mikro podjetja veči- noma niso vključena v dodatno pokojninsko za- varovanje zaradi zahtevnih postopkov za vklju- čitev svojih zaposlenih v tovrstno obliko pokoj- ninskega zavarovanja. MOŽNOST VKLJUČITVE V VEČ POKOJNINSKIH NAČRTOV Med drugimi spremembami so možnost vključitve posameznika v več pokojninskih na- črtov individualnega dodatnega pokojninske- ga zavarovanja, uvaja se register pokojninskih skladov, ki ponujajo dodatno pokojninsko za- VEČINO PREMIJ VPLAČUJEJO DELODAJALCI V Sloveniji dodatno pokojninsko varčuje več kot 540 tisoč ljudi, upravljavci pa upravljajo 2,5 milijarde evrov premoženja. Večina Slovencev varčuje v pokojninskih skladih prek kolektivnih zavarovanj, kar pomeni, da varčevanje za dodat- no pokojnino v celoti ali delno financira deloda- jalec. Mesečna vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje se gibljejo med 30 in sto evri, v pov- prečju pa znašajo 60 evrov. VARČUJEJO PREDVSEM STAREJŠI OD 45 LET Povprečna pokojnina v Sloveniji znaša 650 evrov in večina Slovencev se zaveda, da bodo ob upokojitvi potrebovali dodatne prihranke. Varču- jejo predvsem starejši od 45 let, mlajših je precej manj, in s tem slednji izgubljajo največ, kajti za- mujeni čas bodo morali v poznejših letih nado- mestiti s precej višjimi mesečnimi vplačili, če bo- do želeli privarčevati dovolj. Več kot 300 tisoč za- poslenih ne varčuje za dodatno pokojnino. Franci Kotnik 650 evrov znaša povprečna pokojnina v Sloveniji. varovanje. Zakon prinaša tudi spremembe pri upravljanju pokojninskih družb. POTREBNE TUDI DAVČNE SPREMEMBE V nekaterih pokojninskih družbah so mne- nja, da bi bilo treba spremeniti tudi davčno za- konodajo, predvsem z vidika davčnih olajšav. Med glavnimi ukrepi, ki jih predlagajo pokoj- ninske družbe in zavarovalnice na tem podro- čju, so dvig olajšave za premije z zdajšnjih 5,844 odstotka na osem do deset odstotkov in odpra- va zdajšnje omejitve – kapice na davčno olajša- vo (trenutno znaša 2.819 evrov na leto) ter op- rostitev plačila dohodnine od pokojninske ren- te (zdaj velja zgolj za polovico). Na Zavodu za gozdove Slovenije so zelo za- skrbljeni, saj so doslej zaradi napada podlubni- kov za posek predvideli že več kot 300 tisoč ku- bičnih metrov drevja, kar je bistveno več kot la- ni. Čeprav primerjave z rekordnimi napadi v pre- teklosti še niso realne, do meje, ko bi že govorili o naravni nesreči, ne manjka veliko. NA OBMOČJU NAZARSKE ENOTE ORANŽNA STOPNJA Kakšno je stanje na območju nazarske obmo- čne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), smo povprašali vodjo dr. Darija Krajčiča. Pove- dal je, da naše območje, ki zajema Zgornjo Sa- vinjsko in Šaleško dolino, glede napada podlub- nikov trenutno spada v oranžno stopnjo, med- tem ko je v delu Gorenjske, Koroške in Koče- vskega že razglašena rdeča stopnja. »Meja, ko pojav označimo za naravno nesrečo, je 400 ti- soč kubičnih metrov na leto na območju cele dr- žave. Ta prag bomo v Sloveniji po predvideva- njih presegli sredi avgusta. V tem trenutku naše službe skupaj z lastniki gozdov stanje še obvla- dujejo,« je še pojasnil Krajčič. KJE SO VEČJA ŽARIŠČA? Na našem območju je pojav najintenzivnej- ši v predelu Mozirja, Nazarij, Gornjega Grada, Ljubnega, Luč in Belih vod. Najhujše je v okoli- ci Nazarij in Mozirja. Od vseh za posek odkaza- nih dreves v letošnjem letu je delež »lubadark« okrog dvajset odstotkov, kar pomeni okrog 20 ti- soč kubičnih metrov, to pa predstavlja okoli če- trtino vseh iglavcev. NASVETI ZA LASTNIKE GOZDOV »Lastnikom gozdov svetujemo, da so pozor- ni na dogajanje v njihovem ali kateremkoli dru- gem gozdu. Če opazijo sušenje smreke, naj ne- mudoma stopijo v stik s svojim revirnim gozdar- jem in mu sporočijo lokacijo pojava, revirni goz- dar pa bo dal nadaljnja navodila. Ključno je, da takšna drevesa, pa tudi druga v njihovi bližini, ki jih odkaže oziroma označi revirni gozdar, čim prej odstranimo iz gozda, torej posekamo, spra- vimo in odpeljemo,« je jasen Krajčič. VEČINA SKRBNI LASTNIKI GOZDOV »Opažamo, da so lastniki gozdov v večini ze- lo skrbni in dobro sodelujejo z našimi službami, zato žarišč napada ni videti veliko, ob gozdnih cestah pa tudi ni večjih kupov neodpeljanega lesa. Lastnike, ki so manj skrbni, pozivamo, da svoje ravnanje izboljšajo, saj z nevestnim gos- podarjenjem ogrožajo ne samo svoj gozd am- pak tudi gozdove drugih lastnikov. Zavedati se moramo, da lahko pojav obvladamo le z učinko- vitim skupnim delom naših strokovnih služb, la- stnikov, izvajalcev in odkupovalcev lesa,« je še poudaril vodja nazarske enote ZGS. Štefka Sem 20 % znaša delež »lubadark« od vseh za po- sek letos odkazanih dreves. Naše območje, ki zajema Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino, glede napada podlubnikov trenutno spada v oranžno stopnjo ogroženosti. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 6 Iz občin, Oglasi MOZIRJE Odprta 103. trgovina v verigi Spar in Interspar Otvoritve se je udeležilo veliko radovednih kupcev, ki so takoj po rezanju traku napolnili trgovino. (Foto: Benjamin Kanjir) Podjetje Spar Slovenija je Osnovni šoli Mozirje podarilo 4.000 evrov enkratne denarne pomoči za prenovo knjižnice. (Foto: Benjamin Kanjir) Spar Slovenija je 1. avgusta v Mozirju odprl svojo 103. trgovino v verigi trgovin Spar in Interspar. Slo- vesno odprtje nove trgovine sta s pozdravnimi besedami pospremi- la prokurist podjetja Spar Slovenija Igor Domjan in župan Občine Mo- zirje Ivan Suhoveršnik. Otvoritve se je udeležilo veliko radovednih kupcev, ki so takoj po rezanju tra- ku napolnili trgovino. SLOVESEN DAN V MOZIRJU POLEPŠALI ŠTEVILNI GLASBENIKI Že pred začetkom programa otvoritve je obiskovalcem, ki so prišli od blizu in daleč, igrala God- ba Zgornje Savinjske doline. Med otvoritvijo, ki jo je vodila Bernarda Žarn, je za glasbene vložke pos- krbela pevka Nuša Derenda, zai- gral je tudi ansambel Golte. Skozi PODVOLOVLJEK Nov most na regionalni cesti bo končan do oktobra Promet v Podvolovljeku v času prenove poteka preko montažnega mostu. (Foto: Marija Lebar) Lani je Direkcija RS za infrastruk- turo začela prenovo mostu in pove- zave na regionalni cesti v Podvolov- ljeku. Dela še potekajo, promet je omogočen preko začasnega mostu. Za gradbena dela je direkcija skle- nila pogodbo v višini 305.505 evrov. Računajo, da bo investicija zaklju- čena do konca letošnjega oktobra. NOV MOST V SKLADU S SODOBNIMI ZAHTEVAMI Gre za gradnjo novega mostu na regionalni cesti Luče-Kranjski Rak- -Podlom. »Slabo stanje objekta je narekovalo zasnovo popolnoma novega mostu, ki ustreza zahte- vam sodobnega prometa s prome- tno-tehničnimi elementi, usklaje- nimi z rangom cest in vrsto prome- ta na lokaciji, in s pravilno dimenzi- onirano pretočno odprtino. Investi- cija obsega tudi rekonstrukcijo na- vezovalne ceste v območju premo- stitvenega objekta,« so pojasnili na direkciji za infrastrukturo. SPREMEMBA PROJEKTA ZARADI BOLJŠIH TEMELJEV Začetek del sega v september lanskega leta. Najprej so postavili začasen, montažni most, preko ka- terega sedaj poteka promet. Preli- minarno sondiranje temeljnih tal v območju nadomestnega mostu je pokazalo, da je objekt primerne- je temeljiti globoko na pilotih, kar je zahtevalo ustrezno spremembo projekta. Dela so morali v času med 1. ok- tobrom 2018 in 15. majem 2019 pre- kiniti. Potok Lučnica, na katerem so predvideni posegi, sodi v zgor- njesavski ribiški okoliš, zaradi če- sar so bili s strani Zavoda za ribi- štvo Slovenije na projekt podani splošni pogoji. V njih je opredelje- na tudi omenjena časovna omeji- tev pri izvajanju del. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se morajo načrtovati in op- raviti izven drstne dobe vrst rib, ki poseljujejo vodni prostor. Marija Lebar popoldanske ure se je na odru zvr- stila še vrsta drugih glasbenih go- stov. NALOŽBA VREDNA 5,5 MILIJONA EVROV Prokurist podjetja Igor Domjan je opisal razloge za postavitev tr- govine v Mozirju, za katero je pod- jetje odštelo 5,5 milijona evrov. V njej je delo dobilo 25 prodajalcev, ki bodo na 1.400 kvadratnih metrih skrbeli za dobro založenost polic in zadovoljstvo kupcev. Ob tej prilož- nosti je Spar Slovenija Osnovni šo- li Mozirje podaril 4.000 evrov en- kratne denarne pomoči za preno- vo knjižnice. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 7 Iz občin 3. RAZVOJNA OS DARS objavil naročilo za izbiro izvajalca del na lokaciji Gaberke Po objavi odločitve ustavne- ga sodišča, da državni prostor- ski načrt za hitro cesto na relaci- ji Šentrupert-Velenje ni v nesklad- ju z ustavo, se aktivnosti na sever- nem kraku tretje razvojne osi odvi- jajo naprej. DARS je pred dnevi ob- javil javno naročilo za izbiro izva- jalca del na lokaciji Gaberke. Oce- njena vrednost del je 13,2 milijona evrov brez DDV, rok za oddajo po- nudb pa je 10. september. GRADNJA CESTE, NADVOZA IN KOMUNALNIH VODOV Načrtovana dela obsegajo grad- njo ceste in dostopne poti v Pre- mogovnik Velenje, nadvoza in pri- ključka Gaberke ter komunal- nih vodov. Med drugim obsega- jo deviacijo regionalne ceste Ška- le–Graška Gora–Šmiklavž in delna zemeljska dela za potrebe grad- nje trase hitre ceste. Rok za njiho- vo dokončanje je 14 mesecev od uvedbe izvajalca v delo. TOČKA ZA ŠIRITEV GRADBIŠČA PROTI SEVERU Čeprav ta sklop predstavlja prip- ravljalna dela za vzpostavitev do- stopa z gradbišča hitre ceste do območja Premogovnika Velenje za potrebe deponiranja presežkov materiala iz izkopa, je po pojasni- lih Darsa to točka, na kateri se bo gradbišče lahko širilo proti severu. KF OBČINSKI SVET MOZIRJE Ob obravnavi proračuna kritike na račun visokih stroškov TIC-a Elaborate o oblikovanju cen komunalnih storitev je svetnikom predstavil direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc (levo). (Foto: Štefka Sem) Upravitelj mozirskega TIC-a naj bi se kmalu predstavil občinskemu svetu s poročilom o do sedaj opravljenem delu. (Foto: Marija Lebar) Konec julija so se na 5. redni seji zbrali člani mozirskega občinske- ga sveta. Občinski upravi je račun- sko sodišče zapovedalo, da mo- ra do konca julija svetnike sezna- niti s polletno realizacijo proraču- na. Poleg slednje so obravnavali še nekaj drugih točk, med drugim so potrdili večinoma nespremenjene cene oskrbe s pitno vodo, odvaja- nja in čiščenja komunalnih odpa- dnih voda in zbiranja komunalnih odpadkov. REALIZACIJA PRORAČUNA BLIZU POLOVICE Župan Ivan Suhoveršnik je svetnikom poročal o polletni rea- lizaciji proračuna. Na prihodkov- ni strani je bila realizacija 43-, na odhodkovni strani pa skoraj 47-od- stotna. Zapadle obveznosti do do- baviteljev so bile na zadnji junijski dan nižje kot konec marca, se je pa občina z najemom likvidnostnega kredita v tem času zadolžila za 150 tisoč evrov. Suhoveršnik je tudi po- vedal, da v jesenskem času načr- tuje rebalans proračuna. KJE SO V PRORAČUNU STROŠKI TIC-A? V razpravi je Marko Presečnik dejal, da v proračunu pogreša stro- ške, ki jih ima občina s turistično-in- formacijskim centrom, odkar le-ta posluje. Dodal je, da gre veliko odlo- 3.000 evrov mesečno Občina Mozirje nameni za sofinanciranje mozirskega TIC-a. čitev mimo občinskega sveta in da o marsičem na občini odločajo kar sa- mi. Povedal je še, da se mu zdi stro- šek za TIC, mesečno tri tisoč evrov in vsi ostali stroški, visok glede na to, da upravljavec TIC-a nima nobenih ob- veznosti glede promocije občine. UPRAVITELJ TIC-A NAJ SE PREDSTAVI V imenu članov komisije, ki je izbirala upravljavca TIC-a, je mag. Damjan Kocjanc povedal, da ko- misija pri izboru ni bila seznanje- na z zneskom, ki ga bo prejemal upravljavec TIC-a. Na začetku je bilo govora o tisoč do tisoč petsto evrov, znesek pa se je sedaj povi- šal na tri tisoč evrov mesečno. Ko- misija je mnenja, da je treba de- lo TIC-a pozorno spremljati, pred- vsem pa bo pomemben učinek de- la TIC-a na turizem v občini Mozir- je. Alenka Brezovnik je predlaga- la, da se upravitelj TIC-a predstavi občinskemu svetu in pripravi poro- čilo o do sedaj opravljenem delu. VEČINA CEN NESPREMENJENIH Elaborate o oblikovanju cen iz- vajanja obvezne javne službe oskr- be s pitno vodo, odvajanja in čišče- nja komunalne odpadne vode ter zbiranje komunalnih odpadkov je svetnikom predstavil direktor mo- zirske Komunale Andrej Ermenc. Komunala vsako leto izdela nove elaborate in če se cena na osnovi stroškov preteklega leta spremeni za več kot deset odstotkov, predla- gajo povišanje ali znižanje cene. Ker se stroški na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja komu- nalne odpadne vode niso bistveno spremenili, ostaja cena teh storitev nespremenjena. CENA ODLAGANJA ODPADKOV MALENKOST VIŠJA Minimalno - povprečno osem centov na položnico - se bo poviša- la cena ravnanja z odpadki zaradi po- večane omrežnine. Strošek omrežni- ne je najemnina za zbirni center v Lo- kah in nakup osnovnih sredstev. Ker zbirni center dograjujejo in dopolnju- jejo z novimi posodami, je omrežnina 250 odstotkov večja od dosedanje, je povedal Ermenc, zato tudi minimal- no povišanje cen za gospodinjstva. Ko bo končano poskusno obratova- nje čistilne naprave v Lokah, bodo na Komunali lahko izračunali omre- žnino tudi za to področje, ki pa bo na ceno čiščenja komunalnih odpad- nih voda zaradi visoke cene naložbe vplivalo v večji meri. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 8 Iz občin Prejemniki priznanj in Častni občan je postal Peter Breznik, ki je več kot pol stoletja uspešno vodil od- vetniško pisarno in užival visok profesional- ni ugled. Dolga leta je bil vsestranski špor- tnik, predsedoval je Košarkarski zvezi Jugo- slavije in bil ustanovni član ljubljanskega ro- tary kluba, ki še danes podpira mlade ta- lente s štipendijami in socialno šibkim dru- žinam nudi pomoč. V lanskem letu je Peter Breznik Občini Ljubno podaril izjemno zbir- ko knjig, ki vsebuje številne šolske učbeni- ke, vadnice, slovnice, prvi smučarski vodnik v slovenščini in stare atlase. Zbirka vsebuje prvotiske avtorjev slovenske moderne. Veči- na knjig je v odličnem stanju, najstarejše pa segajo v leto 1824. Poleg tega zbirka vsebu- je še številne etnološke in umetniške pred- mete, ki izvirajo z Ljubnega in širše okolice. Ti predmeti pričajo o trdoživosti, običajih in vsakodnevnih dejavnostih ljudi naših krajev. Peter Breznik je že od mladih nog rad priha- jal na Ljubno, k Petkom, od koder je bila do- ma njegova mama. V zrelih letih sta si z ženo v Petkovi štali na Placu uredila hišo za od- dih in počitek. Srebrno priznanje je prejela Ana Klad- nik, upokojenka, ki je s svojim neutrudnim delom izjemen zgled, da so lahko leta po končanem službovanju še vedno zelo ak- tivna in delovna. Po poklicu vzgojiteljica je službovala v Šmarnem ob Paki, v Ljubljani in na Ljubnem ob Savinji. Za svoje delo na po- dročju vzgoje je prejela številna priznanja in nagrade. Od leta 2002 je Kladnikova s svoji- mi idejami in predlogi bogatila delo občin- skega sveta Občine Ljubno in v štirih man- datih konstruktivno delovala v številnih ko- misijah ter odborih, z nasveti pa pomagala tudi občinski upravi. Bronasto priznanje je prejel Jože Oreš- nik za nesebično pomoč sokrajanom in de- lo v občinskem svetu, David Pečnik za ohra- njanje kulture flosarstva in humanitarno de- lo in Valentin Jeraj za delo na športnem po- dročju. Denarne nagrade so prejeli Sverjanski gadi, ekipa projekta Turizmu pomaga lastna glava in kuharska ekipa Zlata kuhalnica. Priznanje župana: Mojca Pikl, Mira Cigüt in Blaž Miklavčič ter najboljši deve- tošolci. PROSLAVA OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE LJUBNO Ljubno ima novega častnega občana Petra Breznika Prejemniki priznanj Občine Ljubno z županom Franjem Naraločnikom in podžupanom Stankom Rihterjem. Peter Breznik je najvišje občinsko priznanje prejel v zahvalo za donacijo svoje bogate etnološke in knjižne zbirke. Prvi petek v avgustu so na Ljubnem ob Sa- vinji s slovesnostjo v kulturnem domu počastili občinski praznik in ob tej priložnosti zaslužnim posameznikom ter skupinam podelili občinska priznanja in denarne nagrade. Najvišje prizna- nje, naziv častnega občana, je prejel Peter Bre- znik. Slavnostni govornik je bil župan Franjo Naraločnik, kulturni program so oblikovali do- mači pevci in godci ter šolarji. ŠTEVILNE IZBOLJŠAVE NA INFRASTRUKTURNEM PODROČJU Poleg občanov so se proslave udeležili tudi številni predstavniki sosednjih občin, ki jih je žu- pan Naraločnik v svojem nagovoru še posebej pozdravil. Čestital je vsem prejemnikom občin- skih priznanj in nagrad, nato pa povzel dogaja- nje v občini v zadnjem letu dni. Izpostavil je naj- bolj opazne spremembe in izboljšave na infra- strukturnem področju, pri čemer je omenil pre- novo čistilne naprave, obnovo številnih odsekov lokalnih in gozdnih cest, vlaganja v vodovodno infrastrukturo, izgradnjo pločnikov in ureditev regionalne ceste skozi Radmirje, obnovo brvi in plastifikacijo skakalnice. OBČINA BOGATEJŠA ZA ZADRUŽNI IN KULTURNI DOM Z nakupom ljubenskega zadružnega doma bo uresničena želja po povečanju prostorov knjižnice, stalni zbirki cvetnonedeljskih potic in razstavi zbirke starih predmetov ter knjig, ki jo je občina brezplačno dobila od novega častne- ga občana Petra Breznika. Njegova zbirka sta- rin je neprecenljiva. Ker je občina od kulturnega društva v last dobila tudi kulturni dom, katere- ga notranjost bodo obnovili s pomočjo donator- ja, družbe KLS Ljubno, bo ta objekt postal cen- ter družbenega dogajanja na Ljubnem. Naraloč- nik je pohvalil še aktivno delo društev, celotni občini v ponos pa so šolarji, ki se dokazujejo na svetovnih igrah, državnih tekmovanjih in še kje. ČASTNI OBČAN NA HUMOREN NAČIN OPISAL SVOJE ŽIVLJENJE NA LJUBNEM Priznanja sta podelila župan in podžupan Stanko Rihter. V imenu nagrajencev se je zah- valil Peter Breznik, ki je na humoren način opi- sal svoje življenje na Ljubnem ob Savinji. Šolar- ji so odigrali del predstave, ki so jo pripravili za predstavitev Flosarske cirnge. Program sta po- vezovala Jan Jurjovec in Anja Fludernik. Tekst in foto: Štefka Sem nagrad Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 9 Iz občin OBČINSKI SVET NAZARJE Dodaten oddelek vrtca v Šmartnem ob Dreti Osnovna šola Nazarje, v sklopu katere deluje tudi vrtec, je na Občino Nazarje kot ustanovite- ljico naslovila