Poštarlna plačana. • Posamezna ilev. Oln 1« Štev. 37. V Ljubljani, petek dne 11. septembra 1925. Leto VIII. Upravniitvo ..Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Varotatma: Četrtletno Din 7-50, polletne Din 15-celoletne Din 30*—. Ali bi bila avtonomija v korist slovenskega ljudstva? Slovenski avtonomistl, predvsem naši' klerikalci, so do zadnjega časa v svojem boju za avtonomijo Slovenije navajali kot glavni dokaz za njeno upravičenost, da je Slovenija gospodarsko aktivna dežela in da more živeti popolno samostojno gospodarsko in finančno življenje. Na podlagi te trditve so zanikavall ne samo potrebo političnih in kulturnih zvez s Hrvati in Srbi, ampak tudi potrebo vzajemnega sodelovanja na gospodarskem polju, češ, da bodo Srbi in Hrvati itak k nam radi hodili kupovat, ako bodo hoteli dobiti dobro blago. Njihovo zatrjevanje o gospodarski aktivnosti Slovenije pa je navadna izmišljotina, ker ni bila Slovenija aktivna niti v mirnem času, še manj pa je bila po vojni, ko je morala obnavljati svoje razdrapano gospodarstvo. Slovenija ni bila nikdar poljedelsko aktivna dežela, ker je vedno morala uvažati žito, ravno tako pa tudi ni aktivna v industriji, ker je ta glede na število njenega prebivalstva še premalo razvita. Ni dvoma, da ie otroško bahanje klerikalnih avtonomistov nemalo škodovalo gospodarskim interesom Slovenije zlasti glede na državno davčno politiko. Medtem ko so vse druge bogate pokrajine tožile o svojem slabem gospodarskem stanju, so naši avtonomistl povsod proglašali bogastva Slovenije in čim bolj so vpili, tem bolj je pritiskal davčni vijak. To je bilo končno tudi razumljivo, kajti tam naj se vzame, kjer je kaj. Zdi se, da so se končno odprle oči tudi klerikalnim avtonomistom, kajti nedavno je «Slovenec» objavil izpod peresa Fr. Erjavca v tem pogledu zelo zanimiv članek. Clankar odkrito priznava, da moremo pri nas v Sloveniji preživljati s svojim poljedelstvom komaj dobro polovico prebivalstva, vse drugo pa moramo uvažati. Vzrok te pasivnosti, pravi pisec, tiči v preveliki obljudenosti Slovenije in zaradi tega v pomanjkanju zemlje, v razmeroma majhni plodovitostl naših tal. kar podražuje produkcijo in onemogoča konkurenco s hrvatskim in vojvodinskim poljedelstvom. Te visoke pasivnosti tudi ne krijejo dohodki živinoreje in gospodarstva, ker ima ogromna večina naših kmetov živine komaj za potrebo, nad tretjino zemljiških posestnikov pa je sploh brez gozda. «Sloveneci> priznava, da more v naših razmerah pri intenzivni in ekonomični izrabi poljedelske zemlje preživljati gruda le dobri dve petini ali največ pičlo polovico prebival stva Slovenije, dočim je treba drugi polovici, to je nad pol milijona glavam preskrbeti delo in jelo drugod. Pred vojno so se ljudje izseljevali, sedaj pa so jim zaradi gospodarskih kriz v inozemstvu tudi vrata v svet zaprta in ljudje morajo ostajati doma. Pisec vidi rešitev iz te gospodarske krize Slovenije edinole v čim večjem razvoju naše obrti in industrije. Prav, tudi mi smo tega mnenja. Ravno to Da tudi dokazule. kako oo- grešna je bila z našega gospodarskega stališča avtonomistična gonja klerikalcev, ki so hoteli okoli Slovenije postaviti kitajski zid. Predvsem je treba pomisliti na to, da se industrija tudi ne more razviti preko noči. Kam pa potem s pol milijona delovnih moči, preden jih bo mogla zaposliti naša industrija? Jasno, da si morajo iskati kruha drugod izven Slovenije, v drugih jugoslovensklh pokrajinah. To ne velja samo za ročne, ampak tudi za duševne delavce. Jasno je, da je preskrbi-tev kruha vsem našim odvišnim delavcem Izven Slovenije veliko lažja v edinstveno urejeni državi, v kateri naj ima Srb aH Hrvat v Sloveniji iste pravice kakor Slovenec v Hrvatski ali Srbiji. Pri avtonomistični ali federativni ureditvi države pa bi ta enakopravnost postala nemožna, ker bi ostala našim ljudem dejansko vrata do dela in služb v drugih jugoslovanskih pokrajinah zaprta. Slovenija bi bila dolžna, preživljati sama vse svoje ljudi, česar pa bi ne zmogla in bi beda še bolj narasla. Tudi v primeru, da bi bili naša industrija in obrt že tako razviti, da bi lahko dajali kruha vsem našim odvišnim delovnim močem, je za nadaljnji obstoj te industrije in obrti potrebno čim tesnejše gospodarsko sodelovanje z ostalimi jugoslovenskimi pokrajinami. ki se mora presojati s stališča celokupnih gospodarskih razmer in potreb konzu-mentov v državi. Naša industrija in obrt sta navezani predvsem na trg v ostalih jugoslovenskih pokrajinah, zlasti v južnih krajih, vsa separatistična, avtonomistična in federativna stremljenja pa stavijo njenemu razmahu samo nepotrebne ovire, ker jo izločujejo iz skupne velike gospodarske