t m. v/.\'& . ^•r/ ■ /> »SC-i&g, £* «.. /#’ 't Zv - *&e&u)é&is wmmmmammttmmmmmmamam H»te»toa fetu: S«te teto i i K50 — §%f leta » ' i : i , 2&~ Crisi teta ■ k s 13*—- &®a| f®®ostavijei Sate tete è- i , §ß.~- fimMssm atovffli« «' IWtfe straneh 60 v. €rwfeslä»w> i,oj»ra«»8tvo: SissrJksr, Korcèka altea m t — Telefon St 220. 136» Številka. wmmmasmsMmmmmaBBmMmmm S®®®»ai*©ä#ii»is iettPvIHšai »te»© §® flnarjCT. Se®dwtoeia p»lUMen list sk»ve«sk® ijadatrt». Maribor, tee 10. deeembr* 1920. stra ma teserati ati ozua»8a »e računate po K IM od enoredne prStvrste pri večkratnih oznaniKb — popust „Straža“ izhaja v poa steljek, sredo te petek Rokopisi se ne vračajo Z uredništvom se mor* govoriti vsak daa ii. đo 12. ure dopoldne. Letnik iti Brez demagogije. V mariborskem volilnem okrožju je bilo oddanih 82.1-53 glasov. Od tej je dobila Slovenska ljudska .stranka 28.988, torej dobro 35%. Na sto volilcev jih je torci nad 35, ki so šli z našo stranko popolnoma iz trdnega notranjega prepričanja, ki se niso uklonili pred nasiljem in se niso dali oslepiti od fraz in de -magogSje. Naša stranka je stala v odprtem boju z vse nii drugimi strankami, ki so jo napadale od vseh strani v sklenjenih vrstah, naša stranka je edina, ki je šla v volilni boj odprto in odkrito brez vsake de -luagogije. Pri sedanjih volitvah je zmagovala demagogija, ljudstvo se marsikje se ni moglo razpozna*! v veli kih dogodkih, ki so se razvijali okrog njega in v iz-premembah, M so se izvršile. Tavalo je kot v poVs-nu in šlo za njim, ki- je znal udrihati na bolj radi -kalno plat, čeprav je obetal najbolj nemogoče reči. E-na so feb za besedo „republika“, drugi so šli za njim, ki je najbolj udrihal čez Srbe, katerim pripisujejo v svoj! naivnosti vzrok za vse slabo, kitare naše ljudstvo, tretji škili Še vedno čez mejo v Avstrijo, pri -Čakiije izboljšanje razmer od stare Avstrije, ki j’e pro padla in se ne vrne nikdar več in gre za onimi, M mu obetajo, da bodo razbili državo in zopet vpeljali razmere, kakor so vlaViale nekdaj v Avstriji, še drugi so udarili na boben: „kmet kmeta“ in stem zvabili mnogo pristašev. Edino naša .^stranita je Šla v volilni boj brez de magogije in. v tem je njena slava in njena- moč. Ako bi dvignila. pred volitvami klic: viZn republiko!“ —-bt morda dobila dva mandata več. Glasovali bi z nami celo oni, M mislijo, da se „Republika“ zove. Sestra pokojne cesarice Elizabete in bo zopet dobro na zemlji, kadar ona zasede prestol. Toda kaj bi nam po -magala dva mandata, ako bi za prihodnjost poslabšali našo postojanko. Republike b! ne mogli izvojevani in čez nekaj let bd bilo naše ljudstvo razočarano nad to brezplodno frazo. V državnem zboru bi se morali družili edinole s komunisti, katerim bi na ta način utrjevali tla, drugače bi bili popolnoma, osamljeni. Republiko je mogoče pri nas izvojevafi samo polom državljanske vojne in z razbitjem države, kdor ,1© za državljansko vojno, naj bo republikanec. Sicer j je pa ravno monarhistična oblika najmanj vzrok na-j ši gospodarski revi in najmanj na potu demokratske-: mu razvoju države. Ako bi bili dvignili klic: „Proč od Srbov!“ — 1 bi nam vrglo tudi tisoče in tisoče glasov. Pri nas je j že tako, da mora Srb biti kriv vsega zla, ki je med j paini, prolidržavni agitatorji širijo to mržnjo, pri vo-I 1 Uvali So se je posluževale različne stranke v agita-torične namene, samo ne naša. Plemenske mržnje je v naši državi že tako preveč, mi nismo marali izra -bljati tega sredstva niti v onih slučajih, kjer bi ga bili popolnoma lahko in smo raje žrtvovali nekaj ti -soč glasov. Naše ljudstvo se še spominja, kako dobro se je živelo v stari Avstriji, često ne zna ločiti sedanje A v. strije od prejšnje in želi nazaj staro stanje. Ne po -misli, da je vojska uničila blagostanje po vseh državah in da je sedanja revščina samo posledica vojske. V našem volilnem okrožju je ogromno število nemškutarjev, ki izrabljajo to nevednost in nezadovoljnost in vsled tega je ljudstvo toliko bolj dostopno vsaki proti-državnl agitaciji. Mi se nismo posluževali nobenih de magoških sredstev, ki bi temeljila v splošni ljudski nezadovoljnosti in neumnosti. Naša stranka je bila edina, ki je Šla v volilni boj brez demagogije, glasovi, katere je dobila, so bili oddani vsi iz prepričanja in zavednosti, bili so glasovi poštenih iy razumnih mož, to je naša slava in naša moč. To odtehta veliko več, kakor pa, da b! bili dobili potom demagoških sredstev par mandatov več. Ako izbruhne državljanska vojska pod geslom republike — bomo mi brez krivde. Ako izbruhne socijalna revolucija pod geslom komunizma — bomo mi brez krivde, ako razpade država, ki Je bila od nekdaj sen naših največjih mož — bomo mi brez krivde! Sicer, se pa čislo gotovo ne bo zgodilo ne enoj ne drugo.. Možje, ki so bili izvoljeni pod tako demagoškimi frazami, lahko povzročijo nekoliko zmede in ovirajo parlamentarno delo, a ničesar več. Slednjič bodo morali brez uspehov in poparjeni priti nazaj pred svoje volile©, lei jih bodo sprejeli jezni in razočarani. Mi pa porečemo: Kar smo napovedali, se je zgodilo! Kdor je pošten in razumen, naj gre z nami! politični pregmd. j Jugoslavija. Vesničev kabinet ostane na krmilu do | prvih sej konstituante. Vesničeva vlada se bode tudi , predstavila konstituanti. Demisija vlade bo sledila še \ ,1© po 35. decembru. >' Ust!avo'da.jna skupščina bo otvorje -»a 13. t. m. po ministru za konstituanto dr. Marko -ričn. Začasnim predsednikom bo predlagan Nik. Pa- LISTEK. A. Förster. {K 83 letnici slavnega skladatelja.) Anton Förster, roj. 20, decembra 1837 v Osebicah na Češkem, je vzel kot potomec stare češke* u-iSltftijske generacije muzikanstvo že kot dedni delež é seboj na pot. Oče ga je poučeval v petju, klavirju, «rglanju — orgljal je že z 10 leti. Kot' srednjošoleo v Boleslav i in v Budejovicih se je prebil s poučevanjem na klavirju kot izboren pevec sopranist, pozneje tenorist in organist do univerze v Pragi, kjer je dokončal pravniške študije, z 11 mesečnim presledkom kot novicijat v cistercijanskem samostanu v Vaš. Brodu. Tu se je posvetil glasbenim študijam, cerkveni ■glasbi In, gregorijanskem koralu, V Pragi se je odločila, njegova usoda. Tesna prijateljska vez s slavnim | Češkim skladate’jem