Izhaja vsak četrtek. Cena mu |e 3 K na leto. (Za Nem4l|o 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezne Številke se pro-: dajajo po 10 vin.	:
Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se po&iljajo : Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, ■ Kopitarjeve ulice it. 2. .. . ■
Ste». 8.
0 Llubllanl, dni 20 februarja 1908.
Leto »i
Za KmečRo pravdo.
Dne 14. svečana t. 1. je minulo 335 let, kar je pri Stubiškili Toplicah sila združenih grajščakov podrla zadnji kmečki upor na naših tleh. Matija Gubec in Andrej Pa-san, neustrašena voditelja kmečke vojske, sta padla hrvaškim plemičem v roke. Nekaj dni kasneje je pa na trgu sv. Marka v Zagrebu rabelj posadil Gubca na železen prestol in mu razbeljeno krono, z dolgimi žreblji obito, pritisnil na glavo. V neizrekljivih mukah je izdihnil svojo dušo mož. ki je v zvezi s svojimi kmečkimi brati tvegal življenje za staro pravdo.
Ti spomini se nam obujajo ob času, ko se naše ljudstvo zbira na boj za svoie pravice. Dne 21. svečana bo tudi vojska za staro pravdo. Naši kmetje pojdejo na volišče. da tam pokažejo svoje prepričanje in svojo moč. Hvala Rogu. krvavi boji za ljudsko svobodo in samostojnost so minuli. Misel na staro pravdo pa ni umrla. Enaka bremena, enake pravice: na dan s pravično volivno preosnovo! Ti glasovi odmevajo danes po naši domovini in ne bodo utihnili, dokler se ne uresničilo.
Umrli so že grajščaki, kakršen je bil susedski vlastelin Talli, umrli davkarji. oskrbniki, dacarji. ki so samo jemali kmetu, pravic pa mu niso priznavali. Ni jih več; zakopani so za vedno. Ni pa še umrlo oderuštvo, ki v lepi zvezi z liberalstvom izžema ljudsko kri in izrablja kmečke žulje; niso še umrli tak», katerim je kmet samo neumen polčlovek, brezpomembna uboea para, pes. ki naj se komandira z bičem v roki. Le poglejmo jih naše liberalce. kako krčevito se upirajo volivni preosnovl, kako hočeio z vsemi silami še napref zdrževati krivico v deželi.
Za državni zbor imamo splošno in enako vol. pravico. Maja meseca !e govo-
rilo ljudstvo in v ogromni večini povedalo svojo misel, da liberalcev ne mara. Samo s pomočjo socialnih demokratov in Nemcev je bilo mogoče Hribarju zmagati v Ljubljani. In še ta — edini protiljudski poslanec — je na Dunaju zatajil liberalna načela in podpisal krščansko-ljudska načela. Kako se morejo potemtakem liberalci sploh upati na dan. Pravzaprav imajo res malo poguma. Na kmete sploh ne gredo, ker dobro vedo, da propadejo. Radi prepuščajo par takozvanim neodvisnim kandidatom sramotni poraz. Dne 21. svečana bo zanje Gubčev dan, samo brez krvi. brez groze. Ali bodo pred slovenskim svetom kot pustne šeme v veliko zabavo in v prisrčen smeli: Rus in Nacek, Premer-stein in Macele in če se še kateri izgubi v njihove vrste.
Naša dežela potrebuje delavnega, sposobnega deželnega zbora. Tega ne bo, dokler ne dobi ena stranka večine in s tem tudi odgovornosti v roke, ne bo pa tudi ne, dokler se ne izpremeni krivični volivni red. Bodi liberalec ali kar hočeš, to moraš pripoznati. Stranka, ki živi samo od krivične postave, nima bodočnosti. Liberalcem je svobodno agitirati, dobivati ljudstvo zase, kakor hočejo; saj imajo uradnike in učitelje, ki — posebno zadnji — vpijejo kot bi bil cel svet njihov. Naj gredo na delo, toda nikar naj ne mislijo, da se da vzbujena ljudska zavest zatreti, da se enkrat sproženi boj proti krivici da ustaviti!