celote. Iz tega sledi, da so največji škodljivci razvoju naše industrije in obrti, obenem pa tudi vsega slovenskega delovnega ljudstva, ravno naši avtonomisti in separatisti, ki ne vidijo, da z umetnim ustvarjanjem meja med Slovenijo in drugimi jugoslovenskimi pokrajinami samo duše naš gospodarski razvoj, S tem pa tudi povečujejo bedo ljudstva. Ne samo z državnopolitičnega stališča, ampak tudi z narodnogospodarskega stališča Slovenije je zaradi tega klerikalni avtono-mizem vse obsodbe vreden. Politični pregled Jesenska politična sezona pričenja. V Beograd se zopet vračajo ministri in konferirajo. Pašiča pa še ni. Kakor javljajo najnovejši glasovi, oslane Pašič do konca seplembra v francoskem zdravilišču, nakar se povrne v Beograd. To se pravi, da do konca septembra ni pričakovati kakih posebnih izprememb ali pomembnejših političnih dogodkov, ker današnji položaj je pač v glavnem odvisen od Pašiča, predsednika vlade. Poroča se, da je v torek končno Radič obiskal Pašiča, s čimer naj bi se potrdila sedanja bratovščina med radikali in radičevci. Radič se, kakor znano, nahaja kot član naše delegacije na konferenci Zveze narodov v Ženevi, ki je prejšnjo sredo pričela s svojim šestim zasedanjem in pretresa nekatera prav važna vprašanja, tičoča se odnošajev med evropskimi državami in problema svetovnega miru. Zaenkrat še ni beležiti nikakih posebnih rezultatov in bomo tudi o delovanju naše delegacije lahko poročali šele v eni prihodnjih številk. Vsekakor pa vlada splošno zanimanje, kako se bo Radič izkazal v praktični zunanji politiki. Doslej je vedel toliko bese-dičiti o vsem mogočem, zdaj pa je končno prišel čas, da mož pokaže svoje sposobnosti tudi v dejanju. Zaenkrat še ni odprl ust, hvala Bogu. V Beogradu rešuieio ministri iekoče posle, ki so radi poletja in počitnic zaostali. V finančnem ministrstvu se pripravlja državni proračun za prihodnje leto, ki pač gotovo na odgovornost radičevcev in radikalov ne bo omilil težkih davčnih bremen. Tedaj bodo tudi eospodje pri «Kmetskem listu* imeli priliko razpisati se o vseh velikih blagodatih sedanjega režima. Obilo nezadovoljnosti vzbuja med našim pridobitnim svetom irgovinska pogodba z Avslrijo, ki je bila podpisana prejšnji četrtek. Pogodba gre znatno v našo škodo. Toda merodajni či-nitelji se tolažijo, da je veljavna itak samo za eno leto. Četudi je to resn.ca, bo Avstrija vzlic temu imela precej koristi na naš račun. V domači strankarski politiki je spričo pričakovanja, da se Narodna skupščina zopei seslane v prvi polovici prihodnjega meseca, opažati precej živahno razgibanost. V vrstah klerikalnih volilcev vlada splošno nezadovoljstvo in se govori celo o skorajšnjem razkolu klerikalne stranke. Mi pa pravimo, da je čisto vseeno, ali ostane SLS enotna ali razcepljena, ker njeni voditelji v vsakem primeru ne morejo doseči za nas kaj pomembnega. Zapravili so s svojo nespretnostjo naš slovensIJ ugled in jih v Beogradu nihče več ne uvažuje. Namesto SLS se zdaj Pucelj-Prepeluhovi radičevci orizadevaio. da bi dosesrli organizacij. Te mu ostanejo za njegovo neutralnosthvaležne. Politična vihra, ki podre prezgodaj toliko sposobnih delavcev, je odvzela tudi njega. Jezica je prevažna postojanka. Zalo je SLS brezobzirno žrtvovala svojega človeka g. Perka, da postavi na važno mesto mlajšo moč. G. dr. Žerjav nima tu nikakih zaslug, to naj nam g. Perko le verjame. Gospodu Perku želimo po napornih letih učiteljevanja še dolgo vrsto let prijetnega življenja na Jezici. Kar nam je dobrega storil, za vse mu ostajamo hvaležni. — V nedeljo 13. t. m. ob pol štirih popoldne ima Sokol veliko javno telovadbo pri Jančetu v Stožicah. Sodeluje sokolski orkester iz Št. Vida in tamburaški zbor. Vabljeni vsi! Zdravo! J. K. KLEČE. Z začetkom šolskega leta se pričenja zopet novo življenje. Učitelji in profesorji se vračajo, srednješolska mladina se poslavlja od staršev, bratov in sester. Marsikateri odhaja s težkim srcem v nezdravi mestni zrak, a se tolaži s tem, da bo kmalu sam svoj gospod. Tako jih odide mnogo v mestne šole. Nekateri padejo na rodo-vitaa, drugi na peščena tla. Vse hoče biti gospod ali gospodična. Kdo bo pa obdeloval zemljo, katere je še mnogo mrtve ali površno obdelane? Pri nas se vidi še dovolj pustine, ki bi se dala z obdelovanjem spremeniti v rodovitno zemljo. S kom pa naj dela naš kmet? Če ima dva sina, že odloči enega za šolo, da se mu baje ne bo treba mučiti in da si bo z lahkoto služil svoj kruh. Ali bi ne bilo pametneje, da kmet, ki ima mnogo zemlje, to razdeli med sinove, ki bi pridno delali in se preživljali najbrž mnogo bolje kakor oni, ki so trgali hlače leta in leta po šolskih klopeh. Poznam kmeta, ki