Bedrihom Smetanom, kateremu je j bil učitelj na klavirju, mu je ljubezen do glasbe už- j gala v nevtešl iv plamen. Po končanih pravniških štu j /«lijah je prevzel leta 1885 mesto organista v škofijski j daerkvi v Senju na Hrvatsfcem. Leta 1888 je pa spre-jel ponudbo čitalnice v Ljubljani kot pevovodja in še ; isto leto je postal glasbeni vodja v stolnici. V cerkev . ge uvedel pravo liturgično petje, ustanovil je orgij ar- j Sic. Najmlajši 4 poslanci bodo nato izvoljeni za taj -luke. Novoizvoljeni verifikacijski odbor bo nato sprejel pooblastila poslancev in bo verificiral vse nesporne mandate. Potom poslovnika bodo uničeni vsi oni mandati, katerih poslanci ne bi prisegli po predpisih ah z omejitvami. Slovesna otvoritev narodne skupščine po regentu Aleksandru se bo izvršila 19. t. m. M in istrski svet v Beogradu se peča sedaj z Radičem in položajem na Hrvatskom. V Beo -gradu so mnenja, da mora ban Laginjà podati ostavko in da se mu izbere naslednik, ki bo znat obvladati političnp razburkano situacijo Hrvatske. sko šolo, deloval je kot učitelj petja na različnih zavodih. Več kot pol stoletja je Förster podajal našemu narodu produkte svojega duha v posnemanja vredni snažnosti harmoničnega stavka, v strogo pravilni polifoniji, jasni obliki, in lepem slogu. Ko se je Förster pri nas pojavil, v dobi preporoda slovenskega živlia, tako narodnega kakor kulturnega, je vladala na glasbenem polju velika tišina in praznota, bilo je treba ledino orati, in kot prvi in najintelegenttfeiši oratar je Förster v mladostni strasti in žarnem čustvu po,-klanjal Slovencem pesem za pesmijo, prožeto domo-in rodoljublja. Chi je bil prvi, ki je spozna!, da hrani naša zemlja nedvigntene zaklade v narodna pesmi in glasbi in za te je elemente slovenske narodne pesmi m glasbe prinesel v samonikle skladbe. Leta 1872 je pnldoni! Slovencem svoje največje delo, opero „Go -renjski slavček“, podaril nam je svojo izborno „klavirsko Šolo“, „Nauk o harmoniji“, „Pevsko šolo“, in jo kot glasbeni pedagog vstvarii dobro slovensko glasbeno terminologijo. Kar vse je storil Foerster za gla sbeno literaturo, nam razkriva pregled vseh njegovih del, ki štejejo stotine in stotine posvetnih in cerkvenih. Forsterju se je očitalo,, da se je izogibal vsaki borbi za nove ideje, za nove oblike, M bi merile bodočnost in si ile v novemu razvoju. Res je, moderni skladatelji znajo s svojo bogato harmoniko veliko več j povedati. Poleg melodične risbe in instrumentalnih f .V Beograd so že dospeli skoro vsi 'poslanci, Poslanski klubi imajo svoje seje v novi zgradbi parlamenta. Avstrija. Avstrijskim Bundespräsiden fom je bil izvoljen dr., Mihael Hainisch s 123 glasovi krščanskih soci! alce v in vsenemcev; socijalist Seitz je dobil 85 glasov. {Dr, Hainisch m politična osebnost, ampak je član upravnega sveta Avstro ogrske banke. Rojen je bil leta 1858. v Aue pri Gloggnitzu kot sin tvorniš-kega ravnatelja, Italija. Italijanska zbornica je poslala na Reko posebno misijo poslancev, ki bi naj pregovorili d’An-nunzija, da se podvrže rapallski. pogodbi. Italijanski pomirjevalni delegati so končali svoje posredovalno delo in se vrnili nazaj v Rim navzeti ne rapallsko spravnega, ampak: đ’Annunzijevega odpornega duha. Deiegacija poslancev se je odločila, da bo upoštevala d'Annunzijevo razlago reškega vprašanja in bo o pogajanjih delegac. z d’Annunzijem izdan Še poseben komunike. Kolikor moremo razsoditi danes, je iz Rima odposlana delegacija in celotna Italija na d’An-nunzijevi strani in bodo rapallsko pogodbo gotovo zopet revidirali glede luke Baroš, Sušaka in Trsata v jugoslovansko škodo. Vladi v Rim je predložil d’Annunzio potom svojega zastopnika svojo reške zahteve, v katerih po-vdarja priznanje italijanske Kvarnerske regence in skupnost pravih italijanskih čet z reškimi legijonai ji na Krku in Rabu do izvršitve rapallske pogodbe. V italijanskem ministrskem svetu bodo sedaj pretresava.]! d’Annunzi jeve zahteve glede Reke, Romunija. Pri seji rumunskega senata je bil izvršen atentat z bombo. Pri eksploziji sta bila ubita škof D. Radu in minister Czezeanu, težko ranjena pa škofa Ciorogeriu in Nifon, senatorja Spiru in Geregetu , / general Coanda in minister Valianu. Domača politika. Izjava načelstva SDS. Načelstvo SLS je v seji dne 9. decembra pod predsedstvom dr. Korošca sklenilo sledečo resolucijo: Načelstvo SLS je vzelo z o-dobravanjem na znanje, da je dr. Korošec ob posvetovanju ministrskega sveta dosledno vztrajal na stran kinem avtonomističnem načrtu. Načelstvo SLS odklanja ustavni načrt ministra dr. Markoviča, in nalaga svojim poslancem, da vztrajajo, zvesti vsem načelnim točkam votivnega programa SLS_, v ustavotvorni skupščini brezpogojno na avtonomističnem pro gramu, ki ga je v imenu stranke predložil njen za-stopnik v vladi ministrskemu svetu. Klub strankinih poslancev naj ne vstopa v nobeno kombinacijo, ki ne oeTv je moderna harmonika najmočnejša činiteljioa nove izrazovalne ometnosti. S priznanjem in navdušenjem se udajamo zmagujočemu toku modernega naziranja, Toda starega uo bomo zaničevali, dobro vjedoč, da ima novo svoj izvor v starem, da pride čas, ko bo naše danes še bleščeče orožje podleglo rji in takrat dobi marsikaj, kar se nam danes dozdeva, staro, po zakonu večnega povratka novoživljensko moč in silo. In tako se bodo prikazovale značilne konture Förster je ve tvorbe kot zgodovinske osebnosti v svoji neu halj ivi veljavnosti trajno in častno in nas bodo silile le k priznanju hvale, id gre Försterjevi pošteno pridobljeni zaslug;. Harmoničen, kakor je bil naš slavljenec, je tudi harmonično in blagoglasno fatilo vsikdar njegovo rodbinsko življenje. Ob strani svoje ljubeznive soproge, blage življenske tovarišice v veselju in v tugi, praznuje naš Förster še vedno naslanjujoč se na no-Mh tvorbah svojega čilega duha dne 20. t. m. v No-vemmestu na prijaznem domu svojega sina sodnega svetnika g. dr. Vladimirja Försterja, 83 leto svo e starosti. Tega odličnega pevca proslavlja in pozdravlja Glasbena Matica v Mariboru s svojim koncertom dne 11. t. m. in ž njo seveda ves slovenski svet ifot svojega najodličnejšega boritelja in klicarja k lepoti , svobodnosti, pobratimiji in ujedinjenju,, Na mnogaja leta! bi