vlogo za potrditev dodatnega od- delka vrtca v Šmartnem ob Dreti za prihodnje šolsko leto. Občinski svet je vlogi ugodil. V šmarški vrtec je za šolsko leto 2019/2020 vpisanih 27 otrok. Od tega je deset otrok v prvem in 17 v drugem starostnem obdobju. Kot je na seji občinskega sveta dejal župan Matej Pečovnik, so na občini takih vlog veseli. Z doda- tnim oddelkom bodo ustregli staršem in zago- tovili varstvo malčkov v domačem kraju, večje število vpisanih otrok v šmarški vrtec pa hkrati obeta tudi zadosten vpis v nižje razrede na tam- kajšnji podružnični šoli. Marija Lebar SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE SOLČAVA Priložnost za pregled dosežkov, druženje in veselje Številni obiskovalci so v petek zvečer, 3. av- gusta, povsem napolnili prireditveni prostor v Solčavi, kjer je potekala osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku. Če v Solča- vi številne prireditve prirejajo za goste, je ob- činska slovesnost namenjena predvsem doma- činom, ki jo z veseljem in zelo všečno sami tu- di oblikujejo. VELIKO RAZLOGOV ZA ZADOVOLJSTVO Solčavani so še posebej ponosni na svoje ko- renine in na znane osebnosti iz svoje preteklo- sti. Eden od njih je bil tudi Jože Vršnik, Robanov Joža, katerega besede je za uvod svojega govo- ra uporabila županja Katarina Prelesnik. Spre- govorila je o pomenu praznika in o dosežkih lo- kalne skupnosti v letu od prejšnjega praznova- nja. In imela je kaj našteti: »V bilanci dogodkov enoletnega obdobja lahko najdemo mnoge do- sežke. Veselimo se lahko novega prizidka k vrt- cu. Na gasilskem domu smo z veliko podporo članov PGD Solčava obnovili fasado. Zaključuje- mo z urejanjem centra vasi; pridobili smo nov pločnik in urejena parkirišča.« Prelesnikova je še dodala, da v Solčavi urejajo tudi meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. ZAVEZANOST TRAJNOSTNEMU RAZVOJU Županja se je dotaknila tudi zavezanosti Solčavskega trajnostnemu razvoju in ohranja- nju avtentičnosti območja. V minulem letu so prejeli priznanje Zelene sheme slovenskega tu- rizma – srebrni znak Slovenia Green za destina- cijo Logarska dolina - Solčavsko in priznanje za krajinski park Logarska dolina. V kategoriji naj- manjših občin so že drugič dobili priznanje Pla- netu Zemlja prijazna občina. »Pomembno je, da smo ponosni na to, kar smo, da se ob uspehih veselimo in da ob neuspehih še bolj zagrizemo v delo,« je poudarila Prelesnikova. PRIZNANJA ZASLUŽNIM ZA IZDAJO KASETE Vsebina prazničnega večera je bila sicer pos- večena glasbeni kaseti z naslovom Visoka je go- ra, ki so jo v Solčavi izdali leta 1997 in pri ustvar- janju katere so sodelovali številni domačini. Mnogi od njih so bili prisotni tudi na tokratni slo- vesnosti. Petim Solčavankam in Solčavanom, ki so bili najbolj zaslužni za izdajo kasete, so ob tej priložnosti izročili simbolična darila. POMEMBNOST OHRANJANJA GLASBENE TRADICIJE Osrednja gostja večera je bila mag. Simo- na Moličnik, glasbena zgodovinarka in uredni- ca, ki je v pogovoru z moderatorjem Francijem Podbrežnikom izpostavila pomembnost ohra- njanja glasbene tradicije na Solčavskem. »Go- vorjena beseda, glasba in gib so bili od davnine osnovni elementi izražanja,« je med drugim de- jala Moličnikova. SOLČAVSKA GOVORICA V REGISTER NESNOVNE DEDIŠČINE Beseda, glasba in gib so oblikovali in odliko- vali tudi tokratno prireditev. Solčavska govori- ca je prepoznana kot posebnost, ki jo namera- vajo vpisati v register nesnovne dediščine. Ve- čer so poleg nepogrešljivih citer polepšali moš- ki, ženski in mešani pevski sestavi, ki so v skle- pni točki skupaj zapeli pesem Ojstrica. Pri tem so se jim pridružili glasovi iz občinstva, med ka- terimi so bili tudi Solčavani in Solčavanke, ki ži- vijo drugod, a njihove korenine še vedno segajo globoko v domačo solčavsko grudo. Tekst in foto: Marija Lebar Med najbolj zaslužnimi za izdajo glasbene kasete Visoka je gora leta 1997 je bil tudi Franci Podbrežnik (v sredini). Županja Katarina Prelesnik je predstavila vidnejše dosežke lokalne skupnosti v letu od prejšnjega praznovanja. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 10 Organizacije PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE Pohod na Veliko planino Prostovoljci na pohodniškem potepu po Veliki planini. (Foto: Milan Maranšek) Enajst prostovoljcev projekta Starejši za sta- rejše se je po uspešnem polletnem delu v torek, 23. julija, odpravilo na pohodniški potep po Ve- liki planini. V lepem sončnem jutru so se poda- li na pot od parkirišča na Ušivcu mimo Jarškega, Črnuškega in Domžalskega doma do planšari- je Pr' škofu, kjer jih je prijazno sprejela planša- rica Ivanka Grilc in jim postregla s kislim mle- kom in žganci. V neposredni bližini so si ogleda- li cerkev Marije Snežne in se podali še na Zeleni rob, od koder je čudovit razgled na celotno lju- bljansko kotlino. Milan Maranšek RENOVACIJA FLOSARSKE ZBIRKE NA LJUBNEM OB SAVINJI Projekt Interaktivni turizem za vse prehaja v praktično izvedbo Na novinarski konferenci so o projektu Interaktivni turizem za vse spregovorili (z leve): Radenko Tešanovič, Franjo Naraločnik, Ivica Orešnik, Zdenka Žakel in Dragica Bratanič. Prejšnji torek so na Ljubnem ob Savinji na novinarski konferenci predstavili potek projekta Interaktivni turizem za vse, ki prehaja v praktič- no izvedbo. Gre za renovacijo ljubenske flosar- ske zbirke, ki jo bodo nadgradili z virtualnimi vsebinami. ŠIROK KROG PROJEKTNIH PARTNERJEV Krog projektnih partnerjev je širok, na novi- narski konferenci pa so sodelovali predstavni- ka Občine Ljubno župan Franjo Naraločnik in direktor občinske uprave Radenko Tešano- vič, predstavnice vodilnega partnerja v projek- tu LAS Notranjska Zdenka Žakel, Maša Poplas in Dragica Bratanič, direktorica Zavoda Savi- nja Ivica Orešnik in predstavnik Andragoške- ga zavoda Ljudska univerza Velenje (LUV) Mi- ha Cojhter. Slednji je operativni nosilec izved- be renovacije flosarske zbirke. PROJEKT BO ZAKLJUČEN DO 60. OBLETNICE FLOSARSKEGA BALA Projekt prehaja v praktično izvedbo na pra- gu 60-letnice prireditve Flosarski bal, ki bo pri- hodnje leto. Kot je povedala Ivica Orešnik, »bo na Ljubnem ob Savinji nastal nov, interaktiv- ni flosarski muzej. Gre za renovacijo obstoje- če flosarske zbirke, v kateri bo po novem pos- tavljen simulator flosa, na katerem bodo obi- skovalci lahko doživeli »realno« vožnjo po Sa- vinji. Gre za nov turistični produkt, ki bo prib- ližal kulturno in naravno dediščino našim za- namcem.« DENAR ZA 85 ODSTOTKOV INVESTICIJE IZ EVROPSKIH SREDSTEV Vrednost projekta za območje LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je 78.700 evrov in je v 85-odstotnem deležu sofinanciran iz Evrop- skega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Potrebna lastna sredstva je zagotovila Občina Ljubno. SNEMANJE PLOVBE S FLOSOM Projekt se izvaja v dveh fazah. Prva faza bo za- ključena do konca avgusta, druga faza pa do kon- ca februarja 2020. V prvi fazi je bil izdelan načrt upravljanja naravne in kulturne dediščine, popi- sani in digitalizirani so bili obstoječi artefakti v se- danji flosarski zbirki. Izvedeno je bilo tudi snema- nje plovbe s flosom, ki bo osnova za postavitev in- teraktivne simulacije v drugi fazi projekta. Tekst in foto: Jože Miklavc Miha Cojhter iz Ljudske univerze Velenje je operativni nosilec izvedbe renovacije flosarske zbirke na Ljubnem ob Savinji. 78.700 evrov znaša vrednost projekta Interaktivni turizem za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 11 Organizacije LJUBNO OB SAVINJI Za potrebe virtualne predstavitve vezali, vdrli in splavili flos Glavno besedo pri vezanju flosa je imel mednarodno znani flosar Martin Juvan – Čuks, sodelovali pa so že z vodo čez glavo krščeni flosarji. (Foto: Jože Miklavc) Zadnji julijski torek je bil na Ljubnem v celoti v znamenju tradicionalnega flosarskega prazni- ka, v Vrbju pa se je dogajalo nekaj posebnega, povezanega z ljubensko flosarijo. V vročem po- letnem vremenu in dobrih vodnih razmerah se je odvila flosarska zgodba, o kateri je pred tem tekla beseda na novinarski konferenci v Fašu- novi hiši na Forštu. FLOSARIJO BODO ŠE BOLJ PRIBLIŽALI OBISKOVALCEM Koordinatorka projekta Ivica Orešnik in predstavnik produkcije Miha Cojhter sta za me- dije predstavila potek izdelave virtualnih vsebin, s katerimi bodo flosarijo še bolj atraktivno prib- ližali obiskovalcem Ljubnega, pri fizičnem de- lu pa je imel glavno besedo mednarodno zna- ni flosar Martin Juvan - Čuks. Sodelovali so že z vodo čez glavo krščeni flosarji, Čuks pa je z ro- kami, sekiro, cepinom, štrikom in zgodovinsko dokumentacijo nazorno pojasnil vezanje desk in tramičev v velik flos. S POSEBNO VIDEO TEHNIKO DO POPOLNEGA VIRTUALNEGA DOŽIVETJA Da bi lahko nove virtualne vsebine s poseb- nimi efekti vključili v ponudbo flosarskega mu- zeja, je bilo treba vse vsebine strokovno posne- ti. Posebnost teh video vsebin je nova tehnika, ki jo omogoča 360-stopinjska kamera. Obisko- valec muzeja oziroma gledalec bo imel občutek, da je sam del dogajanja, da je zraven pri veza- nju flosa, da je del flosarske ekipe in da je pri- soten pri krstu »zelenca«. Snemanje je privabi- lo lepo število turistov, ki so se v tem času mu- dili na Ljubnem, dogajanje pa je bilo iz strokov- nih razlogov odmaknjeno na varno distanco od publike. Jože Miklavc OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA Praktični nasveti in prijetno druženje na Logerski domačiji Jože Zalar je udeležencem srečanja med drugim prikazal, kako kvalitetno pripraviti ovčje meso s peko na žaru. V okviru tradicionalnega Flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji so se na turistični kmetiji Loger v Savini tudi letos zbrali člani Ovčerejske- ga društva Raduha in ljubitelji jedi, pripravljenih iz drobnice. Srečanje ni bilo namenjeno samo druženju, ampak je v prvem delu potekala de- lavnica o pripravi mesa in jedi iz drobnice, v or- ganizaciji LAS Zgornje Savinjske in Šaleške do- line ter omenjenega društva. KAKO PRAVILNO PRIPRAVITI MESO DROBNICE Delavnico s prikazom razseka in priprave me- sa drobnice za nadaljnjo uporabo je vodil Jože Zalar, predavatelj na višji strokovni šoli za go- stinstvo, velnes in turizem na Bledu. Dober du- cat udeležencev je spremljalo poljudno in ra- zumljivo prikazan postopek, kako pravilno prip- raviti meso drobnice, da bo na krožniku zado- voljilo še tako zahtevnega gosta. Zalar je ovčje meso pripravil tako, da na koncu ni ostalo nič odvečnega, saj so bili praktično vsi deli živa- li namenjeni za uporabo bodisi za kuhanje bo- disi za pečenje. Voditelj delavnice je udeležen- cem zaupal še nekaj uporabnih nasvetov na te- mo uporabe mesa, ki bodo marsikomu prišli še kako prav. OVČJE MESO V JUHI IN GOLAŽU TER PEČENO NA ŽARU Meso, ki je bilo pripravljeno med predstavi- tvijo, se je takoj znašlo v naslednji fazi pripra- ve. Kosi mesa, ki so bili namenjeni kuhanju, so pristali v kuhinji, kjer jih je domača gospodinja Marija Prušnik pripravila v slastni juhi in gola- žu, zunaj pa je kmalu zadišalo po pravem pikni- ku. Zalar je udeležencem namreč delil nasvete, kako kvalitetno pripraviti ovčje meso s peko na žaru. PRIJETNO DRUŽENJE OB DOBROTAH IZ OVČJEGA MESA Sobotno popoldne na Logerski domačiji je ta- ko ob obilici praktičnih informacij postreglo tu- di s prijetnim druženjem ob pripravljenih kulina- ričnih dobrotah. Raznovrstne možnosti pripra- ve jedi iz mesa drobnice so zanimive tudi za tiste, ki se ne ukvarjajo z vzrejo teh živali. Ra- zni predsodki o uporabi tovrstnega mesa so še vedno prisotni v glavah nekaterih ljudi, z nazor- no predstavitvijo pravilne priprave mesa in je- di, kot je bil primer tokrat, pa takšni predsodki hitro zbledijo. Tekst in foto: Franjo Atelšek Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 12 Oglasi Prijazno vabljeni! Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 13 Zgodovina in narodopisje, Ljudje in dogodki DVE OBLETNICI NOVOŠTIFTNEGA ŽUPNIKA ALOJZA TERNARJA 40 let mašništva in 20 let službovanja v Novi Štifti Farani Nove Štifte so Alojzu Ternarju ob njegovem jubileju izročili zahvalno listino. (Foto: Zdenko Gomboc) V nedeljo, 21. julija, je bilo zelo svečano v romarski cerkvi Marije Zvezde v Novi Štif- ti. Domači župnik Alojz Ternar je praznoval 40 let mašništva in 20 let službovanja v No- vi Štifti. Ob tej priložnosti se mu je pridruži- lo več duhovnikov, župljani, župan Občine Gornji Grad Anton Špeh in županja Občine Solčava Katarina Prelesnik. Ternar namreč opravlja naloge župnijskega upravitelja tudi v solčavski župniji. SLOVESNO BOGOSLUŽJE Slovesno mašo je Ternar daroval v družbi žu- pnikov Ivana Šumljaka iz Gornjega Grada, Vi- kija Košca iz Luč in dekana Martina Pušenja- ka. V pridigi se je Šumljak zahvalil Ternarju za skrb za župljane v obeh farah in za njegov trud pri vzdrževanju cerkvene dediščine. Ternarju so se zahvalili tudi dekan Pušenjak, predstav- niki obeh far in romarji iz Zagorja, ki romarsko cerkev obiščejo vsako leto na praznik Marijine- ga vnebovzetja in so v Novi Štifti vedno dobro- došli. Na koru so prepevali pevci iz Nove Štifte in sosednjih župnij, s pesmijo pa so se Ternarju za gostoljubje zahvalili tudi člani moškega pevske- ga zbora iz Zagorja z organistom. PREJEMNIK ZLATEGA GRBA OBČINE GORNJI GRAD Ternar se v Novi Štifti od vsega začetka počuti zelo prijetno. Z veliko posluha za potrebe lokal- ne skupnosti se je kmalu po tem, ko je julija 1999 prišel v dolino, lotil urejanja vseh treh cerkva v fari, pa tudi pokopališča, mrliške vežice in žu- pnišča. Kot dober gospodar se je izkazal tudi pri urejanju cerkve v Solčavi, kjer po odhodu zad- njega župnika opravlja naloge župnijskega up- ravitelja. Ternar je junija letos prejel zlati grb Ob- čine Gornji Grad. Štefka Sem STAVBNA DEDIŠČINA MOZIRSKEGA TRGA (3) Cerkev svetega Jurija v Mozirju Cerkev svetega Jurija v Mozirju (Foto: UK) Najbolj opazna stavba mozirskega trga je cer- kev sv. Jurija. Prvič je omenjena leta 1241, vendar se domneva, da je cerkev tam stala že v 12. sto- letju. Žiga Laykauf domneva v svoji Kroniki trga Mozirje (Nova doba 1926), da je kapela sv. Jurija stala že v času prvega pokristjanjevanja. Kapela svetega Jurija v Mozirju je sicer prvič omenjena v listini grofa Wilhelma von Heunburga. Listina poleg mozirske kapele omenja tudi kapelo s. Vi- ti (sv. Vid, sedanja sv. Radegunda) in kapelo sv. Rudberta (Ruperta) v Ljubiji. Listina je bila izda- na v Mozirju 15. januarja 1241. Z njo je grof predal kapele v last gornjegrajski benediktinski opatiji. V 16. STOLETJU CERKEV IN POKOPALIŠČE TABORNO OBZIDAJO Cerkev je imela po vizitacijskem zapisniku z dne 4. decembra 1631 štiri oltarje in zakristijo, opisuje pa tudi število oken. V 16. stoletju cerkev in pokopališče taborno obzidajo oziroma obda- jo z močnim utrdbenim zidom. Spredaj je bil utr- jen vhod s kaplanijo in prvo župnijsko šolo. Tam je imel zid mogočen portal, nad katerim je bilo kaplanovo stanovanje. Danes tam stoji kaplani- ja. Domneva se, da so cerkev utrdili v 16. stoletju zaradi turških vpadov. V južnem kotu cerkvene- ga ozemlja je stal okrogel stolp, kostnica s člo- veškimi kostmi. KONČNO PODOBO CERKEV DOBI LETA 1754 Cerkev je bila večkrat razširjena, kar potrju- je tudi podoba trškega grba. Leta 1500 so pri- zidali zvonik, ki so ga prvič povišali leta 1786, današnjo višino pa je dobil leta 1886. Glavni ol- tar nosi letnico 1758, stranska oltarja pa letni- co 1890 in sta delo domačega rezbarja Ivana Cesarja. Končno podobo je cerkev dobila leta 1754. Takrat je bila povečana in prenovljena v baročnem stilu, obrnili pa so jo tako, da je na mestu nekdanjega vhoda v cerkev prezbiterij z daritvenim oltarjem. Poleg prezbiterija sta bi- li prizidani zakristija in »mrzla lopca« ter obe stranski kapeli. DVE KRONIKI TRGA MOZIRJE Zanimivost je, da so pri popravilu zvonika našli dve kroniki trga Mozirje, katerih prepis je 27 . maja 1924 naredil Franjo Vajd, kronist in uči- telj. Kroniki nista popolni, ker je bil papir že moč- no načet. Prvo kroniko je sestavil leta 1887 teda- nji mozirski župnik Josip Žehelj, drugo pa žu- pan Anton Goričar. Poleg pisnega dela je bilo priloženo tudi nekaj kovanega denarja. SPOMINSKA PLOŠČA IGNACU OROŽNU Na župnišču je spominska plošča dolgole- tnemu mozirskemu župniku in znanemu zgo- dovinarju Ignacu Orožnu, ki je v župnijski kro- niki omenil prvega duhovnika kot vikarja v Mo- zirju že leta 1291 (Ludovicus plebanus de Prab- stperch). Pripravili v Osrednji knjižnici Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je pri- speval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in živ- ljenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 14 Ljudje in dogodki, Organizacije 27. SOLČAVSKI DNEVI Za vsakogar se je našlo nekaj Na vaški tržnici je bilo mogoče kupiti različne artikle za dom in osebno rabo. (Foto: Marija Šukalo) Dejan Ikovic – Buši (levo) je v kislem vremenu skrbel za vedro razpoloženje s pastirskimi igrami. (Foto: Marija Šukalo) Center Rinka je v sodelovanju s krajevnimi društvi in posamezniki pripravil 27 . izvedbo Solčavskih dni. Prireditve v sklopu bogatega pro- grama so potekale od petka, 26., do nedelje, 28. julija, organizatorji pa so se potrudili, da se je našlo za vsakogar nekaj. KAKO NASTANEJO SVETLOBNI POJAVI V petek so prišli na svoj račun tisti, ki jih zanimajo svetlobni poja- vi. Na to temo so namreč v Centru Rinka pripravili razstavo, ki na po- ljuden način prikazuje, kako nasta- nejo najpogostejši svetlobni poja- vi v naravi. POLSTENJE, NOGOMET IN GLASBA V soboto so se lahko obisko- valci v župnišču udeležili delavni- ce polstenja, nogometaši so se po- merili na turnirju za memorial Ipa- vec-Gregorc, sobotni program pa so sklenile članice družine Štiglic, ki so pele in igrale na koncertu v solčavski cerkvi Marije Snežne. PROGRAMSKO BOGATA NEDELJA Programsko najbolj pestra je bi- la nedelja. Solčavski ljubitelji šaha so povabili v goste šahiste iz Mozir- ja, strokovnjaki za ekološko kmeto- vanje so se zbrali na okrogli mizi, na prireditvenem prostoru pa se je ob pol enajstih začel pester program, ki je trajal potem še celo popoldne. Zapele so sestre Čerček, Dejan Iko- vic – Buši pa je v kislem vremenu skrbel za vedro razpoloženje s pas- tirskimi igrami. Pestro je bilo tudi