ima samo devet oralov zemlje, pa preživlja devet ljudi. Torej pride na vsak oral ena glava. Dva sinova pošilja v šolo, dva je dal izučiti za elektrotehnika in še ostali dobro žive. Toda teh devet oralov zemlje, ki so izvrstno obdelani in gnojeni, donaša več pridelkov kakor 20 oralov slabo obdelane zemlje. Tudi na naših vrtovih se vidi tu in tam zanemarjenost. Poprijeti bi se morali z večjo vnemo sadjereje. Izgovori, da pri nas sadno drevje ne uspeva, so prazni. Včasih je pa raslo, ker bo ga naši predniki pridno gojili. Seveda sadno drevje ne more uspevati, ako se zanj ne brigaš, odkar si ga vsadil, mu ne gnojiš, ga ne čistiš in tako naprej. V jeseni, ko sadje dozori, se šele vidi, koliko koristi prinašajo dobro urejeni vrtovi. Torej je treba več dela na vrtovih. Brez truda se še čevelj ne obuje. TREBNJE. Zadnji čas se je razširila govorica, da izgubi Trebnje sodnijo. Županstvo se je takoj obrnilo na merodajno mesto v tej zadevi in je dobilo povsem drug odgovor. Dejstvo je, da so nastale trenutne težkoče zaradi obnovitve nove pogodbe za prostore, ker zahteva lastnik gradu upravičeno povišanje najemnine. Uvidevnost in dobra volja na obeh straneh bo nastale težkoče odstranila in pride v nekaj dneh do nove pogodbe. Vsakemu, ki pozna lego Trebnjega in naravnost idealno železniško zvezo na tri strani, se bo zdelo nemogoče, odstraniti iz Trebnjega sodišče. Res je, da se Trebanjci vse premalo brigajo za tako važne stvari, kakor so davčni urad, sodišče in srez. Pomisliti je treba, da tukaj ne pridejo Trebanjci kot talci v poštev, ampak vsa okolica in sosednje občine, ker kmetu in drugim stanovom gotovo ni vseeno, če lahko opravijo svoj posel pri sodišču v eni uri in brez stroškov, ali pa, če bi se morali z železnico daleč vstran voziti in tipeti veliko izgubo na zamudi časa in denarnih izdatkih. Te važne okolnosti se bodo tudi od strani merodajnih oblastev uvaževale. LAŠKO. Dediči po pokojnem Veberju so prodali hišo, v kateri je bila trdnjava nemštva, trgovcu Fretzeju — torej zopet v nemške roke. Sedaj bo menda pokopan boj za gostilniško koncesijo. LAŠKO. Kmečka ženica iz občine Sv. Krištof pride do mene: «Gospod, v božjem imenu vas prosim, kakor prosim samo Marijo in njenega sina, ukrenite, da ne bo moj mož izvoljen za občinskega moža! Če se to zgodi, nam zapravi in zapije posestvo. Kam naj grem potem reva s kopico otrok? Komaj smo se malo opomogli, pa napravijo zopet te neumne volitve, da moj mož nima ne pokoja. Oh, če bi se hotel otresti teh prijateljev, ki so mu samo v nesrečo!* — Revo tolažim, češ: ! Vaš znanec, pisatelj Anton Stražar, Vam sporoča naslednje: Tekom enega tedna izide 2. zvezek •Praprečanovih zgodb®. V tem zvezku bo petero kmečkih povesti, a kot prva in glavna pa »Mačeha s Kompcljskega gradu». Še ko je ta zgodovinska povest izhajala kot podlistek v »Domovini?, sem prejel lepo število dopisnic in pisem z vprašanji, kdaj izide knjiga. Tej žel,i je sedaj ustreženo. Tudi ostale povesti, npam. Vas bodo zanimale. Na konen boste dobili v knjigi tudi znano «Godčevsko poroko. Zato sedaj le pridno naročajte knjigo! Pišite kar na naslov: Založba «Vigred» (Ivan Albreht), Ljubljana. Škoija ulica št. 8/1. Knjiga stane s poštnino vred samo 10 dinarjev. Pri več izvodih olajšave in nagrade. Upam torej, da hoste v obilnem številu naročali mojo knjigo, kajti cena je tako nizka, da jo zmore vsakdo. Pri tem boste imeii za bližajoče se dolge jesenske in zimske večere kaj čitati. Ko bo pošel ta zvezek, mu sledi tretji, ki bo obsegal več doslej še nenatisnjenih povesti. Prosim tudi Vas. bralci v Ameriki, da pridno naročate mojo knjigo. Za pol dolarja io dobite naravnost na dotn. Enako prosim Vas. rojaki v Franciji, da ne prezrete «P r a p r c č a n o v i h z g o d bs, ki stanejo s poštnino vred samo štiri franke. Vsem pa želi vse najboljše Anton Stražar. * Ponovno opozorilo dopisnikom. Ze parkrat smo opozorili dopisnike, da je novi tiskovni zakon izredno strog ter da predvideva že na manj- «Vajena sem dolgotrajnih služb,« mu je povedala kljubujoče. «Kdor se me navadi, me težko odpusti.« Marjeta, tako je bilo ime novi Čipkarjevi gospodinji, se je z vso vnemo lotila gospodinjstva in drugih domačih poslov. Pri delu se ni ozirala po gospodarju, marveč je bila zamišljena v to, kar je izvrševala. Celo sramežljivo se je hotela pokazati; če jo je vdovec kdaj pogledal, mu je sramežljivo umaknila oči. Ob nedeljah se je Marjeta odpravila z doma ter se je vrnila vselej obložena z raznimi predmeti. Kmalu je napolnila gospodarju vse prostore in omare z raznovrstnim blagom. «Ta pa ni kar si bodi,« se je divil ob njenem bogastvu. Končno se je ojunačil ter jo vprašal, čemu bo rabila toliko obleke, prtov in posteljnine. V življenju človeku vse prav pride,« mu je na kratko odgovorila. «Za enega je preveč, omožiti pa se menda ne nameravaš.