zastopala avtonomističnega programa, kakor ga je SLS zamislila. Radič zboruje. Na praznik 8. decembra, je , sklical Stjepan Radič na sejmište a- Zagreb svoje se- | IjaSke pristalo, katerih se je zbralo krog 20.000. Ra- f dièeve množice so zborovale mirno in v redu brez I najmanjšega incidenta. Tej seljački skupščini je pri- f soslvovalo poleg domačih tudi več inozemskih časni- j kapjev in tudi minister Drinkovič kot zastopnik via- | dei Kot prvi in glavni govornik je nastopil Stjepan-1 Radič, ki je predvsem povdarjal dejstva, da se je iz- | rekla Hrvatska 28, novembra potom svobodne volje , | da bodi Hrvatska v mednarodnih mejah južnih Slo- f vanóv kot celotna kmetska republika, jj Republika pomenja za hrvatskega kmeta popolno | zmago kmetskega prava, ki se bo razodevalo v svo- jjj bodi kmeta v svojem domu, občini, kraju, županiji in | vladi sami brez kontrole. Nadalje je povdarjal Radič v svojem govoru, da stoji on in njegova stran- | ka na stališču, da so vsi Slovenci, Hrvati, Srbi in \ Bolgari ena narodna celota. Radič se je tu- f d’ postavil na stališče, da njegova stranka ne bode j rušila sedanje vlade s silo, ampak naglaša, da je 1 240.000 žuljavih rok volilo z gumijevimi kroglicami za f republiko. Radičevci so načelno proti revoluciji, ven- s dar pa bo hrvatski narod prisiljen k revoluciji na | svoje® zgodovinskem ozemlju. Radič se postavlja tu-| di na miroljubno stališče z vsemi sosedi, a odločno I odklanja veljavo rapallske pogodbe, v kateri ste ita- jj lijanska in srbska kraljevina v strahu pred komuni- | sli si razdelili hrvatsko Primorje in nam- vzeli Reko, f Istro in .Zader. Ob koncu svojega govora je še Ra - 1 dié omenil morebitno dejstvo, ako bi država anulira- | la sedanje volitve, bodo dobili Radičevci še večjo ve- | čino ne samo na Hrvatskom, ampak v celotni Jugo - | slaviji- Radič je sklenil svoje besede s klicem po — | kmetski republiki z brati v mejah, ki nam jih je da- | la Evropa. I Radičevemu govoru je sledila prisega Radiče- 1 vih poslancev in zbranih množic v smislu, da bodo | na vsak način delali na to, da se uredi Hrvatska na | temelju pravice samoodločbe v sporazumu z jugoslo- | vanskimi narodi v nevtralno kmetsko republiko v da- | našnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot ena | narodna celota in da bodo v tej kmetski republiki o- | /iv otvorili za vse stanove enake človečanske pravi-1 ce, za kmetski stan pa popolno kmetsko pravo. Po g končani zaprisegi poslancev in zborovalcev je bilo e-noglasno sprejetih šest resolucij, od katerih' povdarja prva naziv Radičeve stranke, ki se bo imenovala odslej: Hrvatska republikanska seljačka stranka — HRSS. Druga resolucija naglaša HRSS stališče na-pram konstituanti. Radičevci gredo v Beograd pod pogojem, da ne bodo v zbornici majorizirani, ampak : da se jim ponudi svoboden razgovor z ostalimi za - 1 stopniki Jugoslavije. Ako pa sporazum ne bo dose žen, se bodo Radičevci razšli. Na Hrvatskom zahteva HRSS bansko mesto. Tretja resolucija povdarja svojo absolutno večino nad vsemi drugimi hrvatski-mi strankami: HRSS smatra sedanje volitve kot plebiscit za hrvatsko kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov. V četrti resoluciji zahteva HRSS hrvatski državni sabor, ki izbere izmed sebe bana, oziroma predsednika republike. Y peti resoluciji zavzemajo Radičevci svoje stališče z bolgarsko seljačko stranko. Zadnja resolucija omenja tesni stik Radičevcev z vsemi drugimi republikanskimi skupinami Slovencev, Bolgarov in Srbov. Zborovanju je sledil obhod zborovalcev po Zagrebu in na Jelačičev trg, kjer so se maniiestanti seljaki razšli v miru in redu. Komunisti. V ustavodajno skupščino pride 56 komunistov. Njihovi volilci so se rekrutirali iz zelo različnih taborov. .Volili so jih ljudje, ki so načelni nasprotniki naše države in so vsled tega vstopili v stranko, o kateri mislijo, da najbolj ruši temelje dr-■ave; volilo jih' je prebivalstvo, ki je politično najbolj nezavedno in zmešano ter je drlo za druhaljo , kjer se je delovalo z najbolj demagoškimi frazami in zanje je glasoval marsikdo iz Same nezadovoljnosti, kateri ni znal dati drugega bolj srečnega, izraza; o-stane še majhno število ideologov, sekta oseb, ki bo pozneje, ko se razmere urede, postala neškodljiva in deloma celo koristna, ker bo s svojo kritiko delovala, da ne obtiči politični razvoj in se pomika trajno dalje v socijalistični smeri. Podobno mešana družba, kakor volilci, so tudi izvoljenci. Med njimi bodo možje, katerim gre le samo za uničenje države, so ideologi, so šarlatani, demagogi, vsakovrstni tipi. Pozitivno delovanje te družbe bo nemogoče, pri prihodnjih volitvah bo razpadla, kakor je sedaj nagloma narastla. Druga zbornica. Načrt za drugo zbornico, kakor so ga načrtali neki „državniki“ v Beogradu, je popolnoma nemogoč. Volilna doba naj bo 9 let, starost 40 let. Dandanes beži čas jako Hitro, tekom devetih let se spremeni jako mnogo, tekom tega časa no lahko narodna skupščina že večkrat razpuščena , v senatu bodo pa sedeli vedno isti stari možje s starimi nazori. Neizogibno bo torej trajno nasprotje med zbornico in sena om, ki bo oviralo vsako delo. Nemogoč je tudi način sestave senata. Volijo naj se senatorji od občin in sicer posredno. Na ta način bi prodrli konservativni kmetski magnati starega kova, ki pa. ne bi predstavljali ničesar in bi bili pri sodelovanju popolnoma nerabni. Naše mnenje Je: prva državna zbornica naj bo zastopstvo dela, o njej odločaj kmei in delavec, ki naj pošlje vanjo socijalno-politi-čne delavce; druga zbornica naj bo zastopsh'o kulture, kjer naj zasedajo kulturni delavci in zastopniki narodnih' in kulturnih' organizacij. Delo in kultu -ra mora iti vzporedno, socijalizacija je nemogoča brez kulture, med obema zbornicama bi torej ne bilo nasprotja, druga bi drugo izpopolnjevala. Žerjavova „Domovina“, ki je doslej farbala liberalce in psovala vso pošteno slovensko javnost po trikrat na teden, bo odslej postala tednik. „Domovi -na“ sama. obeta v uvodniku, česar ni dosegla s syo-jim trikrattedenskim zmerjanjem in surovostjo, to bo sedaj nadomestila kot ponižni tednik. Čudna tolažba, katero lahko verjame samo kak prekvašen liberalec. Smo radovedni, koliko liberalnih