173
Slovstvene stvari.
O zadevah Wolfovega slovarja.
Odprto pismo gospodu K. Dežmanu II.
Infandum jubes renovare dolorem,
L
Ker je obče znano, da Vi, gospod Dežman, ste eden najmarljiviših sodelavcev ,,Tagblattovih'*, zato mi ne boste za zeI6 vzeli, ako mislim, da tudi članek jjKunststiicke der Novice*' vili. listu „Tagbl.** je delo Vaše, In ker že od leta 1843 nisem vajen v javnosti „slepe miši" loviti, zato tudi pretres onega članka kar naravnost pod Vašo adreso svetu izročujem ter ga tudi s svojim imenom podpišem, da si tako z odprtim vezirom drug druzemu stopiva nasproti, vsaj ste celo Vi v navedenem ,,Tagblattovem" članku moje ime, brez katerega bi Vaš ieibjournal že odnekdaj veliko manj interesanten bil, „sans gene'* s trte zvili. Ako bi se bil pa vendarle o tem zmotil, prosim Vas, da pošljite to pismo na pravo mesto. Vi, komur menda tudi sv. Oče papež ne veljd za nezmotljivega , boste meni, ki me v onem članku „očeta naroda*' ia^. bivšega škofa Ljubljanskega titulirate, to zmoto menda" ftdr odpustili.
Da pa čitatelji ,,Novic'% ki Vašega lista ne bero, zvedo, za česa da gre v najini pravdi, dovolite mi, predno pismo svoje nadaljujem, o^>javiti jim, da gre za 151 etno odlašanje izvršitve 26. §. blage oporoke knezoskofa Wolfa, po katerem bil bi imel narod slovenski že davno dobiti drugi del — slovensko-nemški del — slovarja, in da Vi prav po „Tagbiattovi'^ fini metodi to odlašanje zagovarjate. To je jedro Vašega spisa , kateremu ste dali napis „Kunststiicke der Novice^^ Ne bojite se pa, da bodem „bisere*^ Vašega spiska našim bralcem zatajil, — ne, ne ! vse jim hočem zvesto priobčiti , in zato utegne pismo moje nekako dalje biti, kakor je meni samemu drago , ker vem, da „Novice'^ prostora potrebujejo še za mnogo drugo tva-rino in da vsi čitatelji njihovi ne marajo samo za najini razgovor, ker že obd sivolasa spadava nekako v staro šaro.
Da pa to pismo adresiram do Vas, gospod Dež-man, o tem imam še drug razlog, in sicer t a razlog, da sem vselej J)il in sem še zdaj pravičen tudi svojim sovražnikom. Cujte! Ce si po pravici sebi smem pripisati zaslugo, da nam je preblagi knezoškof Wolf ne-umrlega spomina z zapuščino svojo stvaril slovar in je temu vzvišenemu dejanju povod dal ,,Koledar če k" moj za leto 1854. (dogodba ta je popisana v Ciga leto ve m ,,predgovoru'^ nemško-slovenskega dela 1860. leta), rad tudi Vam, gosp. Dežman, pripoznam delež tega. Vas namreč sem leta 1853. naprosil, naj podobi Vodnikovi, ki sem jo hotel, po Valvasorjevi sliki, leta 1854. izročiti slovenskemu svetu, napišite životopis njegov. V i ste takrat, ves goreč za stvar slovensko in za „slavo Slavjanov^', v „Koledarčku^' radi spisali životopis Vodnikov, kateremu se v vsaki vrstici vidi, da Vam je izhajal prav iz globočine srca. To — se ve da — bilo je pred več kot 20 leti! Sedaj že davno niste več oni Dežman, ki ste takrat bili, zato boste tudi — v spominu na oni čas — upravičen našli napis tega mo jega pisma: Dežman u II. — To isto spričaje pri „Matici'' naši shranjeni zapisnik od 16. januarijaleta 1854. ob shodu, ki smo ga imeli omenjeni dan v licealni knjigarni. Oni dan sem po naročilu nepozabljivega mecena knezoskofa Wolfa pozval jaz zarad izdanja nemško-slovenskega slovarja tadanje Ljubljanske ve-ščake v razgovor, v katerem sem jim razodel glavna vodila, kako naj bi se za tise k vredil od več strani pomnoženi Vodnikov rokopis slovensko-nemškega slovarja, in predlagal, naj se uČeni jezikoslovec in vred-nik državnega zakonika gosp. M. Ciga le gosp. knezo-škofu nasvetuje za vrednika slovarjevega. In v onem odboru, kateremu je bil tadanji c. k. avskuitant Luka Svete C zapisnikar in v katerem so bili nazoči prof. Metelko, kanonik in bivši profesor Jož. P oklu kar in bibliotekar Mih. Kastelec (gosp. Blaž Potočnik je bil po opravilih zadržan), sodelovali ste tudi Vi, g. Dežman; Vi ste še posebno prevzeli doneske o slovenski botaniški, mineralogični in zoologični terminologiji, jaz pa doneske o zdravniških predmetih. — To je bilo 16. januarija 1854. leta. Sklepe onega zbora je odobril blagi knezoškof, izročivši ti se k slovarja rojaku svojemu B lažni ku, ki vrh tega je bil edino zmožen velikansko delo takega tiska prevzeti, vredništvo slovarjevega rokopisa pa gosp. Ciga letu. In po neumorni delavnosti njegovi že konec 1. 1859. — tedaj v 5 letih — bilo je delo dokončano in leta 1860. nem-ško-siovenski del slovarja v 2 debelih zvezkih s 127 polami na čast slovenskemu slovstvu do-tiskan.
To sodelovanje Vaše leta 1854. vzvidelo se mi je potrebno omeniti, da temu pismu, ki je odgovor na Vaš
,,Tagbl."  članek,   opravičim adreso,   ki   se  glaai   ca D e ž m a n a II.
Drugi pot naprej.
Dr. Jan. Bleiweis.
174