« «Za možitev je treba ženina,« ga je zavrnila. ' «Čudna ženska,« si je mislil. «Službe ne mara spremeniti. Vrag vedi, kaj namerava.«: Zadovoljna s svojim načrtom ga je dekla natihem opazovala. Vse njegovo obnašanje ji je dokazovalo, da bo skoro obtičal v zanki, ki mu jo je nastavila. še prestopke visoke zaporne in denarne kazni. Naša opetovana zadevna opozorila pa so kakor bob v steno. Še vedno prejemamo dopise, v katerih so težki očitki, zmerjanja, norčevanja iz raznih oseb in drugo. To vse se po novem zakonu strogo kaznuje in list ni zato tu, da bi njega urednik prenašal za brezobzirne dopisnike zaporne kazni. Sicer po novem zakonu odgovarja za svoj spis tudi dopisnik, a ker nam je iz prakse znano, da se dopisnik v primeru nastopa za dokaz resnice izgovarja na vse načine, ne bomo takih dopisov priobčevali ter se izpostavljali sitnostim. Prosimo torej še enkrat, da se dopisniki ravnajo po naših opozorilih. Nekatere dopise smo doslej popravljali, a v bodoče vržemo vse, kar ne bo odgovarjalo predpisom zakona, brezobzirno v koš. * Kraljeva rodbina se je vrnila v Beograd. V ponedeljek sta kralj Aleksander in kraljica Marija po dvomesečnem bivanju z vsem spremstvom zapustila Bled in se vrnila v Beograd. * Peta obletnica koroškega plebiscita. Bližamo se peti obletnici (10. oktober 1920.) nesrečnega koroškega plebiscita in naša dolžnost je, da ta dan resno manifestiramo za koroške Slovence. Pokrajinski edbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani pripravlja z vso intenzivnostjo resne manifestacije široni Slovenije in se razpošiljajo prav te dni tozadevni dopisi in navodila na vse v po-štev prihajajoče činitelje. Že danes prosimo, da se pripravijo prav vsi kraji na to manifestacijo. Pokrajinski odbor bo šel vsem prirediteljem, kolikor bo le mogoče, na roko. Nemci v Avstriji pripravljajo za ta dan šumne veselice, mi pa se z resnimi prireditvami spomnimo koroških Slovencev in dajmo jim moči, da vztrajajo v boju za ohranitev svojega jezika in svoje zemlje, kjer je tekla zibelka Slovenstva. * lOGGletaieo hrvatskega kraljestva je 7. in 8. t m. svečano proslavil Jugoslovenski sokolski savez v Zagrebu. V ponedeljek ee je vršila seja prosvetnega odbora JSS., ki so se je udeležili župni delegati iz vse države. V torek dopoldne pa je bilo slavnostno zborovanje v saborni dvorani, katerega so se udeležili: zastopnik kralja general Uzun-Mirkovič, zastopniki civilnih obla-stev in raznih kulturnih društev. Slavnostni govor je imel starosta JSS. br. Gangl. Govoril je tudi zastopnik kralja in br. dr. Novak. Z zborovanja je bila kralju v Beograd odposlana vda-nostna brzojavka. Zvečer se je vršila v nabito polnem gledališču sokolska akademija. Isti dan Vdovca so jele obletavati temne slutnje in sklenil je, da se je o prvi priložnosti iznebi. Spomnil se je, da že dolgo ni pregledal shrambe za jedila, kuhinje in kleti. Ob taki priliki je našel že marsikako nerednost, ki mu je dala povod, da je dekli odpovedal službo, če je sama ni hotela zapustiti. Dan usodnega pregleda je napočil. Cipkar je zahteval ključe in stopal pred Marjeto, ki mu je pokorno sledila. Muzal se ji je ob misli, da bo vzlic stanovitosti že jutri rabila svoj stari kovčeg. Prišla sta v čumnato, Čipkar je nataknil očala ter je pričel ogledovati. Najprej se je lotil slanine; tu je zasačil že marsikatero deklo, da je v zadregi valila krivdo na miši in podgane. Oči so se mu izbulile. Toliko slanine še ni videl v svoji čurnnati svoj živ dan. Tipal je kos za kosom, poskušal z nožem — nikjer ni našel prevare, vse je bilo pristno blago. " ' «S slanino varčuje, zato je porabila gotovo več masti,» si je mislil ob loncih za svinjsko mast. Pa tudi ti so bili v njegovo veliko začudenje napolnjeni do vrha. In tako je bilo tudi drugod. Kamor je stopil, povsod je našel popolno zalogo, dasi je bila prva polovica leta že končana. »Ženska, ti čaraš!