glasil bo sledilo „Domovini“ na smrtno postelj. Po tako sijajni zmagi liberalcev pa skrčitev „Domovine“ — to baš ne znaci zmage! Pnevne vesli. Zatirani koroški Slovenci. Iz Grebinja na Koroškem se nam poroča: Menda ga ni naroda na svetu, ki bi bil izpostavljen tolikemu zatiranju, kakor ravno mi koroški Slovenci. Slovence, o katerih je znano, da so ob priliki ljudskega glasovanja glasovali za Jugoslavijo, sovraži vse, oblasti, učiteljstvo, zlasti pa orožniki, Nahujskana druhal zahteva od o-rožnikov, da morajo izvršiti v vseh slovenskih hišah hišne preiskave, češ, Slovenci imajo mnogo poskritega orožja, municije, živil in zlasti jugoslovanskega denarja. Po trikrat na teden preiščejo vsako slovensko hišo, premečejo vse, trgajo pode, še celo zidovja ne pustijo na miru. Gorje Slovencu, ako so našli pri njemu kak skrit samokres, denar ali kako slovensko knjigo! Nas Slovence obkladajo z grdimi psovkami,' kol: prokleti Čuši, srbski izdajalci ild. Sodrga zahteva od orožnikov, da morajo Slovencem odvzeti vse odvišno imetje, kot pohištvo itd. in razdeliti vse med Nemce. Ko so si dne 5.t. m. izposodili Slovenci iz knjižnice Narodnega doma v Grebinju nekaj slovens-km knjig, so nahujskani nemškutarji obdolžili Slovence, češ, da imajo tajne shode in sestanke ter se posvetujejo, kako bi privabili srbske vojake v deželo impregnali nemške orožnike. Nobeden Slovenec ni več varen svojega imetja in življenja, nezaslišano je naše trpljenje, psuje in sovraži nas vse, a naše edine toiažitelje — slovenske duhovnike — nam spravljajo proč. Povemo vam, bratje v svobodni Jugosla vid, da v peklu ne more biti hujše, nego se godi koroškim Slovencem. Toda tolaži nas zavest, da Nemška Avstrija ne bo mogla živeti in je dvoje mogoče:! Aii razpade, ali se pa bo morala pridružiti Nemčiji, kakor poje naša najnovejša narodna pesem: „Zakaj bi ne žvižgal, prepeval vesel, Saj AArstrijo Nemško sam zlodej bo vzel ! “ Kako berejo koroški Slovenci slovenske časopise? Slovenec iz Grebinja na, Koroškem nam pošilja v imenu slovenskih Grebinjeanov pozdrave ter piše med drugim: Silno se nam toži po slovenskih časopisih. V Grebinj prihaja samo en časopis iik sicer je to „Slovenec.“ Dobimo ga trikrat na teden. Noben Slovenec si ne upa se naročiti na ,,Slovenskega Gospodarja“ ali na „Stražo“, ker bi se na ta način izdal, da je Slovenec in bilo bi po njem. Vsako številko „Slovenca“ preberemo na glas at Čitalnici, da, tako izvemo novice iz odrešenega dela domovine. Ker vsaka Številka roma od rok do rok, pride „Slovenec“ nazaj naročniku že zelo raztrgan. Tudi pri nas se že pripravljajo na volitve, nimamo pa upanja, da si bodo smeli Slovenci postaviti lastnega kandidata- Korektura meje med Sv. Urbanom in Kokošnjakom. „Straža“ je prinesla ,pred kratkim daljši članek, v kateremje bilo strokovnjaško. kritizirano dosedanje delo razmejitvene komisije. Meja med Kokoš -njakom in Sv. Urbanom je bila določena od razme -jilvene komisije tako nerodno, da so se radi razmejitve pritožili malodane vsi obmejni posestniki, ki so bili dosedaj že prizadeti od roke razmejitvene komisije. Ententna komisija se je ozrla na upravičene pritožbe teh obmejnih posestnikov in bo že določeno mejo med Kokošnjakom in Sv. Urbanom temeljito kori -girala in sicer tako, da pripade Jugoslaviji vse oze-I mije južno razvodja med Dravo in Muro. Ta dokaj i potrebna mejna korektura bo za nas zelo važnega o-I brainbnega in gospodarskega pomena. Imenovanje v politični službi. Okrajni komisar Rajko Mulaček, prideljen okrajnemu glavarstvu v Mariboru, je imenovan vladnim tajnikom. Lepo priznanje. V žurnalističnih glavicah ured nikov liberalnega časopisja zagospddari pač večkrat neka usodna brezbrižnost, ki rodi pon ai več še novo detece, — namreč: nedoslednost, Àko bi gospodje o-koti „Učiteljskega tovariša" presodili članek dopisnika, v katerem le-ta presoja naše šolstvo „res trezno“, istota,ko trezno, bi članek ne bil zagledal luči. sveta,; ker so pa gospodje volni, sprejemati slavospeve „klerikalnemu poverjeniku“, se jim lahko smeji ves svet. „Učiteljski tovariš“ je prinesel torej članek, ki se glasi bistveno sledeče: „Uspeli naših prizadevanj na prosvetnem polju je za vsakogar, kdor miisli trezno, velik“. Clankar našteva nato veliko število novih šol itd. Iz vsega veje nek ponos na naše šolstvo. Dopisnik je pa pozabil imenovati ime tistega zaslužnega moža, ki je ustvaril na polju šolstva, to, kar danes posedujemo. Članek je, ako se ga „trezno presodi“, pohvalno priznanje dr,- Verstovšeku, ki je z železno energijo priboril našemu šolstvu častno mesto. V prej šnjih številkah so ga blatili, v zadnji ga hvalijo! Kje ie tu doslednost?! Župnik Klekl oproščen. Ministrstvo zunanjih zadev je obvestilo predsedstvo deželne vlade, da je bil župnik Klekl iz Prekmurja, ki se je nahajai več mescev v preiskovalnem zaporu na Madžarskem, o -proščeh kot nekriv od vojnega, kakor tudi g>d civil- nega sodišča,. Kdo bo dal sedaj zadoščenj® te*u aa-rodnemu trpinu za vse duševne in telesne muke* katere je moral po krivici pi-estati v večmesečnem preiskovalnem zaporu ? 80 letnico je slavil začetkom tega mesca v Ljubljani živeči naš spodnještajerski; rojak, profesor g. Maks Pleteršnik. G. profesor IT&toršnik si je postavil večni spomenik v zgodovino slovenskega slovstva s svojim monumentalnim delom: Nemško-slovenski slo var. Literarni starosta g, Pieteršnjjk je še kljub o -semdesetletnici čilo delavnega duha in precej krepkega zdravja. Našemu blagoijubemu sorojaku kličemo k njegovi z zaslugami za slovenski narod ovenčani o-semdesetletnici : Na mnogaja — biserno zaslužna leta ! ' w \ Velika čast za naše poslance. Beograd je sklenil, da priredi na čast in v proslavo poslancev kon-stituante banket 16. t. m., na katerega bodo povabljeni vsi poslanci, predsedniki uglednejših društev in. žurnalisti. Ob tej slavnostni priliki bodo nastopili kot govorniki: predsednik beograjske občine, predsednik vlade in voditelji posameznih parlamentarnih strank in klubov. Pred celjsko poroto je bi! v pondeljek obsojen na 3 leta težke ječe delavec Jakob Kidrič iz Spodnjega Sečovega. ker je s svedrom udaril po glavi kmeta Antona Križana, kateri, je kmalu na to umri. Na 18 mescev težke ječe je bil istega dne obsojen rudar Ciril Koprivec iz Šibenika pri Sv. 