na vaški tržnici, kjer je bilo mogoče ku- piti različne artikle za dom in oseb- no rabo. Solčavska kuhinja je ponu- jala kulinarične dobrote, vrhunec dneva pa je bila slavnostna priredi- tev ob 60-letnici Solčavskih fantov. PRILOŽNOSTNE IN STALNE RAZSTAVE Solčavski upokojenci so raz- stavili unikatne izdelke iz volne in drugih materialov, polsteni iz- delki so bili na ogled v ateljeju Majnik, butiku Bicka in v delav- nici Franc in Liza Filc. V lovskem domu so obiskovalci lahko obču- dovali lovske trofeje, na domačiji Klemenšek je bila na ogled etno- loška zbirka starih kmečkih oro- dij, v gostišču Firšt pa razstava o Potočki zijalki in ljudskem zdravil- stvu v naši dolini. Marija Šukalo ZAVOD SAVINJA LJUBNO OB SAVINJI Interaktivno doživetje vrtičkarstva Z uporabo VR očal so otroci virtualno vrtičkali - sadili sadike, jih zalivali, obirali pridelke in opravljali druga opravila na vrtu. (Fotoarhiv Zavoda Savinja) Virtualna ali VR tehnologija vse bolj postaja del našega vsakda- na, zato so se v ljubenskem Zavo- du Savinja odločili, da bodo v sklo- pu Flosarskega bala le-to predsta- vili otrokom. Preko postavljene VR aplikacije so tako otroci in njihovi spremljevalci s pomočjo VR očal virtualno vrtičkali - sadili sadike, jih zalivali, obirali pridelke in op- ravljali druga opravila glede na le- tni čas. Udeleženci virtualnega do- živetja so uživali, saj so lahko po svoje posadili gredice in zanje skr- beli od posaditve semena do cve- tenja in trganja plodov. PROJEKT JEJMO LOKALNO Aktivnost na Ljubnem je pote- kala v okviru projekta Jejmo lokal- no – povečanje stopnje samooskr- be v SAŠA regiji: ozaveščanje jav- nosti. Gre za projekt, katerega pri- javitelj je Ljudska univerza Velenje, Zavod Savinja pa je partner v pro- jektu. Ostali partnerji so Razvojna agencija SAŠA regije, Kmetijsko- -gozdarska zbornice Slovenije - iz- postava Mozirje in društvo Novus. Projekt je sofinanciran iz Evrop- skega kmetijskega sklada za ra- zvoj podeželja. OZAVEŠČANJE O POMENU PREHRANSKE SAMOOSKRBE Glavni namen projekta je oza- vestiti lokalno prebivalstvo, pred- vsem mladino, o pomenu pre- hranske samooskrbe. Podobne aktivnosti kot tokrat na Ljubnem so že potekale v sklopu praznova- nja občine Rečica ob Savinji in v tamkajšnji Medgenborzi. Na Ljub- nem ob Savinji v tem času z upo- rabo VR tehnologije nastaja sodo- ben interaktivni flosarski muzej, nadgradnja tovrstnih aplikacij pa bi lahko bila vezana na smučar- ske skoke. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 15 Ljudje in dogodki SREČANJE LJUDSKIH GODCEV NA LJUBNEM OB SAVINJI Dež ni zmotil glasbenega popoldneva v Teru Zaradi slabega vremena so bili godci primorani svoj nastop opraviti kar na terasi lokala. (Foto: Primož Vajdl) Zadnje nedeljsko popoldne v ju- liju je bilo na Ljubnem ob Savinji narodnozabavno obarvano. V lo- vskem domu v Teru so se namreč srečali domači ljudski godci. NASTOP DOMAČIH GODCEV Čeprav nedelja ni postregla z lepim vremenom, se je kljub dežju zbralo lepo število obiskovalcev. Zaradi slabega vremena so bili godci primorani svoj nastop op- raviti kar na terasi lokala. Publika je lahko prisluhnila desetim do- mačinom, ki so z igranjem na raz- lične instrumente in prepevanjem skozi celotno popoldne skrbeli za dobro razpoloženje. Nastopajoči so se odzvali na prijazno povabi- lo upravitelja lovskega doma Ro- ka Prušnika. DRUŽENJE Z ANSAMBLOM SAVINJSKI KVINTET Nastopu godcev je sledila vese- lica z ansamblom Savinjski kvin- tet, katerega član je tudi Prušnik. Poskrbljeno je bilo za dobro hra- no, ki so jo pripravili člani Lovske družine Ljubno, za suha grla pa so skrbele nasmejane natakarice. Primož Vajdl POLETNI TABOR NA KMETIJI ZGORNJI ZAVRATNIK V RADUHI NAD LUČAMI Mestni otroci spoznavali življenje na kmetiji Gostitelji se potrudijo, da na taboru otroci vzpostavijo čim bolj pristen stik z naravo. (Foto: arhiv TK Zgornji Zavratnik) Na domačiji Zgornji Zavratnik v Raduhi že vrsto let pripravlja- jo poletne tabore, na katerih gos- tijo otroke v starostnem obdobju od 6 do 12 let. Tako je sredi juli- ja skupina mestnih otrok spozna- vala življenje na kmetiji in v nje- ni okolici. NEKATERI UDELEŽENCI PRVIČ SREČALI DOMAČE ŽIVALI Že uvod v kmečko življenje je bil za otroke pravo doživetje, saj so se na spoznavnem večeru dodob- ra razvedrili. Pri spoznavanju dela in življenja v podeželskem okolju so se naslednji dan nekateri ude- leženci prvič srečali z domačimi ži- valmi. Različna opravila, kot so de- lo v hlevu, krmljenje živali in molža, so bila zato zanje popolna novost. Pri spoznavanju teh del so jim po- magali animatorji, med katerimi je bil tudi »pastir« Jernej Slapnik. Ta je poskrbel za razne pastirske igre, otrokom pa je povedal tudi veliko pravljic in basni. PRESPALI NA PLANŠARIJI IN SE NAUČILI IZDELATI DOMAČI SIR Med številnimi aktivnostmi, ki so jih za udeležence poletnega ta- bora pripravili pri Zgornjih Zavra- tnikovih, je bil izlet po solčavski pa- noramski cesti in po poteh pastir- ja Krištofa ter zmaja Lintverja. Prip- ravili so tudi pohod na planino Ja- vorje. Da bi jo otroci bolje spoznali, so prespali na planšariji, se naučili izdelati domači sir in speči kruh ter nabirati zdravilna zelišča. Spoznali so tudi nekatere igre, s katerimi so si v preteklosti pastirji krajšali čas med pašo. Enotedensko druženje so zaključili ob tabornem ognju. Za slovo so jim gostitelji pripravili de- lavnico pletenja košev in pripravo kvašenih izdelkov. OTROCI SE RADI VRAČAJO S STARŠI »Večina otrok prihaja iz mestnega okolja, zato je za njih stik z naravo in živalmi posebno doživetje. Nekateri otroci šele pri nas prvič vidijo, kako izgleda kra- va od blizu. Mnogi so prepričani, da se ločita krava in bik tako, da je bik črn z rogovi, krava pa svetla brez rogov. Na taboru otroci spoz- najo življenje na kmetiji, se veli- ko naučijo o različnih vrstah živa- li. Trudimo se, da vzpostavijo čim bolj pristen stik z naravo. V dneh, ki jih udeleženci preživijo na kme- tiji, se sprostijo in spoprijateljijo z živalmi. V njih najdejo prave prija- telje in če je malo domotožja, se z njimi tudi tolažijo. Večina si jih že- li, da bi še ostali kakšen dan, po- gosto pa se tudi vrnejo s starši ali pa celo po mnogih letih pripelje- jo k nam svoje otroke,« je poveda- la vodja tabora Simona Germelj Šumah. SPECIALIZIRANI ZA OTROŠKI TURIZEM Pri Zgornjem Zavratniku v Ra- duhi se s turizmom na kmetiji ukvarja že tretja generacija dru- žine Germelj. Že tri desetletja so »Pastir« Jernej Slapnik je poskrbel za razne pastirske igre, otrokom pa je povedal tudi veliko pravljic in basni. (Foto: arhiv TK Zgornji Zavratnik) specializirani za otroški turizem. Vsak član družine ima na kmeti- ji svojo nalogo in je nepogrešljiv pri izvajanju aktivnosti za obisko- valce. Marija Šukalo Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 16 Organizacije, Ljudje in dogodki POLFINALE 39. ZLATE HARMONIKE LJUBEČNE V VELENJU Klemen Lamprečnik in Amadej Kolenc v finalu Klemen Lamprečnik (levo) in Amadej Kolenc sta med finalisti letošnjega tekmovanja za Zlato harmoniko Ljubečne. (Foto: TK) V organizaciji Kulturno-umetni- škega društva Ljubečna in Mestne občine Velenje je v nedeljo, 28. ju- lija, na velenjskem gradu potekal polfinalni izbor za Zlato harmoniko Ljubečne. Vstopnico za veliki fina- le, ki bo 25. avgusta, sta si priigra- la tudi Zgornjesavinjčana Klemen Lamprečnik in Amadej Kolenc. Letošnje državno prvenstvo v igranju na diatonično harmoniko je že 39. po vrsti. Edino tovrstno tek- movanje pri nas, ki se ponaša s tako dolgo tradicijo, poteka vse od leta 1981. V polfinale se je uvrstilo 54 tek- movalcev, ki so prepričali strokovne komisije na petih predtekmovanjih po različnih krajih Slovenije. V Velenju se je predstavilo več kot 30 tekmovalcev, ostali se bodo pomerili na Ljubečni v drugem de- lu polfinalnega tekmovanja. Zad- njo avgustovsko soboto bomo torej držali pesti za Klemna Lamprečni- ka in Amadeja Kolenca. Barbara Rozoničnik S PESMIJO PO RADMIRJU Letošnja popestritev dogodka karaoke Pisana druščina harmonikarjev, pevcev in obiskovalcev je zaigrala in zapela prenekatero pesem. (Foto: Štefka Sem) Kulturno društvo Radmirje je tu- di letos pripravilo pevsko druže- nje. Tokrat so dogodek pripravili na športnem igrišču, kjer so se zbrali pevci in občani ter pričakali Sver- janske gade. Le-ti so pred tem na vozu zaokrožili po Okonini in Rad- mirju in zaigrali pri prenekaterem domu. Namesto prepevanja po vasi so na igrišču zaigrale in zapele Ljud- ske pevke Pušeljc ter zaigrali har- monikarji Sverjanski gadi. Pri pre- pevanju so se jim pridružili nekateri člani in članice moškega in ženske- ga zbora Zarja in Jutro iz Radmirja. Za popestritev so organizator- ji pripravili še karaoke. Naključno izbrani posamezniki in prostovoljci so odpeli po eno pesem, tričlanska komisija pa je ocenila njihov na- stop. Komentarji članov komisije so bili razlog za salve smeha, dob- re volje pa v harmonikarski drušči- ni tako ali tako nikoli ne manjka. Štefka Sem PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Pohodniki iz Okonine skozi Meliše v Hom Cilj pohoda, ki so ga organizirali ljubenski planinci, je bil vrh Homa. (Foto: Bernard Štiglic) Planinsko društvo Ljubno ob Sa- vinji je v četrtek, 1. avgusta, pripra- vilo pohod po Ljubnem. Pohodniki so se zbrali pred šolo, cilj njihove- ga pohoda pa je bil vrh Homa. Ude- ležence je pred šolo čakal kom- bi PGD Radmirje, ki jih je odpeljal v Okonino, od koder so se podali na pot. Le-ta jih je vodila preko ob- novljene brvi proti naselju Meliše. Tam sta pohodnike prijazno spre- jela Irena in Marjan Kolenc in jim ponudila okrepčilo. Pot so nadaljevali skozi gozd pro- ti vrhu Homa, med potjo pa jim je vodnica Irena Retko povedala ve- liko zanimivosti o poti in gavgah, pri katerih so imeli postanek. Trasa po- hoda jih je nato vodila le še do glav- ne ceste, kjer jih je pričakal gasil- ski kombi in jih odpeljal do gostišča Pevc. Tam je pohodnikom za dobro voljo nekaj skladb odigrala mlada harmonikarica Tanja Podkrižnik. Udeleženci pohoda, ki je bil - kar se tiče težavnosti - primeren skoraj za vsakogar, so druženje zaključili ob pogovoru in glasbi. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 17 Ljudje in dogodki ETNOGRAFSKA POVORKA NA LJUBNEM OB SAVINJI Osrednja tematika stara kmečka in rokodelska opravila Na povorki so se predstavila tudi številna lokalna društva. Tesarji so delali čisto pravo hišico iz skodel. Začetek finalnega dela programa Flosarskega bala je bila tudi letos nedeljska etnografska povorka od hotela Planinka do prireditvenega prostora v Vrbju. V povorki so sode- lovali prebivalci ljubenskih zaselkov in člani različnih društev. Dogodek sta povezovala in s humornimi nas- topi popestrila Franci Podbrežnik - Solčavski in Marjeta Zagožen. PRIKAZ STARIH KMEČKIH IN ROKODELSKIH OPRAVIL Na bogato okrašenih vozovih so lahko gledalci, ki so se v veli- kem številu zbrali ob cesti, spre- mljali prikaz starih kmečkih in ro- kodelskih opravil. Tako je bilo pred- stavljeno vezenje metel in izdelava lesenega orodja, videti je bilo moč delo kovačev in šivilj, tesarji so de- SKLEPNO DEJANJE 59. FLOSARSKEGA BALA Flosarji znova dokazali, da so vešči svojega dela Z udiranjem flosa letos kljub nizkemu vodostaju ni bilo večjih težav. (Foto: Primož Vajdl) »Zelenec« Martin Budna (desno) je uspešno prestal vse preizkuse in na koncu dočakal tudi krst. (Foto: Primož Vajdl) Na Ljubnem so skozi desetle- tja uspeli ohraniti spomin na čas, ko so njihovi predniki splavili les po reki Savinji oziroma so hodili na rajže. Enkrat letno Ljubenci to dra- goceno tradicijo pokažejo obisko- valcem, in to se v zadnjem obdobju zgodi vedno na zadnji dan Flosar- skega bala. Takrat flosarji tradici- onalno v Savinjo spustijo splav in krstijo novega člana njihove dru- ščine. Letos se je to zgodilo v ne- deljo, 4. avgusta. UDIRANJE POTEKALO BREZ TEŽAV Flosarji so tudi letošnje leto do- kazali, da so vešči svojega dela. Flos so brez večjih težav spusti- li v Savinjo, ga dokončali, names- tili prapor z zavetnikom svetim Miklavžem in uspešno zapluli po reki. Do živega jim niso prišli niti pikri komentarji Francija Podbre- žnika in Marjete Zagožen, ki sta povezovala prireditev. »ZELENEC« USPEŠNO PRESTAL VSE PREIZKUSE Po vožnji s flosom je sledil krst novega člana flosarske bratovšči- ne. Letošnji »zelenec« je bil Mar- tin Budna, ki je moral najprej sta- rešinam dokazati, da pozna spla- varstvo in da obvlada dela, ki jih mora početi vsak flosar na rajži. Po svečani zaprisegi je sledil krst v znani izvedbi, ko novega člana polijejo z vodo iz čebra, ki jo zlije- jo skozi rešeto. Budna je vse preiz- kuse uspešno prestal in bo odslej lahko polnopravno sodeloval pri aktivnostih, ki jih izvajajo flosar- ji pri ohranjanju izročila njihovih prednikov. Primož Vajdl lali čisto pravo hišico iz skodel in še marsikaj drugega. Na povorki so se predstavila tu- di številna lokalna društva. Glav- no vlogo pri tem so seveda imeli člani flosarskega društva, za glas- beni vložek pa so poskrbeli zgor- njesavinjski godbeniki. Sloven- sko in ljubensko zastavo sta no- sila člana konjerejskega kluba. Skozi Ljubno so se sprehodili še športniki, kulturniki, lovci in pla- ninci, svojo opremo so predstavi- li gasilci, za konec pa so se s svo- jimi jeklenimi konjički zapeljali še starodobniki. Slednji so na sa- mem začetku povorke v zloščeni limuzini vozili župana Franja Na- raločnika. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 18 Organizacije, Informacije, Oglasi ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Tradicionalna pokušina zgornjesavinjskega želodca Varpoljski izdelovalci želodca so bili za sodelovanje nagrajeni s spominskimi medaljami. (Foto: FP) Tradicionalna pokušina zgor- njesavinjske mesne specialitete v režiji »želoc-mojstrov« športne- ga društva Gmajna Varpolje je še enkrat več uspela. Tokrat so orga- nizatorji bogato ponudbo želodcev razširili še na ostale suhomesnate izdelke, ni pa manjkalo niti sirovih dobrot, domačega kruha, peciva, žganja in seveda tolkca. Terasa brunarice v športnem parku je bila tako spet kar pre- majhna za degustiranje vseh do- mačih dobrot, ki so požele nemalo pohval domačinov in gostov iz so- sednjega kampa. Predvsem slednji so bili nad pokušino še posebej navdušeni, saj so nekateri prvič poskusili domači zgornjesavinjski želodec, zato ni manjkalo debat o njegovi pripravi, izdelavi in zorenju. Za trud in podarjene izdelke so bili varpoljski izdelovalci želodca nagrajeni s spominskimi meda- ljami, ki jih je za to priložnost uni- katno izdelal član organizatorjev, Janez Kuhar. FP KNJIŽNICA MOZIRJE Slovenska knjiga meseca Petja Rijavec: Najini valovi Zabavno prikazana tematika, ki pravzaprav samo po sebi ni nič za- bavna. Zakonca, ki sta že prestopila abrahama, se na pobudo žene zača- sno razideta. Žena naveličana vsak- danje rutine in pomanjkanja stras- ti ter mož, jezen zaradi njene pobu- de, tako zaživita vsak v svojem sta- novanju na različnih koncih mesta. A tegobe poznih srednjih let niso nič manjše kot prej, samsko življenje pa se izkaže za težavnejše, kot sta pri- čakovala. Pripoved govori o težkem prilagajanju na spremembe in no- vih priložnostih, skratka o stvareh, ki jih doživlja marsikateri sodoben par. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 19 Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Planinci odkrivali lepote in skrivnosti Bosne in Hercegovine Nazarski planinci s prijatelji iz sosednjih društev na Magliću, najvišjem vrhu Bosne in Hercegovine (fotodokumentacija PD Nazarje) Nazarsko planinsko društvo je konec junija organiziralo potep po Bosni in Hercegovini. To je bila ena izmed zadnjih balkanskih držav, ki jim je manjkala v zbirki popotovanj po tem delu Evrope. Na pot se je podalo trideset planincev, večina članov PD Nazarje, in nekaj članov sose- dnjih planinskih društev. Na dan državnosti so se v zgodnjih jutranjih urah odpravili proti narodnemu parku Kozara do spominskega kompleksa Mrakovica. Kozaro so zaznamovali težki dogodki v času 2. svetov- ne vojne. Po ogledu muzeja in predstavitvi zgo- dovinskih dogodkov na tem območju so se po- dali na štiriurni pohod na vrh Lisina. VZPON NA NAJVIŠJI VRH VLAŠIČA Sledila je vožnja do Vlašiča, ki se je zavlek- la v večerne ure. Po počitku jih je naslednji dan čakal vzpon na najvišji vrh Vlašiča - Paljenik, ki je visok 1.943 metrov. Je izredno razgleden vrh, s katerega se lepo vidi relief BiH, ki je bistveno drugačen kot v Sloveniji. OGLED TRAVNIKA Če je bilo na Vlašiču prijetno in sveže, so pla- nince v Travniku pričakale visoke temperature, vendar jih to ni odvrnilo od ogleda znamenito- sti tega kraja, kjer je bil rojen Ivo Andrić, knji- ževnik, diplomat in dobitnik Nobelove nagrade za književnost. OSVOJILI NAJVIŠJI VRH JAHORINE Na Jahorini so bile temperature zopet zmer- nejše. Bivali so v apartmajskem hotelu Vuč- ko, ki je del kompleksa, kjer so bili nastanjeni udeleženci zimskih olimpijskih iger, ki so pote- kale v Sarajevu leta 1984. Naslednji dan so se povzpeli na vrhove Paloševina, Biča in Ogor- jelice (1.916 m). Slednji je najvišji vrh Jahorine. V zimskem času se s teh vrhov vijejo smučar- ske proge. Trenutno tam potekajo intenzivna vlaganja v smučarsko infrastrukturo, zato so v času njihovega obiska delovni stroji neumor- no brneli. PO VZPONU NA NAJVIŠJI VRH BIH ZASLUŽENA OSVEŽITEV Za vzpon na najvišji vrh BiH so se prepeljali do Gackega. Na vrh Maglića (2.386 m) so se po- dali po zahtevnejši poti, kjer je bilo potrebno tu- di malo plezati. Po dveh urah in pol so doseg- li cilj. Po počitku in fotografiranju je sledil strm sestop do Trnovačkega jezera, kjer so si privo- ščili kopanje. ZA KONEC OGLED MOSTARJA IN ZAKLONIŠČA TER RAFTING PO NERETVI Predzadnji dan so si ogledali Mostar, nato pa v Konjicu še ARC (armijska rezervna komanda) zaklonišče za vodstvo nekdanje Jugoslavije. Na dan vrnitve so šli še na raft po prekrasni soteski reke Neretve, kot nalašč za osvežitev pred na- porno vožnjo proti domu. Spotoma so si ogleda- li še mesto Jajce. Marjan Ostruh SREČANJE UPOKOJENCEV NA LJUBNEM OB SAVINJI Preživeli lep dan v prijetni družbi Organizatorji so za udeležence pripravili tudi srečelov s praktičnimi dobitki. (Foto: Štefka Sem) Delček k praznovanju Flosarskega bala so kot običajno prispevali tudi ljubenski upoko- jenci, ki so se v organizaciji njihovega društva v lepem številu zbrali na prireditvenem prosto- ru v Vrbju. Nagovoril jih je župan Franjo Nara- ločnik, ki jim je zaželel lep dan v prijetni druž- bi in poudaril, da so zaslužni za veliko preteklih pridobitev v občini, zato si še posebej zasluži- jo nekaj zabave. V dobri družbi je beseda hit- ro stekla, zadišalo je po dobri hrani, upokojen- ci pa so za razvedrilo preizkusili še svojo sre- čo. Organizatorji so namreč pripravili srečelov s praktičnimi dobitki. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 20 Organizacije, Oglasi SREČANJE ZGORNJESAVINJSKIH GASILCEV VETERANOV Veterani neprecenljivi za vsako gasilsko društvo Letos so se veterani, člani vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki se povezujejo v Gasilsko zve- zo Zgornje Savinjske doline, sre- čali v Gornjem Gradu. Domačini, ki so se izkazali za prijazne gostitelje, so najprej pripravili krajši program, nato pa se je druženje nadaljeva- lo s pogostitvijo in koncertom ljud- skih pevk Pušeljc z gosti. VETERANI NEPRECENLJIVI ZA VSAKO DRUŠTVO Veterani, ki so za vsako gasil- sko društvo neprecenljivi, radi de- lijo svoje znanje in pomagajo pri raznih aktivnostih. Najboljša vaja zanje so tekmovanja, ko res dajo vse od sebe, je v pozdravnem go- voru omenil predsednik komisije za delo z veterani pri Gasilski zve- zi Zgornje Savinjske doline Franc Matjaž. Omenil je okrogle obletni- ce: 150 let slovenskega gasilstva, 70 let Gasilske zveze Slovenije in 80 let najmlajšega društva v na- ši dolini, to je PGD Okonina. Naš- tel je tudi številne dogodke, ki so se jih veterani udeležili v zadnjem obdobju. LJUDJE S POZITIVNO ENERGIJO Udeležence srečanja sta nago- vorila tudi poveljnik gornjegraj- skega društva Tadej Černevšek, ki je dejal, da si štejejo v čast, da gostijo srečanje veteranov, saj jih je v domačem društvu kar 60, in župan Občine Gornji Grad Anton Špeh, ki je med drugim povedal: »Gasilci ste ljudje z veliko pozitiv- ne energije. Pri naravnih nesre- čah in požarih varujete ljudi in nji- hovo premoženje prostovoljno in brez oklevanja. Veterani pa ste tis- ti, ki ste to miselnost prenesli na mlajše rodove.« POTREBEN PRENOS MED GENERACIJAMI Tudi predsednik Gasilske zve- ze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar se je dotaknil bogate zgo- dovine gasilstva in obletnic, ki jih letos praznujejo. Poudaril je, da je Slovenija v gasilstvu pomembna v mednarodnem merilu in da je tre- ba prenesti miselnost in delav- nost gasilcev na mlade, ki bodo v prihodnosti prevzeli veliko odgo- vornost. PEVCI IN HARMONIKARJI POPESTRILI DOGODEK Udeležence srečanja so poz- dravili še nekateri gostje, med nji- mi predsednik sveta veteranov Ga- silske zveze Slovenije Jože Smo- le. Za veselo razpoloženje so pos- krbeli Solčavski veterani, ki so od- peli nekaj pesmi, pravi ritem za na- daljevanje druženja pa so s svojim nastopom dali harmonikarji Sver- janski gadi. Štefka Sem Letos je srečanje gasilcev veteranov Zgornje Savinjske doline gostil Gornji Grad. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 21 Šport, Oglasi ODBOJKARSKI TURNIR KLS LJUBNO Kljub skromni udeležbi turnir dosegel svoj namen Odbojkarice in odbojkarji so se pomerili v športnem in prijateljskem vzdušju. (Foto: Vinko Založnik) V sklopu prireditev Flosarskega bala je Od- bojkarski klub KLS Ljubno v šolski telovadni- ci organiziral odbojkarski turnir. Zaradi dopust- niškega časa velikega zanimanja za udeležbo s strani drugih klubov ni bilo, zato so se med sa- bo pomerile le tri ekipe, dve domači in kadeti OK SIP Šempeter. Slednji so bili tudi zmagovalci tur- nirja, na drugo mesto se je uvrstila prva ekipa KLS Ljubno, tretja pa je bila druga ekipa doma- čega kluba. Kljub skromni udeležbi je turnir do- segel svoj namen, vzdušje pa je bilo športno in prijateljsko. Štefka Sem NOGOMETNI TURNIR V GORNJEM GRADU Še ena prepričljiva zmaga Lufterjev Lufterji iz Luč serijsko zmagujejo na nogometnih turnirjih po dolini. (Foto: Katarina Poiškruh) Na nogometnem turnirju v okviru Čebelar- skega praznika v Gornjem Gradu se je za zma- go pomerilo 16 ekip iz različnih koncev Slove- nije. Zmaga je šla v roke Lufterjev iz Luč, dru- go mesto je pripadlo ekipi Kavarna Mozart iz Škofje Loke, tretje mesto pa je osvojilo moštvo TTG Velenje. Celodnevno nogometno dogaja- nje je na športno igrišče privabilo lepo število gledalcev, ki so lahko spremljali napete obra- čune. Organizator turnirja je bilo Športno dru- štvo Gornji Grad. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 22 Šport TEKMI ZA FIS POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH NA LJUBNEM OB SAVINJI Druga zmaga za Jerneja Presečnika na mednarodni ravni Jernej Presečnik je z zmago na tekmi za FIS pokal nakazal, da lahko od njega v novi sezoni še veliko pričakujemo. (Foto: BP) Skakalnica pod Rajhovko na Ljubnem ob Sa- vinji je bila v soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta, prizorišče dveh tekem v smučarskih skokih za pokal FIS, tako v moški kot v ženski konkuren- ci. Na nedeljski tekmi je domače navijače z zma- go najbolj razveselil Jernej Presečnik, član SSK Ljubno BTC, medtem ko so bile slovenske ska- kalke odlične tako v soboto kot v nedeljo. V SOBOTO IZJEMNA PREDSTAVA SLOVENK Sobotna tekma je postregla z izjemnim dosež- kom skakalk, saj so osvojile najboljših pet mest. Od prvega do petega mesta so se zvrstile Urša Bogataj, Nika Križnar, Špela Rogelj, Maja Vtič in Katra Komar. Deseterico je zaokrožila 16-letna La- ra Logar, v konkurenci 46 tekmovalk pa so prav vse naše skakalke osvojile točke FIS pokala. NA PRVI TEKMI JERNEJ PRESEČNIK NA 9. MESTU Na moški tekmi je zmago slavil Avstrijec Ste- fan Rainer pred članom žirovniškega Stola Tja- šem Grilcem, tretji je bil Američan Casey Larson. Po prvi seriji si je drugo mesto delil domači up Jernej Presečnik, ki pa je v drugo skočil slabše in končal na devetem mestu. V NEDELJO PRESEČNIK PRESKOČIL VSO KONKURENCO Izjemen rezultatski uspeh deklet na sobotni tekmi je očitno dal krila tudi fantom, saj je ne- deljsko tekmo, na kateri so nastopili 104 skakal- ci, dobil Jernej Presečnik, ki je za desetinko toč- ke ugnal Tjaša Grilca. Tretji je bil zopet Ameri- čan Larson. Za Presečnika je bila to druga zma- ga na mednarodni ravni, potem ko je lani v Pla- nici zmagal na tekmi alpskega pokala. Med de- seterico je od naših končal še Mark Hafnar na 8. mestu. KRIŽNARJEVA IN BOGATAJEVA ZAMENJALI MESTI Pri dekletih smo bili zopet priča izjemnemu mo- štvenemu uspehu Slovenk. Tokrat je zmago slavi- la Nika Križnar pred Uršo Bogataj na drugem ter Jernejo Brecl na tretjem mestu. Tik pod zmagovalni oder se je uvrstila Katra Komar. V deseterici sta bili še Lara Logar na 9. in Pia Mazi na 10. mestu. Primož Vajdl FESTIVAL NOGOMETA NA LJUBNEM OB SAVINJI Navijačem so se predstavile vse selekcije domačega nogometnega kluba Članska ekipa NK Ljubno v zadnjih dveh sezonah dobro zastopa klubske barve v medobčinski nogometni zvezi Celje. (Foto: Štefka Sem) Ljubenski nogometni klub povezuje igral- ce od najmlajših do članske kategorije, festi- val nogometa, ki je potekal v soboto, 27. ju- lija, pa je bil namenjen vsem. S prijateljski- mi tekmami z ekipami nogometnih klubov iz Zagorja in Slovenj Gradca so dogodek zače- li nogometaši kategorije U5, nato pa je bila vsaka naslednja tekma eno kategorijo starej- ša, vse do kategorije U15. Zadnja tekma je pri- padla članom. NAJVEČ ZANIMANJA ZA TEKMO ČLANSKE EKIPE Dogajanje je bilo pestro ves dan, vsaka ekipa pa se je na tekmi potrudila po najbolj- ših močeh, da bi pred domačimi navijači pus- tila dober vtis. Največ obiskovalcev je seve- da privabila tekma članske ekipe, ki v zad- njih dveh sezonah, po dolgem predahu, dob- ro zastopa Ljubno v medobčinski nogome- tni zvezi Celje. Klub ima sicer ekipe v ligaških tekmovanjih še v štirih otroških kategorijah od 8 do 14 let. FESTIVAL NOGOMETA NAMENJEN PREDVSEM MLAJŠIM Festival nogometa je bil namenjen pred- vsem mlajšim. Napihljiva igrala so bila na vo- ljo vsem obiskovalcem, na njih pa so seveda najbolj uživali najmlajši. Poleg nogometa so otroci lahko igrali tudi ročni nogomet. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 23 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Močno jutranje oglašanje neznane ptice mi je sporočilo, da je Tvoja spokojna duša poletela v večnost! Sestra Ivanka V SPOMIN Frančiška ATELŠEK roj. Naglič iz Radmirja 1. 10. 1935 – 4. 8. 