« je vzkliknil, ko je pregledal zadnjo shrambo. «Lani in druga leta je manjkalo vsega, letos pa bom moral prodati so se vršile tudi v ostalih društvih podobne proslave. t i * Spomenik v vojni padlim vojakom Bizo-vičanem Prihodnjo nedeljo, 13. t m., se bo svečano odkrila spominska plošča vojakom iz Bizovika pri Ljubljani, ki so padli v svetovni vojni. Ob devetih bo maša za padle junake, po cerkvenem opravilu pa odkritje spominske plošče. * Sekanje gozdov brez dovoljenja zabranjeno. Minister za šume in rudnike je podpisal naredbo, po kateri je sekanje gozdov brez dovoljenja ob-lastev zabranjeno ter se obenem odreja pogozdovanje goličav. Za kršenje te naredbe so predvidene stroge kazni. * Inozemskim rentnikom v vednost. Po svoje-časnem posredovanju našega ministra na razpoloženju g. dr. Žerjava je ministrstvo zunanjih zadev interveniralo pri nemški vladi za inozemske rontnike. Nemška vlada je temu ugodila ter dala nalog vsem zavarovalnicam, naj pričnejo z izplačevanjem. Nekateri rentniki so že dobili nalog, naj prijavijo družinsko stanje. Vsi rentniki, ki do sedaj še niso dobili nikakih obvestil od svojih zavarovalnic, naj takoj pišejo nanje. — Okrožno tajništvo SDS v Laškem. * Na rednem občnem zboru Zveze slovenskih bivših vojakov dne 30. avgusta je bil izvoljen naslednji odbor za poslovno leto 1925./1926.: Martin Colarič, predsednik; Jernej Hafner, prvi podpredsednik; Nace Mihevc, drugi podpredsednik; Franc Bonač, tajnik; Ivo Matičič, namestnik; Rudolf Wagner, blagajnik; Valentin Sterle, namestnik in zastopnik invalidov; odborniki: Franc Pavlin, Rado Šturm, Josip Lončar; odbornika za bivšo Spodnještajerssko: Anton Krepek, Franc Standegger; pregledovalca računov: Franc Ore-hek, Završnik. — Ta odbor čuti potrebo, da se najiskreneje zahvali samostanskemu predstojni-štvu na Brezjah za vse velike zasluge in izkazane prijaznosti, gostilničarjem istotam za točno, solidno, pošteno postrežbo, železniškemu ravnateljstvu in celokupnemu osobju, da je šlo našim možem vsestransko na roko. Odbor je pač storil vse korake, da bi bilo glede listkov vse v redu, vendar je umevno, da so se pri takem navalu pripetili neljubi ineidenti. Če se je komu zgodila na železnici kaka krivica, naj to nemudoma javi naši zvezi, Miklošičeva eesta 7 v Ljubljani. Posebna zahvala gre vsekakor Vam, tovariši, ki ste se ves čas korektno vedli, imeli neoporečeno disciplino in zato vsem imponirali. Izmed vseh oblastev je pač vojaško oblastvo pokazalo največ sltoro polovico pridelka, drugače se mi pokvari.« »Gospodinja ne sme zanemarjati svoje dolžnosti,« mu je potrdila svoje znanje. »Druge so gledale na možitev, jaz pa se brigam za delo in napredek.« »Marjeta,« jo je pogladil po rami,» kov-čega, ki si ga shranila v podstrešje, res ne boš več rabila. Vse življenje lahko ostaneš pri meni za gospodinjo. Ali hočeš, Marjetica?;; «Kaj, Marjetica?« ja vzrastla užaljena ter ga je zapodila iz kuhinje. Rad ali nerad se je moral Cipkar pokoriti njenemu ukazu. »Vendar ena, ki me ne mara,« je kimal zadovoljen zunaj na dvorišču. »Kakor psa me je izgnala, ko sem jo poskusil nekoliko bolj po domače.« Dekla pa je modrovala po gospodarjevem odhodu; »Setev že gre v žetev; čim močneje bo sijalo solnce, tem prej bo dozorela.« Od takrat se ni upal več v bližino svoje vzorne gospodinje. Tem raje pa jo je gledal oddaleč, občudovaje njeno marljivost, ki napolnjuje vso hišo s srečo in blagoslovom. Srce mu je poskakovalo ob pogledu na številno jato kokoši, širilo se mu je v ponosu na razne predmete, jestvine in druge zemeljske dobrote. Marjeta, ki se je kazala vedno čemernejšo, je postala nekega dne vsa otožna in zbegana. Ves dan je preživela v joku, na večer pa se je zaprla v svojo sobico, kjer je v glasnem zanimanja za nas, ko je na Brezje odposlalo tako častno zastopstvo. Njemu prav posebej naša zahvala. Vrlemu slovenskemu časopisju brez razlike istotako hvala, ker je neumorno agitiralo za naš dan. ♦ Trboveljske noviec. Pouk na gospodinjski šoli se bo pričel v kratkem. Razpisanih je bilo 24 prostih mest za gojenke, oglasilo pa se jih je do označenega roka le 17. — Izšla je stroga odredba, ki prepoveduje kupovati od vojakov, prihajajočih na dopust, erarične predmete.. Prestopki se bodo kazno^li z zaporom do treh let. — Obrtniško zborovanje se bo vršilo po sklepu Zveze obrtnih društev za Slovenijo v Celju dne 23. avgusta v Trbovljah, in sicer v nedeljo 4. oktobra t. L — Sokolsko gledališče bo pričelo 20. t. m. s sezono 1925./1926. Otvoritvena predstava bo «Revolucijska svatba*. Sokolsko gledališče poziva vse tiste gospodične in gospode, ki imajo veselje do gledališča in Li bili pripravljeni sodelovati, da se zglasijo med 6. in 8. uro zvečer na odru Sokolskega doma. — Izšla je odredba glede predčasnega odpusta učencev in učenk iz ljudske šole. Starši naj se zato informirajo o njej pri šolskih vodstvih, da ne bodo po nepotrebnem vlagali prošenj. — Vedno bolj se množijo pritožbe o slabem funkcijoniranju novega vodovoda. Kadar je deževje, je voda sploh nepitna. Občina naj napravi temeljito remeduro. — Starši se opozarjajo, naj pazijo malo bolj strogo na otroke, ki so pričeli s kamenjem bombardirati osebne avtomobile. Redarstvu pa priporočamo, da take napade preprečijo, preden pride do nesreč. • Ameriške novice. V