'Juriju ob južni železnici, ker je avgusta lanskega leta ukradel Martinu Raku na Vranskem konja, koleselj in Še več dnu gili predmetov. Novim načelnikom šmarskega okrajnega zastopa je bil izvoljen mesto umrlega dr. Georga vpo -kojeni učitelj in gostilničar Franc Ferlinc. Restavrater, gost lničar itd. Posti v Bistrici pri Mariboru je dobil od višjih oblasti povelje, da mora takoj odstraniti v hiši nemške napise! Radj tega povelja je g. Fosti razgrajal in se hudoval. Vemo, da mu je žal njegovih nemških napisov, ki so bili ponos njegovi nemškutariji, a svetujemo mu, naj se preseli v ono srečno deželo, kjer uživa njegov sin (unser Franzi) vso nemško svobodo in izobilje. V Konjicah se vrši v dneh od 14. do 19. dec. i zobražev alno-telo vadi > i tečaj. Vse pripravljeno. Sosedni odseki in župnije naj se ga številno udeležijo. Iz Frama. Dne 1, decembra smo obhajali kakor drugod tudi pri nas narodni praznik. Samo cerkev in šola sta bili v zastavah.. Naši trgovci in obrtniki se za narodni praznik sploh ne zmenijo, pač pa za svojo lesno trgovino, katero so razširili izven svojih dvorišč že celo veh na naše občinske ceste, ki postajajo vsled tega po nekod že tako ozke, da se voz vozu skoraj več ogniti ne more. Mi Framčani to nerodnost že dalje časa prenašamo. Gospodje, če hočete biti lesali trgovci, trgujte z lesom na svojih zemlji -ščih. pot do Šole in cerkve nam pa pustite brez ba -rikad. 1 Miklavžev večer v Mariji Nazarje pri Mozirju, Po velikodušnosti ljubljanskega škofa, po prizadeva-niu in trudu g, Reiriše, oskrbnika v Marijinem gradu s pomočjo čevljarske zadruge ter velikih dobrotnikov mladine gg. Turnšek Maksa, Remic Antona in dragih je bil Miklavžev večer za tukajšnjo prebivalstvo Velepomemben. Po jedrnatem nagovoru g. Remse na „Orle“, otroke in starše je ta izročil popravljeno, prostrano barako tukajšnjemu orlovskemu odse -ku Sv. Miklavž, katerega so spremljali rogači in an geli, j e N deli I otrokom bogate darove; 35 šolarjev je obdaril belo s čeveljčki. Velikim dobrotnikom in pri-j'ateljera odrasle in nedorasle mladine povrni Bog ti-sočero. Umrl je na Polzeli dne 6, t. m. Janez Iodi, oče tukajšnjega gospoda župnika v 83 letu. Naše najglo-bokejše sožalje ostalim, rajnemu pa večni mir! Na gostiji g. Petra. Gričec in Frančiške Tigèlì na Stari cesti pri Ljutomeru se je nabralo sa mari-borsko Dijaško kuhinjo 280 K. Srčna hvala! Poslovalnica okrajne bolniško blagajne Iju -bljanske v Mariboru opozarja vse gg. delodajalce na to da je stopila naredba o bolniškem zavarovanju g, ministra za socijalno politiko štev. 407 z fcajieri so bili v Ameriki skrbno napolnjeni .v Ljubljano skoro popolnoma prazni, čemu se pa ni čuditi, s;.j so romali skozi — Italijo. Disciplina v italijanski mornarici. Kakšna je disciplina v italijanski vojni mornarici, osvetuje sledeči slučaj: Ko se je na Reki izvedelo, da je pobegnila in se pridružila d’Annunzijevemu brodovju na Reki torpedovka „Bronzetti“, je pobegnila še tudi p red Opatijo zasidrana laška torpedovka „N 68“ in sicer ponoči, ko so bili vsi oficirji na suhem. Tudi ta torpedovka je odšla na Reko, kjer je moštvo izjavilo, da hoče do konca ostati z d’Annunzi jeni. Moš tvu so se tudi pridružili karabinijerji, ki so bili na torpedovkl. Politične houiatije v Aystrijj. Dne 8, decembra ki se naj bila izvršila volitev novega predsednika av oimiolro liiulxivIn'rtA. Volili sn V« v litirilrrfit toda ni Sl sirijske Ijuđovlad/i. Volili so kar štirikrat, toda niso mogli doseči končnega vspeha. Krščanski socijalec je dobil 168 glasove, socijalist Seitz 85 in vsenernec Dinghofer 29 glasov., Ponovna volitev se je vršila v četrtek dne 0. decembra.popoldne, ko je izid Še pa ni znan. Avstrijska lakota že prod Božičem ! 'Avstriji se , getti presneto slaba glede prehrane. Nikdo jej noče kaj prodati, ker je avstrijska krona že brez vsake ’ .denarne vrednosti. Da bi avstrijske oblasti prepre dite prehranjevalno katastrofo pred božičnimi praz -piki, so sklenile, da prodajo večjo množino dragoce -nosti iz nekdanje cesarske zakladnice. Hvalevreden ukrep. Kakor se nam poroča, so sklenila v Nemški Avstriji vsa ■ akademska društva, da se prepovejo v letošnji seziji vsi takozvani „mo -derni plesD, ker ne odgovarjajo nravnostni vzgoji mladine. Radovedni smo, kedaj neki bodo prišli do tega spoznanja tudi pri nas, k© se bo zaprl tempe) tega nemčurskega zla. Cas bi že bil davno, todv — »ima vremena.“ Naročnikom „Glasnika najsv, Src“ se naznanja, da se zaradi neke tehniške ovire ki 2. številki po I »žnica niso priložite, da pa pridejo gotovo s 1. številko prihodnjega leta. Vsi zbiratelji ali poverjeniki se uljudno prosijo, da nam dopošljejo vse nerabljene izvode 12. številke, ki nam je popolnoma pošla. Planinski koledar za leto 1921 je že izšel. O -pozarjaoro,'da se koledar ne bo, kakor prejšnja leta, razpošiljal1 članom „Slovenskega planinskega društ -va",, temveč samo na izreepo naročilo. Ker je čisti rebitek namenjen za povečanje koče na Korošici, s» nadejamo, dà bo ta lično izdelani koledarček našoi. zlasti med članstvom našega mariborskega S. P. D. mnog® odjemalcev. Pismena naročila sprejema založništvo „Plan. koledarja“ v Mariboru. Ko sem zadnjič v veseli družbi pri Judennaclu slišal prepevati to pesem, sem si mislil: ta se pa prileže tudi sedanjim razmeram. V Ptuju vlada po noči uprav egiptovska téma. Razsvetljeno je le nekaj krajev — hudomušni jeziki trdijo, da stoje plinovi kan delabri samo pred stanovanji prejšnjih „avstrijskih" mestnih očetov. In ker imamo sedaj mestni sosvet namesto občinskega zastopa, se je polastilo Ptujčanov nezadovoljstvo zbog slabe razsvetljave mesta. Gosp. m ednife ! Izposlujte pri vladi, da /imenuje v mestni sosvet ptujski može, ki stanujejo enakomerno razdeljeni. po celem mestu, da bodo sčasoma tudi plinove s\c|itke enakomerno razdeljene po Ptuju. Storili nam boste s tem veliko dobroto. Ko je dr. Plachki postal občinski svetnik, je kanižaforštat takoj dobila svojo piinovo svetilko. Vidite, tako se mora delati v občni blagor ! V Ptuju imamo tudi mestno gledališče. Sedaj imamo zimsko sezono. Naša gledališka uprava se ravnokar pogaja z zagrebškim gledališčem, ki