2018 Mineva eno leto, kar si me zapustila še ti, draga sestra, tako da sem ostala sama. Najina dva brata sta tudi že pokojna. Ne mine dan, da se ne bi spomnila nate. V tolažbo mi je, da sva bili v zadnjem času zalo ve- liko skupaj in da sem ti lahko vsestransko pomagala. Spet bodo dozorele borovnice na planini Travnik in »natičje« na Ra- duhi, a žal brez tebe, kamor sva tako rade šle. Hvala vsem, ki s prijazno mislijo nanjo postojite ob njenem grobu. Sestra Ivanka • TATVINA MOBILNEGA TELEFONA Ljubno ob Savinji: 29. julija v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o tatvini mobilnega telefona na Ljubnem ob Savinji. Neznani storilec ga je lastniku ukradel na prireditvenem prostoru. • ZAPELJAL S CESTE Ljubija: 31. julija ob 7 .02 je v Ljubiji osebno vozilo zapeljalo s ces- te. Posredovali so gasilci PGD Nazarje, ki so odklopili akumulator in vozilo izvlekli nazaj na cesto. Poškodovanih ni bilo. • TRAKTOR NA STREHO IN NAZAJ NA KOLESA Logarska dolina: 31. julija ob 9.29 se je v gozdu v Logarski dolini traktor prevrnil preko strehe in pristal nazaj na kolesih. Posredova- li so gasilci PGD Nazarje, ki so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči pri oskrbi poškodovanega vo- znika ter odklopili akumulator. Do izteka tekočin ni prišlo. Poškodo- vanega voznika so prepeljali v bolnišnico. • IZTEKLO POGONSKO GORIVO Ljubija: 2. avgusta ob 5.36 je v Ljubiji iz tovornega vozila zara- di poškodbe cevi iztekalo pogonsko gorivo. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali kraj in očistili cestišče na dolžini okoli enega kilometra. • TATVINA KOLESA Nazarje: V noči na 3. avgust je bilo v Nazarjah ukradeno moško kolo, znamke superior, modro zelene barve, ki je bilo parkirano pred gostinskim lokalom. Matična kronika za junij in julij 2019 POROKE: 1. Fužir Vid iz Lepe Njive in Slokar Katarina iz Polzele 2. Škrijelj Senad iz Ljubljane in Blatešić Željka iz Velenja 3. Jager Domen iz Štor in Padežnik Glorija iz Bukovja 4. Krištof Nejc in Rejc Adela, oba iz Domžal 5. Kovač Blaž iz Ljubljane in Kovaljev Anja iz Šentruperta 6. Apšner Branko iz Velenja in Bernjak Veronika iz Mozirja 7 . Stermecki Žiga iz Varpolj in Černevšek Anja iz Bočne 8. Marinšek Peter in Vodovnik Sabina, oba iz Podgorja 9. Bric Aleš in Grudnik Lucija, oba iz Grušovelj 10. Kosmač Boštjan in Kumprej Vesna, oba iz Planine 11. Flegar Nik in Stemberger Kaja, oba iz Domžal 12. Podmenik Manuel in Radulovič Katja, oba iz Trbovelj 13. Kovač Sašo in Kovač Karmen, oba iz Lokovice 14. Glavič Matej iz Maribora in Krajnc Tea iz Trnič 15. Jug Vid iz Zbelovega in Štiglic Bernarda iz Tera 16. Pačnik Janez in Goltnik Martina, oba iz Šmihela nad Mozirjem 17 . Sternad Gašper in Zidarn Tamara, oba iz Radegunde SMRTI: 1. Robnik Frančiška iz Ljubnega ob Savinji 2. Letnar Albina iz Luč 3. Trbovšek Marija iz Bočne 4. Fistrić Vilim iz Varpolja 5. Mihev Janko iz Zavodic 6. Kaker Boštjan iz Okonine 7 . Jurjevec Marija iz Radmirja 8. Poličnik Franc iz Luč 9. Čopar Anton iz Rečice ob Savinji 10. Trogar Franc iz Brezja 11. Trepel Vladimir iz Nove Štifte 12. Ogradi Marija iz Gornjega Grada 13. Kaker Frančišek iz Primoža pri Ljubnem 14. Poznič Marta iz Šmartnega ob Dreti 15. Sedelšak Franc iz Raduhe 16. Blatnik Marijan iz Ljubije 17 . Rajter Marija iz Ljubije 18. Kladnik Marjan iz Raduhe Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 24 Za razvedrilo NAMESTO OVCE KOZA? NEZASLIŠANO! Na kar dveh prireditvah so v Solčavi v bližnji preteklosti domini- rali Solčavski pobi, čeprav pod tem imenom že šest desetletij vihti- jo glasbene inštrumente tudi občani občine Luče. Ko je gorvodno od Rinke zmanjkalo muzikantov, so Kristl, Tončk, Jakč, Rajč Pre- padnik in drugi Lučani uspešno reševali situacijo. V redu, toda da so dali namesto bicke solčavske pasme na promocijski pano lučko kozo, to pa je že pretiravanje, je oni dan bentil multi glasbeni talent Nejc Slapnik, sicer mejaš med omenjenima občinama. »GUNCANJE« NA LJUDSKE VIŽE Ko sta se v Solčavi na večer občinskega praznika na gugalnici zazibala nekdanja zapečena Lučanka mag. Simona Moličnik, ure- dnica radijske oddaje Ljudje v pesmi in besedi, ter dvakrat zapeče- ni Solčavan, ljudski tribun in glasbenik za vse čase Franci Podbre- žnik, so lahko obiskovalci uživali v dialogu pristnega lučkega in solčavskega narečja. Simona je menda Franciju po tem zaupala, da niti v sanjah ni pomislila, da bi lahko kdaj doživela tak pogovor s kakšnim Solčavanom in ob tem še »afne guncala«. VZHIČENA BARBARA Poročali smo že o doslej najlepšem srečanju starodobnikov v Lo- garski dolini, za katerega so zares odlično poskrbeli Zgornjesavinj- ski starodobniki in gostiteljska ekipa gostišča Ojstrica. V nekem iz- branem trenutku se je očitno zelo zadovoljna gostiteljica Barbara Plesnik povzpela nad množico in oznanila, da je vesela, ker se lah- ko druži s tako imenitnimi obiskovalci, ki se že vrsto let vračajo na Logarske trate. »Na to se pije,« je modro dodal Lučan Drago Poznič, in nagnil kozarček s hladnim pivom. (Foto: JM) (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 33. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Napovednik Petek, 9. avgust ob 16.00. Podvolovljek Prikaz mletja žita v Žagerskem mlinu ob 16.00. Luče Paintball turnir ob 18.00. Luče Druženje in zabava ob igranju videoiger ob 19.00. Pred Juvanovo hišo v Lučah Podoknica Nedeljskega ob 21.00. Pri Baru Igla v Lučah Stand-up večer s Tino Gorenjak in Dejanom Ikovicem ob 22.00. Pri Baru Igla v Lučah Rock večer s skupino Ogrožene vrste Sobota, 10. avgust ob 7 .00. Pri gostilni Pr'lampi v Lučah Vzpon na Lučkega dedca (2.023 m) ob 9.00. Čebelarski center Luče Dan odprtih vrat ob 10.00. Pri okrepčevalnici Logar v Krnici Turnir mešanih dvojic v odbojki na mivki ob 10.00. Hiša Pečovnik v Lučah Tabor harmonikarjev pod mentorstvom Andreja Raka Napovednik dogodkov Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 26 Sobota, 10. avgust ob 12.00. Podvolovljek Prikaz mletja žita v Žagerskem mlinu ob 13.00. Luče “Vlcersko tekmovanje” , tradicionalna sekaška tekma za lastnike gozdov in prikaz kiparjenja z motorno žago ob 14.00. Juvanov štiblc v Lučah Ustvarjalne delavnice za otroke ob 15.00. Pri Gričarju v Krnici Mednarodni veteranski nogometni turnir ob 15.00. Pri okrepčevalnici Logar v Krnici Finale teniškega turnirja ob 16.00. Zavod Stanislava Gornji Grad Odprtje izmenjevalnice gospodinjskih pripomočkov, skodelic ob 17 .00. Pri Vlcarski bajti v Lučah Družabno popoldne z ljudskimi godci in pevci, otvoritev riže za spravilo lesa in vlcerske igre ob 18.00. Farna cerkev in lovski dom v Lučah Maša z rogisti in otvoritev lovske razstave ob 19.00. Luče Svečani prevzem novega gasilskega vozila ob 20.00. Luče Etnološki program s prikazom »jajčnce«, starega običaja pobiranja jajc ob 20.30. Luče Pohod z baklami po Breznici ob 21.00. Luče Gasilska veselica s Skupino Gadi Nedelja, 11. avgust ob 10.00. Čebelarski center Luče Dan odprtih vrat ob 12.00. Luče Prireditev »Od štanta do štanta« po vasi ob 15.00. Pri Vlcerski bajti v Lučah Srečanje z izročilom preteklosti in druženje ob 15.00.Pri baru Igla v Lučah Lutkovna predstava za otroke ob 18.00. Luče Zaključni koncert harmonikarjev in zabavni večer z mladimi muzikanti ter ansamblom Golte Torek, 13. avgust ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 14. avgust ob 11.00. Kapela pri Vrtcu Nazarje Peš romanje k Novi Štifti Četrtek, 15 avgust ob 11.00. Trije ploti na Golteh Family piknik party z animacijo ob 12.00. Mozirska koča Nastop Saša Novaka - harmonika ob 13.00. Hotel na Golteh Nastop glasbene skupine Mint Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25. Naročniki Savinjskih novic imajo možnost objave brezplačnega malega oglasa. Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde- lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v na- sipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prašiče, najboljše mesnate pasme, za dopitanje na večjo težo. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni; gsm 051/358-408. Ugodno prodam kozlička za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 051/250-313. Prodam teličko križanko, čb/lim, stara 6 mesecev, težka 220 kg, ce- na po dogovoru; gsm 031/296-012. Prodam 10 dni staro teličko čb pa- sme; gsm 031/553-403. Prodam pujske za zakol ali nadalj- njo rejo; gsm 041/783-100. Prodam dve telici sr., breje pet in tri mesece, ape kontrola, pašni; gsm 031/277-023. Prodam bikca sivca, starega 3 mesece, težkega 140 kg; gsm 041/216-481. Prodam teličko čb/lim, staro štiri- najst dni; gsm 041/51-95-07 . ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. Kupim 2 telički limuzin ali si- mentalki, stari od 2 meseca; gsm 041/235-028. Telička simentalca ali sivca, stare- ga 10 dni, kupim; gsm 068/670-357 . DRUGO – PRODAM Silažni kombajn sip prodam; gsm 051/346-768. Prodam drva – bukev/gaber, metr- ska, drobno cepljena, možen pre- voz; gsm 031/229-154. Motokultivator muta special s pri- kolico in priključki akme, lepo oh- ranjen, prodam; gsm 041/696-802. Prodam sprednjo desko za traktor zetor z vpetjem; gsm 031/515-112. Prodam cepilec drv 16 t, 220 in 380; gsm 041/783-448. Prodam cepljena bukova drva v paleti, dolžine 33 cm. Možna dosta- va; gsm 040/430-080. Ugodno prodam novo obešal- no steno s policami, 60 x 190 x 28, smreka; gsm 031/642-353. Prodam krajnike za gajbice; gsm 031/800-852. DRUGO – PODARIM Podarim blago za krilo in obleko; gsm 070/80-84-98. NEPREMIČNINE Oddam sobe v najem, oddam gar- sonjero v najem (Loke pri Mozirju); gsm 041/280-005. Stanovanje v okolici Mozirja ose- bi ali dvema oddam; gsm 051/620- 598. Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 32, 9. avgust 2019 28 Oglasi