ameriških listih čitamo, da je v Jolietu v Zedinjenih državah avtomobil povozil našega rojaka Franca Kuhlja. Kuhelj je ostal na mestu mrtev. Ponesrečenec je bil star 37 let. Rodom je bil iz Gorenjega Križa pri Žužemberku. — V Livingstoneu je po dolgotrajni bolezni umrla Marija Zornik, rodom iz Bočne pri Gornjem gradu, v Pittsburgu pa Fran Baša, rodom Notranjec, ki se je pred 18 leti priselil v Ameriko. — Ideja gradnje Narodnega doma v Greater-Newyorku se uresničuje. Na seji delegatov vseh tamkajšnjih slovenskih društev dne 22. avgusta je bil storjen soglasen sklep, da so takoj prične energična akcija za gradnjo takega doma. — V Pueblu v Zedinjenih državah si je tamkajšnja slovenska naselbina zgradila lepo poslopje za slovensko-hrvatsko šolo, ker je strahovita povodenj pred par leti razrušila prejšnjo jugoslovensko šolo. Novo šolsko poslopje je bilo ihtenju pospravljala obleko. Čipkar je gledal skozi okno in videl, kako je ravnala perilo, navezovala culice ter jih je postavljala v vrsto za vrata. Vse je kazalo, da se poslavlja in zapušča službo. »Ježeš!« sc je prestrašil, «pa me ne mislih zapustiti?« «Konec mora biti obrekovanja,« je vik-nila ob preplašenem možicu. »Izognila se bom strupenim jezikom in pojdem odtod. O. bi ne bila nikdar prestopila praga vaše i,.še!» «Pa kaj je vendar, Marjeta?» «Pravijo, da se imava rada. Poglejte, kakšna neumnost, kakšna laž!» »Počakaj, Marjeta!« Nekaj silno važnega je mislil izreči, a mu je že v uvodu zastalo v grlu. Ali naj molči in pusti, da odide ona, ki mu je pomnožila premoženje? Ljut boj se je vnel v njegovi duši. »Marjeta!« jo je poklical čez nekaj časa z nenavadnim pogumom. »Ženin je tukaj, ni-s kamor ti ni treba hoditi.« «Ženin?» se je začudila. »Kje ga pa; imate?« »Tukaj je pri tebi. Ali si zadovoljna?« «Tega vam ne morem povedati v eni sapi Jutri ob tem času.. V nemirnem pričakovanju je preživel sta* rec tisto noč. Sanjal je o bogatih shrambah in povečanem premoženju, obenem pa je gle^j dal praznoto, ki bo zavladala po njenem od- dne 23. avgusta ob mnogoštevilni udeležbi naših rojakov blagoslovljeno in izročeno svojemu namenu. — V Brockwayu v državi Minesota je dne 15. avgusta proslavil srebrno sv. mašo naš rojak Ivan Trobec, rodom iz Polhovega gradca, nečak pokojnega škofa Jakoba Trobca. — V Chieagu se je nedavno poročil profesor Ivan Račič z gospodično Josipino Kenilovo. — Najstarejši slovenski list v Ameriki cAmerikanski Slovenec* v Chieagu začne prihodnji mesec izhajati kot dnevnik. — Umrli so naši rojaki: Ignacij Kostelec v Jolietu (rodom iz Št Vida na Dolenjskem) ter Ignacij Grura v Forest City. V Pueblu se je smrtno ponesrečil Alojzij Fir iz zuane slovenske družine, ki je šele nedavno odslužil vojaško dolžnost v ameriški vojni mornarici. * Prosvetni tečaj za učitelje se je vršil v Ljubljani od 26. avgusta do 8. septembra. Snov je bila v splošnem, kako naj pomaga učitelj svojim ob-činarjem ob raznih prilikah, ko se obrnejo do njega, in je obsegala: kmetijstvo, prva pomoč ob nezgodah, ustavo, ustrojstvo državne uprave, civilno pravo, obrtne predpise, narodno gospodarstvo, davke, trošarine, takse itd. * Kupovanje vojaških predmetov. Ker se mno-žo primeri prodaja vojaška opreme civilnim osebam, je ministrstvo za notranje zadeve naročilo policijskim oblastvom, da najstrože kaznujejo vsakogar, ki bi kupoval vojaško municijo, obleko, obutev ali kake druge predmete, ki spadajo k vojaški opremi. Kazen znaša do treh let zapora. * Smrtna kosa. V fari Tržišče na Dolenjskem so v soboto popoldne umrle tri žene: 821etna vžitkarica Marija Majcnova iz Kaple vasi, 711etna Marija Tratarjeva iz Malkovca in 751etna vžitkarica Marija Blažič iz Tržišča. Vse tri so bile v dove iz boljših kmetij. Skupen pogreb je bil v ponedeljek ob sedmih zjutraj. Blag jim spomin! * Zakesneli cvet hruške. Iz Gorenjega Logatca pišejo, da se je na hruški v sadovnjaku g. Ivobala pojavil zapozneli cvet. * Potres v Ljubljani. V soboto 5. t. m. ob 8 45 zjutraj so zabeležili seizmografi v Ljubljani v zavodu za geodinamiko močan potre3. Zagugali so so tudi predmeti v pisarni zavoda. * Nesreča v Triglavskem pogorju. Zadnjo nedeljo se ie ponesrečila na Bambergovi poti neka zagrebška turistinja, ki se je nahajala v spremstvu g. Kusa. Padla je devet metrov globoko. Spremljevalec je dobil prvo pomoč v Triglavskem domu na Kredarici, kjer se je nahajal neki laški ptiročnik, ki se je takoj podal s petimi vojaki na kraj nesreče in z vrvjo potegnil pone-srečenko na pot. Pri reševanju je pomagal tudi g. Čop z Jesenic. Ponesrečenka je na zunaj le malo opraskana, vendar mora imeti težje notranje poškodbe, ker je bruhala kri. * Smrtna nesreča. V