naj bi v Ptuju gostovalo. Prej se je govorilo, da nas bodo obiskovali mariborski igralci redno po večkrat na te -den. A ker jim je v Ptuj predaleč, zato so se mero -dami ptujski faktorji sedaj obrnili v Zagreb. Ptujsko gledališče je bilo v predvojnih časih legjb opremlje -nc. Imeli smo v parterju lepe fotelje, prevlečene s plišern Prišla je vojska, ž njo vojaki, ki so baje zanesli v te lepe fotelje lazi.ee in stenice. Fotelji so bili široki, udobno so se tudi ptujski faraoni vsedali nanje. Zato je le malo stolov stalo v parterju. In ker so stenice razjedale fotelje, so jih vrgli iz gledališča in napravili ozke stole iz lesa brez blaži — vojskin surogat — namenjen za suhe ljudi, ki so se med vojno pojavljali. Vojska je, hvalabogu, minila — leseni sedeži so ostali, suhi obiskovalci gledališča pa vsaj v Ptuju izginili. Zato priporočamo občinskemu gerent-stvu, da da očistiti stare udobne fotelje, na katere s8' bo lahko vsedel vsak pošten Ptujčan in vsaka poštena Ptujčanka, napraviti naj da take stole, da bo tudi Ornig imel prostora na njih, ko se vrne iz Gradca, kajti županstva najbrž ne bo prevzel in županova loža bo rezervirana za bodočega novega župana. Krivogled j Pivko imenovan ravnatelju na mariborskem učiteljišču. Da g. Pivko ni postal ravnatelj do danes, tega. nekrivo njegovo idealno sokolstvo in JDSarstvo. ampak njegove zasluge, ki si jih je nabral* za Jugoslavijo v Italiji. Za odstoplim dr. Trumbičem bi bil menda g. Pivko najbolj sposoben Če že ne za raynateljn-pač pa za zunanjega ministra, ki bi znal še menda malo bolj radodarno paktirati z grofom Sforza in Gioii iti jem kot dr, T rumbi č, G. Pivko naj se nikar ne huduje radi prezira pri ravnateljstvu za njegove simpatije do italijanskega militarizma ga čaka kako vi -'šje priznanje nego je rhvnatoljštvo mariborskega učiteljišča. Drž. posredovalnica za tlelo, podružnica Ma -.ribor, sporoča, da se je v času od 1. januarja do 30. novembra 1920 poslužilo zavoda 10.952 strank in sicer 3679 delodajalcev in 0273 delojemalcev. V tp.li 11 mesecih je bilo posredovanih 2704 služb. Drž. posredovalnica posluje za vsakogar povsem brezplačno hf sicer za stranke v zimskem času od %9. do 17. ure . vendar pa se od 14. do 17. ure sprejemajo samo priglasi delodajalcev in delojemalcev. Ker je sedaj na-* val brezposelnih, osobito kovinarjev vseh strok in navadnih, pomožnih delavcev precejšen, so naprošeni vsi delodajalci, da priglase vsako prosto mesto takoj državni posredovalnici. Gospodarstvo. h fltaribora. h Pfuja. Ptajsk« pism i. Gospod urednik! Nagovarjate me, da bi pisal ptujska pisma. Ustregel bom Vaši želji, toda ne pričakujte, đa bi razmotrival velike politične in socijalne probleme, za katere Ptuj ni primeren kraj. Tukaj pri nas se suče dnevna politika sedaj okoli lokalnih volitev v ustavotvorno skupščino, okoli plinove luči, ki je vednoprimanjkuje, kultura pa okoli našega mestnega gledališča. Po tolikih letih zopet volitve! To je moralo razdražiti tudi živce ptujskih faranov. In res so vse stranke bile na delu in agitirale: vsak je seveda hvalil, svojo firmo. Napovedali so, da bodo na dan volitev pobili šipe vsem zagrizenim Nemcem. .Kdo je to prerokoval, se no ve, in tudi državna policija ilßa ni mogla dognati. Mislim pa, da se nebojno motili, če trdimo, da je govorica nastala na trgu med ptujskimi ženskami. Ob volitvah pa je bilo že mrzlo. In zato so se dam smilile one nemške rodbine, ki niso še izobesile zimskih oken, posebno one v Slomškovi ulici, steklo je dandanes drago, to vesta najbolj naša gg. steklarja, ia pustile poletne polkne, ki naj bi, branile stanovanja pred kamenjem, zunaj viseti. In prišel je 28. november, dan volitev. Kako razočaranje za „hude“ nemške Ptujčane in Ptujčanke! Vse se je vršilo tako mirno, kakor bi bili šli ljudje k spovedi, pa ne k volitvam. In zato je ta mirni potek volitev bila senzacija med ženskami na trgu dne 29. novembra 1929. Gospod urednik! Ce bodo v Mariboru po zimi napovedane demonstracije proti Nemcem, svetujte jim, da izobesijo poletne polkne, to bo gotovo pomagalo, demonstracije se bodo tako mirno vršile, kakor da bi šli mariborski Slovenci k spovedi ! V zadnji številki „Ptujskega lista" smo brali, da boste v Mariboru dobili električno luč iz Fale. — *fVMed tega.je nastalo tukaj med maloštevilnimi Orni-govimi privrženci veliko razburjenje. V poprejšnjih' zlatih časih se je Maribor ravnal po Ptuju. Tako je hotel» očka Ornig. Kar je dobil Ptuj, to je še le čez leto dni dobil Maribor. Ptuj je bil „tonangebend“ za Maribor. Vi Mariborčani pa ste zavrgli lepe stare tradicije in ste preobrnili tok zgodovine. To ni prav. Ptuj mora biti prvi. potem pride še le Maribor, da veste, če bosle vpeljali zopet kako novotarijo. Že očka. Ornig je hotel napeljati v Ptuj e lek rični tok in razsretiti staroslavno rimsko-panonsko mesto. Ornig pa Je imel tudi med Nemci nasprotnike in eden med njih, ki je bil pesniško navdahnjen, je zložil ta -le ver* : ,.Uad in Pettau werdens einführ’» das elektrische Licht, damit mau im Finster»* Y Y Sie Gasflammen sieht.“ g". i Oldie prebivalstvu mesta Maribor. Radi pomanjkanja gmotnih sredstev se je moralo zapreti prodajalno pomožne akcije, ki je dosedaj oddajala živila revnejšim slojem po znižanih cenah. Vojne vdove in ■ sirote, katerim se že dalje časa ni izplačevalo nika-kih podpor, trpijo največjo bedo. Otroci revnejšin slojev zahajajo v šolo lačni in slabo oblečeni. Mnogim . teh sirot se je dosedaj izdajalo v ljudski kuhinji brez-j plačno kosilo, ker jim njihove matere radi pomanjkanja niso mogle nuditi niti potrebnega kruha. Da pa se beda in siromaštvo teh sirot radi zatvoritve te prodajalne pomožne akcije ne poveča, bo mariborski mestni magistrat še nadalje vzdrževal ljudsko kuhinjo, katera tvori tudi del pomožne akcije. Umevno je, da se bo v svrho brezplačne prehrane v ljudski kuhinji prijavilo sedaj še večje število revežev. Mestni občini kljub visokim podporam, ki jih bo dajala v to svrho, ne bo mogoče sami kriti vseh stroškov, ki bodo nastali radi brezplačnega oddajanja hrane. Mari- '■ borski mestni magistrat vsled tega prosi v imenu teh nedolžnih žrtev prebivalstvo, da vsak, ki čuti, bol siromaka, priskoči na pomoč bodisi z denarnimi pod -porami ali s kakimi drugimi sredstvi, da se s tem u-blaži in omili obupen položaj revnega sloja. V svrho pobiranja prispevkov bo mestni magistrat določil e-nega. svojih uradnikov, ki se bo z nabiralno polo z-glasil pri vseh trgovcih in obrtnikih; zasebniki pa naj blagovolijo vposlati podpore mestni blagajni v Mariboru ali pa uredništvom mariborskih časopisov. Imena .cenjenih darovateljev se bodo objavila v čas- nikih. Akademija dijakov — Orlov na dijaški praznik 8. decembra v telovadnici čč. šolskih sester v Mariboru. Kar je bilo dobrega pri tej prireditv,, se je že pohvalilo samo, grajati nimamo v celoti ničesar. Da je imela prireditev značaj nepopolnosti z vidika stroge sodbe, to je že v bistvu prirediteljev samih. Dali so najboljše, kar imajo in to smo sprejeli z največjim veseljem. Spored je bil povoljno zasnovan, točno in disciplinarno izveden, kar povdarjamo še posebej. O posameznikih .nočemo govoriti, ker hočemo, da se pö-edinec podvrže celoti zdaj kakor tudi v bodoče. S tem bodo vrste okrepljene, trdno vezane med seboj. Delo je bilo vredno svojega truda. Mladi borci, pokažite se Še večkrat! — Jože Stabej. Miklavžev večer mariborskih Orlic in Orlov Podpisana odbora se najiskreneje zahvaljujeta vsem, | ki so kaj darovali za Miklavžev večer mariborskih Orlic in Orlov ter s tem pripomogli, da so bili otroci od Miklavža na tako lep način obdarovani. Tudi v imenu obdàrovancev še enkrat: Najlepša hvala! Bog živi! — Odbor orliškega krožka,. Odbor telovad. I odseka Orel. Odbor mladinoljjubov izreka najtoplejšo zahvalo vsem, ki so dobrotno sprejeli znake za otroški dan, prav ’ako gg. trgovcem za izdatno podporo v blagu. Otroci so nabrali denarja 33.311 K 6 v. Izkaz o darovih v blagu sledi. Združenje vinogradnikov Jugoslavije. Dne 4. decembra t. 1. so se zbrali na poziv Vinarskega in sadjarskega odseka Maribor Slov. kmetijske družbe zaupniki vinogradnikov iz cele Jugoslavije v Zagrebu, da ser>posvetujejo o združenju vseh vinogradnikov Jugoslavije v močno organizacijo v svrho zaščite celokupnega vinarstva. Nujna potreba organizacije se je od vseli strani povdarjala ter se je naposled sklenilo ustanoviti čimpreje ..Zvezo vinogradnikov Jugoslavije“. Dasbo ta zveza lažje in smotrcneje delovala, se je sklenilo razcepiti jo v pokrajinske oddelke (Pokrajinske zveze vinogradnikov), katere tvorijo Krajevna ali Okoliška vinarska društva, ki bodo «podlaga ceh organizaciji. »Zgradba organizacije bo torej sledeča: V vsakem vinarskem okolišu, cigar gospodarski interesi stremijo proti eni gotovi točki (n. pr. v vsakem okolišu današnjih kmetijskih podružnic, ki se nahajajo v vinorodni okrajih) se ustanovi krajevno vinarsko društvo. Vsa krajevna vinarska društva ene pokrajine (n. pr. Slovenije) tvorijo pokrajinsko zvezo vinogradnikov in vse pokrajinske zveze vkup, cen -tratno zvezo vinogradnikov. Okoliška (krajevna) vi -narska društva upravljajo (vodijo) od članov izvoljeni odbori: pokrajinske zveze, pokrajinski odbori, ki obstojijo iz delegatov krajevnih vinarskih društev : centralno zvezo pa centralni odbor, ki obstoji iz de -legatov pokrajinskih zvez vinogradnikov. Na ta način je zasiguran vpliv in sodelovanje vsakega posa -/nežnega vinarskega društva v pokrajinski in central in zvezi v vseh važnih vprašanjih vinogradništva. Zveza bo tudi izdajala svòje strokovno glasilo, pod imenom „Jugoslovenski vinogradar“, ki bo prinašal članke v vseli treh narečjih našega troimenega naroda. V pripravljalni odbor za ustanovitev te’organizacije, ozir. za izradbo pravil so bili izvoljeni kot za stopniki Slovenije,gg. Anton Puklavec, vin. ravnatelj v Mariboru, kot predsednik in Buhoslav Skalic-ky, višji vin. nadzornik v Novemmestu kot glavni taj >iik odbora. Nadalje so bili izvoljeni kot tajniki v pri pravljalni odbor: dva zastopnika za Hrvatsko in Slavonijo in po en zastopnik za Srbijo, Hercegovino in Dalmacijo. Pripravljalnemu odboru so se dale smernice za sestavo pravil. Kako hitro bodo pravila zgo -tovljena, po oblasti odobrena in razmnožena, se bo to naznanilo po časnikih in takoj počelo z ustanovitvijo krajevnih vinarskih društev. P. n. kmetijske podružnice se že sedaj naprošajo, da sondirajo v svojem območju in delajo propagando za ustanovitev okoliških Vinarskih društev. Članarina bo znašala na Leto kakih 20 K Naročila na pravila sprejema proti nadnad-m povrnitvi stroškov vin. ravnatelj A. Puklavec v Mariboru. V očigled dejstvu, da se bo že v najkrajšem času začelo s pogajanji o sklepu trgovinskih pogodb, bi bilo posebno želeti’, da bi bila ta organiza -oija čimpreje izvršena in nam na ta način dana možnost vplivati na potek pogajanj v našem interesu. Doseči prositi izvoz vina in preprečiti uvoz tujih vin (posebno italijanskega in madžarskega) mora biti prvo delo nameravane organizacije, ker od teh dveh faktorjev je odvisen obstoj našega vinarstva sploh. Nove novčanice po pet, deset in dvajset par pridejo v promet in je tozadevna naredba finančne -ga ministra že podpisana. Nek dober prijatelj g. profesorja Pivka v Mariboru je ž vso liberalno ljutostjo zdelal v „Jutru“ g. poverjenika dr. Verstovšeka. Med drugim ga tudi dol ž* krivde, da ni Sokolji n pristaš JDS g. profesor Zvišane cene za sirovi tobak. Za leto 1921 so za celo kraljevino zvišali odkupno ceno za tobak. Pričakuje se. da se v prihodnjem letu pridela v Jugoslaviji okrog 20 milijonov kilogramov tobaka. Nova stanovanjska naredba. Ministrstvo pravde izdeluje novo stanovanjsko naredbo, po kateri ne bo mogoče na nobeden način odpovedati stanovanja. Kar se tiče povišanja stanarine, se bo vzela za podlago stanarina iz leta 1914. Povišek bo znašal za [mala stanovanja 100, za 200 in velika 400 odstotkov. ÌìS&JÌ6s -ho! >k., v Afe» 913 cele vagone, kakor tedi manjše količine nudi po dnevnih c^ruih c i« drug: Maribor Àii to a f ©tran 4. S .T, K Ä 2 A . 1®. deoembra 102©-.. Mariborska eskomptwa banka v Maritarti» ■ Vlog« na knjižice, na tekoči In žard-račon prati n«$* Devize, valute, vrednostne papiste itd, in akreditive na vsa tar in Tet«!