premogovniku v Zagorju je padel 27 metrov globoko v šaht rudar Anton Groznik iu obležal na mestu mrtev. N. v m. p.! * Smrtna nesreča radi električnega toka. V ponedeljek zvečer je nadmonter ptujske elektrarne Breznik šel v transformatorsko hišico na trgu, kjer je prišel v stik s tokom, ki ga je tako močno poškodoval, da je nesrečnik kmalu umrl. Blag mu spomin! * Divje svinje. Pri Novi Kapeli, kjer so se v zadnjem času pojavile divje svinje, se je vršil te dni velik lov. Lovci so ustrelili 160 kg težkega mrjasca. * Velik požar. V Mačkovcu v Medjimurju je prošlo sredo nastal požar, ki je povzročil ogromno škodo. Zgorelo je 31 hiš in gospodarskih poslopij s krmo in žitom ter mnogo poljskega orodja. V hiši Valentina Novaka je zgorela tudi štiriletna deklica Terezija Novak. Ogenj je zanetil neki sedemletni deček, ki se je igral z vžigalicami. * Mariborčan v Zagrebu okraden. Višji revi-dent državnih železnic v Mariboru Vilko Rajer, ki je po opravkih prišel v Zagreb, je bil na tamkajšnjem kolodvoru okraden. Neznan zlikovec mu je iz vagona odnesel ročno torbico, v kateri je imel uro-budilko in razno prtljago. * Sleparski vinski trgovec. V Šmarju pri Sev-niči se je pri tamošnjem gostilničarju zglasil neki bivši trgovski pomočnik ter se predstavil za vinskega trgovca iz Krapine. Konec koncev je bil, da je možak izvabil iz gostilničarja 3550 dinarjev kot predujem za vino, ki mu ga je cprodal*. Slepar je izginil neznanokam. * Roparski napad. V noči od 5. na 6. t. m. je pričela neka oseba trkati na vrata poslovodkinje Kmetijskega društva v Gorjah pri Bledu gdč. Marije Cundričeve ter klicati: cMinca, odpri, odpri, daj hitro dve sveči, da gre g. kaplan obhajat.* hodu. Vstai je ob prvi zarji — v veži sta se srečala z Marjeto. «No, ali si se premislila?«* se je glasil njegov nagovor. «Pa naj bo v božjem imenu.» Marjeta je dosegla svoj namen. Andrej je kmalu po poroki opazil, da se je Marjeti podaljšala brada, tudi njen nos se mu je zdel daljši in bolj zakrivljen kakor pred poroko. «Marjeta,» se je pošalil, cvedno bolj si podobna moji rajnki ženi.» «Nisem jo poznala.«- «Poglej se v zrcalo!» «Osel!» Marjeta je poročena, tii se ji treba več potajevati in skrivati svoje narave. «Na, pij, nevesta, na tnoje zdravje!» ji je natočil in ponudil kozarec. «Ne pijem in ti ga tudi ne boš. Mož in žena morata biti eno!» To izrekši je zgrabila kozarec ter mu ga je treščila v glavo. «A taka si, Marjeta!« je mirno prenese! bolečino. «Taka, taka, ti me še ne poznaš!» »Namazal sem se po lastni krivdi. Pa kaj za to. Dom bo pa le držala pokoncu in tako mi bo lažji udarec usode.* Tako se je tolažil v prvih tednih novega zakona. V gotovih hipih se je čutil siromaka, v mislih na bogastvo pa je zopet porastel do zvezd. V takem ponosu ga je zalotil Kuhar, mesar iz bližnjega trga. Ustavil se je poleg njega ter mu je po običajnem pozdravu ponudil slanine in drugih mesnih izdelkov. «Ne maram, še sam bi rad nekaj prodal,» se je pobahal. Gospodična je res odprla, toda v tem hipu jo je neznanec zgrabil za vrat in podrl na tla. Ko je hotela kričati, ji je zataknil usta z neko cunjo ter jo držal za oči, da bi ga ne spoznala. Med tem časom je on ali mogoče kak njegov pomagač odprl blagajno, vzel iz nje 50.323 dinarjev in pobegnil. Ko se je na tleh ležeča poslovodkinja malo zavedla, je šla gledat v blagajno, in jo našla prazno, zbrala je vse svoje moči in se podala klicat na pomoč. Cundričeva je imela po vratu in obrazu vse polno znakov davljenja; razen tega ji je ropar izbil tri zobe. Domneva se, da je prišel ropar skozi malo okence v notranje prostore. Orožniki so roparju baje že na sledu. Vse vrline, ki jih gospodinja zahteva od mila, vsebuje naše milo znamke «Gazela». Zato pri Vašem trgovcu zahtevajte samo tega. Po vsej Sloveniji gre glas: Le „B©movma" je za nas! BELEŽKE «Cudno, vaša dekla pa je nedavno kupila pri meni celega prašiča.* «AH kupite jajca in kokoši?® je viknila vaška branjevka v isetm času izza plota. «HvaIa, če hočeš, ti jih prodam...» »Glej ga, šmenta. Marjeta pa mi je zadnjič izpraznila vso zalogo.» Drugega dne se je pojavil pri Čipkarju trgovec Senčar z obrazom, izražajočiin neko posebno važnost. »Novo platno smo dobili, postrežem vam lahko z najnižjimi cenami.» «Nič ne bo kupčije, Senčar. Rjuh in perila sem priženil na izbero.» «Ampak ni še plačano.« Trgovec se je poslovil in odšel. Andreju se je pričelo svitati. Zamislil se je in ko se je zbudil iz premišljevanja, je videl, da je prevaran. Poiskal je ženo, katero je našel v kuhinji pri igranju z mačko. Zameril ji je kratkočasie, zakaj do sedaj še je ni našel pri kaki nepotrebni zabavi. Smatral jo je za ponoven dokaz, da je kruto prevaran. »Taka si, Marjeta*? ji je oponosil razočaran. »Taka sem!» mu je potrdila sirovo. «Saj nisem več tvoja dekla, ampak žena.» »Lepa žena!» je vzdihnil ter se je opotekel na bližnjo klop. «S sleparstvom si me vlovila.» Cipkar je imel prav. Brez sledu je izginilo vse bogastvo, s katerim ga je premotila. Samo Marjeta mu je ostala za nadlogo na stara leta. Napisal Soteščan. PaSič in Radič. V torek popoldne je Stepan Radič obiskal Pašiča v kopališču Evian les Bainsu. Kakor znano, se je Pašič doslej izogibal vsakemu sestanku s Stepanom Radičem. Končno pa so ga vseeno pregovorili, da je popustil in se sestal s svojim nekdanjim največjim nasprotnikom in sedanjim političnim zaveznikom Radičem. Kaj sta se razgovarjala, ni znano; Radič je po sestanku izjavil, da mu je Pašič ob tej priliki razlagal zgodovino radikalne stranke na tak način, kakor doslej še ni slišaL Zanimivo pa je, da se Pašič po sestanku ni dal fotografirati skupno z Radičem, češ, da ne mara delati zanj reklame. Tega veselja ni hotel napraviti Stepanu Radiču. Ko so ju namreč hoteli fotografirati, je Pašič nalašč pokazal hrbet in ako bodo prišle na dan kak© fotografije, bo Stepan Radič kazal na njih svoje lice, Pašic pa zadnjo stran, s čimer bi bil zelo pomembno označen radikalno-radičevski sporazum. -f- Dr. Korošec pri PaSicu. Dr. Korošec je politično zelo bolan, pa se je odpeljal prad tedni v francosko kopališče, kjer se zdravi tudi Pašič. Dr. Korošec je menda mislil, da se bo v tem kopališču najlaže sestal s Pašičem ter skoval ž njim kak nov Markov protokol, da bi si tako omogočil vstop v vlado. Namera, pri kateri naj bi bila podana za Pašičevo milost klerikalna avtonomija, pa se ni posrečila. Ko so nekateri listi ugotovili, da je dr. Korošec zaman potoval k Pa-šiču v francosko kopališče Evian les Bains po zdravilo za bolezen klerikalne stranke, so se seveda klerikalni listi zelo razhudili in so začeli pisati, da klerikalci svoje avtonomije za nobeno ceno ne prodajo. Kakor vemo iz starega pregovora, je tuda lisica rekla, da ji je grozdje pre-kislo, ko ga ni mogla doseči. -f Centralisti v RR vladi. SDS se je vedno zavzemala za dekoncentracijo državne uprave, to se pravi za to, da bi se naj posli javne uprave, ki so krajevnega značaja in se ne tičejo vse države, reševali doma v tako zvanih okrajnih in oblastnih skupščinah. S tem bi se znatno razbremenila osrednja državna uprava v Beogradu, ker bi ji ne bilo treba reševati njej sami vsake tudi manjše zadeve, ljudje pa bi bili bolj zadovoljni, ker bi jim no bilo treba predolgo čakati na rešitev stvari, ki bi se lahko uredile doma. Zato je samostojna demokratska stranka tudi vedno delala na to, da bi se naj čimprej razpisale volitve v oblastne skupščine in se tako razbremenili breograjska vlada in narodna skupščina, obenem pa pospešila rešitev raznih stvari, ki so več ali manj samo krajevnega pomena. Ako bi SDS še ostala na vladi, bi se te volitve letos tudi že vršile najkesneje letošnjo jesen. S tem pa, da so došli na vlado radičevci, je stvar za sedaj zopet odgodena za daljšo dobo in se bodo še nadalje GAZELAMILO morale reševati vse stvari v narodni skupščini in pri osrednji vladi v Beogradu. Radičevci namreč volitev v oblastne skupščine nočejo imeti, ker se boje, da bi ne pokazale, kako njihova moč med volilci pada. Zato zahtevajo, naj se prej izvrše vse mogoče stvari. Najprej bi radi imeli nov občinski zakon, nato pa naj bi se organizirale šele občine, kjer jih ni, kakor n. pr. v Bosni, potem naj bi se vršile sreske volitve in organizirali srezi, a čez eno ali dve leti pa naj bi se šele vršile volitve v oblastne skupščine. S tem zavlačevanjem menijo zlorabljati ustavo, na katero niso prisegli le radikali, ampak tudi radičevci, samo zaradi svojih strankarskih interesov, četudi je to v hudem nasprotju s koristmi našega kmet-skega ljudstva. Kaj pravi na to g. Pucelj, ki o tej stvari na svojem shodu na Bledu niti besedice ni omenil? -j- Pueljev praznik. Na praznik 8. t. m. se je vršil na Bledu tako zvani Pueljev kmetski praznik, ki pa je bil letos zelo slabo obiskan in se ga je udeležila komaj tretjina toliko ljudi kakor prejšnja leta. Kljub temu, da se je ob tej priliki poslužilo mnogo romarjev na Brezje kakor tudi posetnikov živinske razstave na Bledu ugodnosti polovične vožnje, ki se jim je nudila, se je zbralo na Pucljevem shodu komaj tri do štiri tisoč ljudi, vštevši ženske in otroke. K večji udeležbi ni pripomogel niti prihod nekaterih radičevskih poslancev, s čimer je «Kmetski list* delal veliko reklamo za shod. Na popoldanskem shodu je g. Pucelj naglašal, da je prišel po sedmih letih na stališče, ki po njegovem mnenju zagotavlja,