©« Stav. 16. Podružnica : ŽUPSKA SOBOTA. scapale In Male : Dale predniate : K» vrednostne papirje in na blage, tefeie v javnih skladiščih. ! « Fod najugodnejšimi pogoji. s© Prevsenia ® Borzna naročila in jih izvršnje B&jfcnlanteeje. I tela lazBirib. | jiganai milili KOLEDAR ZA LETO 1921 je v Mariboru na prodaj v trgovini listarne sv. Cirila ter Baloh & Rosina. Cena 20 K ter Je namenjen čisti prebitek za do večanje kočo na Korošici ses Podpirata «brtnika-Si® vernai Stavb, ki umet ključavničar Franjo Issare, Maribor, Pod mostom št. SO ®6 priporoča ce»j. občinstva »a vsa v njegovo stroko spadajoča dela : kot popravila poljedeljskih strojev, toplovodov in parnih kurjav. Belo e alida«! Cene morse I Božične razglednice svetio in nabožno pr pereča Mana si. Cirila, Maribor URI vsaka vrste se sprejmejo v popravilo. Zaloga «ar stanine in srebrnine. Cene smerne. Postrežba tečna. m ichcii, umici m;tKl 1EQ , iEurs). Na pr. daj SH-w-S Itero e in eno nto, 10 m dolgo in D m Široko na Rogozi 15. Soče. ŠS6 BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA! 9S8 Priporoča svojo obilno zalogo vsakovrstnega manufakturnoga blaga, kot moškega in damskega sukna, barbenta, platna, perila, i ška (dreka), konjske odeje, nogavice ------------------domačega izdelka itd. -------------~~ NARODNA TVRDKA ■ - RUDOLF NIEFERGAL MARIBOR, Koroška cesta 1. f poslopju stare gimnazije tik cerkve s?. Alojzija. Čevlje, deholenioe <@«gfc**aa>ä«a) pepilo obleke tsr»Ž2V© tsoaedbioe potov, košar«, vx>vl t©x» razno gF&lao&he^iJslso blago 1kvxi»ìB© pni tvpdki Jake b Lah, Maribw topg S« 223 POHIŠTVO raznovrstno LASTNEGA IZDELKA, iz trdega k mehkega lesa, se zavoljo pomanjkanja prostorov in z. mm preobilice ..... zalog po skralao znižanih cenah predaja pri -. PETER nomMEmm, m dr. MARIBOR Koroška cesta 46—53. - - * Prodala tudi greti mesečnemu odplavila. Hiša v Maribora 5 minut od Glavnega tega, z vrtom m e svinjskimi hlevi, se zamenja za goad, ali kako gozdno posest vo. ? hišo se takoj lahko naseli. Oziralo se bo ssmo na resne po-andbe. Peaadbe pod naslov „Hiša v Mariboru“ na upravssštvo Ust*. 913 Kopalca banja (s pečjo) iz močne prt dvoj oe si-caste pločevine, skoro popolnoma uova, s® proda. Kom, Loška a S. 10 Maribor. 947 T ,, .... moška zimska su soja liCptl sa oddati Msriwr, AUksandrova e»sta 87, na dvorišču I, vrat» 8. 967 naročajte naše liste I ZA, ZIMO! s® dobi raznovrstno manufaktura© blago v največji izberi v VELETRGOVINI MANUEAKTURNEGA BLAGA Karala W0RSCHE, Maribor GOSPOSKA ULICA» Zajamčeno debro blago S Najnižje essi® ! Postrežba točna! §29 Prostovoljna dražba® Dne. 15. decembra 1.1. se vrši ob 9 nri predpoldne prodaja vsega gostilniškega inventarja restavracije „Marienheim“ v Krčevini št 78 Prodalo sa bo: l velika omara na led z aparatom za oglikovo kislino 1 Polifon Orhestrion II Hupfeld, lepa točilna miza, točilna omara, razne velite in srednje mize, stoli, klopi, obešalniki za obleko z naslonjači, vinske steklenice, vinski kozarci ttr kozare za pivo, kozare za vknhavanje, porcelanast in nikljasti, jedilno orodje itd. Vrhntega še tndi 4 moderni, kompletni okenski okvirji, 5 okenskih okvirjev s ste* lom, 1 dvojnat in 1 navaden okenski okvir z železno mreže, sveže kuhi-n tropinovec in slivovka, 1 postelj. 1 nmivalna miss, trd pol. kuhinjska kredenca, velika knhinjska miza, razne štelaže, omare za posodo ter razno drogo. Predmeti se morajo proti takojšnjemu plačilu odnesti takoj. Ako bi se ves inventar »e ra prodal v enem dneva, bi se dražba nadajevala na-970 slednjega dne! Podružnice državnega urada zoper navijatce cen, verižniie in tihotapce „ pri tukajšnjem policijskem komisarijstn so je dne S decembra 1920 preselila u dosedanjih uradoih prostorov v Vetrinjski ulici v uradno poslopje polic, komisarijata Da Skm-ko^em trgu št. 1/II. üszgi Draga offertalo» licitacija za dobavo mesa za garnizon Maribor za dobo od 1 januarja do 30 junija >941 po lOOO kg daevno in proti položitvi kavcije 400 000 K, se vrši dne 15 decembra t. 1 točno ob 10 nri predpoldne pri Mariborski pnkovski'okrožni komandi. Oferti, kolkovani % 10, dinarskimi kolki se imajo oddati v zaprtem zavoju adresirani na komando. Gena mesa se ima vpisati za l kg in to v kronski veljavi. Pogoji so dnevno od 8. do 12. are pri gornji komandi (Dravska vojašnica, soba 28) na vpogled 968 I NA DEBELO! NA DROBNO! § Južno sadje, kolonijalno blago, delikatese, ~ j Vinko Miiietsk Ji 1*0 ibor, Slomškov trg 6 | Smokve, rožice, pomaranče, Citrone, rozine, " mandeJ)n.& orehe, lešnike, čaj, kagnak Cam s & Stock), slaščice za' čei in vino, del-mlinska vina. Pošilja po pošti, na vsa kraje. J , Zsht««:»-ite ponudb«. MERKUR tf VELETRGOVINA £ MANUFAKTURO M DEBELO! MARIBOR M DEBELO! Canjfcarjava ulica št 1 — (preje Koteschteeggl se Cenjenim trgovcem se uljudno naznanja, da je ustanovila v Mariboru prepotrebna veletrgovina z vsakovrstnim manufakturnim, perilnim, pletenim in kratkim blagom na debelo. Tvrdka „MERKUR“ si je za prihodnjo pomladansko sezijo zasigurala največ čehosfovaških fabrikatov prvovrstne kakovosti, nadalje sklenila z naj večjimi čehoslovaškimi tovarnami eksktasivna prodajo za Slovenijo. Tvrdka je ustanovila lastno nakupovalno skladišče na Dunaju za avstrijske in v Pragi za čeho-slovaške proizvode. 371 Tvrdka „MERKUR" si le vzela za nalogo, mestu trgovstvo omogočiti nakup blaga iz prve roke in tako iodi oblažiti draginjo in zato vljudno vai cenjene gospode trgovce za obilen obisk. belo nemško jedilno v vrečah nudi cel« vagone kakor manjše količine za takoj • - > - - - - 318 Anton Toneje in drag Maribor ulil1, mg* ■ m mp"iilHll*11 nNNiiin mp wqnggp—mm» «aferataU» ffillriWMiiöSiiMftuwiiiiiiiWnnffl i irrifìii * m 11 ij!rfiP'i nrr ■ FRANC KRAJÌC, SLIKAR »7 MARIBOR, CVETLIČNA UL. S ABSOLVENT MONAKOVSKE IN DUNAJ* ---SKE UMETNIŠKE OBRTNE ŠOLE--- Izvršuje siitele sob, napisat,- pokrajin, deterse! - - - - In portretov po nbjnižjih cenah. - - - » Božična in novoletna darila vsakovrstne dobro idoče ure, zlatnino in srebrnima se dobi po najnižjih dnevnih cenah pri U*WÌ!§ 1 — n-«rti. —at Jurčičeva ul* št. 8 .LOT ® wl C ÄlCiJ S C Edmaadscitmidgasse 8. Popravila vsakovrstnih ur in gramofonov izvršujem p ........toiflio im ceno,............- -m Tvrdka Dragotin Roglič 969 trgovina z usnjem in čevlji se je preselila z Krekove ulice št 3 na Koroško cesto št. 19 v nekdanje lokalitete kavarne Grand, Inserirajfe w „Straži11*