V našem ljudstvu živi še tisti duh, kateri je tisoče kmečkih mož in mladeničev postavil na noge proti grajščinskemu oderuštvu; in kakor je ta duh zmagal ter dosegel gospodarsko osvobojenje kmečkih posestev, tako bo zmagal tudi duh, ki hoče politiško enakopravnost ljudstva ne samo v državi, kjer se Je že dosegla, marveč tudi v deželah.
Kranjski deželni zbor je prvi sprožil splošno in enako volivno pravico. Drugod so prišli kasneje, pa po več kronovinah so že vsaj nekaj popravili. Slovenski liberalec je kriv, da pri nas še nismo prišli nikamor. Naj pokažejo volitve, kaj zaslužijo sovražniki ljudskih pravic!
Političen presici
NOVO AVSTRIJSKO MINISTRSTVO.
Velike težave imajo pri sestavi novega delavskega ministrstva. Še sedaj si niso prav na jasnem, kako področje naj ima to novo ministrstvo, niti kako naj mu bo ime. Nekateri listi hočejo vedeti, da se bo imenovalo »ministrstvo za javna dela«, — Ko se bo zopet sešel državni zbor — kar se bo menda zgodilo 17. marca — bo imel priliko o tej stvari spregovoriti besedo. Ce bo vse srečno šlo, bo novo ministrstvo začelo že začetkom aprila poslovati.
CESARJEVA ŠESTDESETLETNICA.
Naš vladar obhaja letos šestdesetlet-nico svojega vladanja. Prvotno se Je mislilo, da bodo ob tej priliki prišli vsi nemški zvezni vladarji Francu Jožefu ča-stitat na Dunaj. Ker pa cesar ne želi, da bi se vršile sijajne in velike slavnosti, mu bodo zvezni vladarji le pismeno častitali, namreč potom lastnoročnih pisem, kar se zgodi le ob najbolj izvanrednih prilikah. Pač pa bo nemški cesar osebno obiskal našega cesarja in mu častital, ko bo spomladi prišel na Dunaj. Istotako osebno princ regent Luitpold bavarski in kralj Friderik saški.
KMET IN DAVKI.
Ob tej velepoinembni stvari je govoril pretečeni teaen dr. Žitnik v proračunskem odseku državnega zbora. Kdo ne čuti, kako avstrijski kmet omaguje pod neznosnim bremenom raznovrstnih davkov, ki se nu nalagajo pod najrazličnejšimi imeni? Dr. Žitnik se je v imenu naše stranke, ki ima edina srce za kmeta, krepko potegnil zanj in predlagal razne iz-premerroe sedaj obstoječega zakonika, ki je kmetom nič manj kot krivičen. Vzemimo zemljiški davek. Ta je postal za malo in srednjo kmečko posest že neznosno breme, pod katerim zdihuje vse prebivalstvo. Zemljiški posestnik, ki plačuje 22-7 odstotkov čistega dohodka, jc v primeri s kapitalisti mnogo previsoko obda-čen. In to tem bolj. ker mora posestnik zemljišča plačevati razne deželne, občinske, okrajne, zdravstvene in druge prikla-de. katere že itak visoke davke še bolj pomnože. Največja krivica se godi kmetu, ker mora plačevati davek od svojega dela, ne pa od čistega dohodka, ki ga nikjer ni. Ali ni to najsilnejši vzrok, da kmečki sinovi zapuščajo svojo domačo grudo in se selijo v Ameriko? Davki vedno rastejo, delavci so vedno dražji, dohodki pa raz-merno manjši, ker pridelki nimajo stroškom primerne cene. Tako je bilo v letih 1901—1905 prodanih 65 tisoč posestev za 70 milijonov, ročim so bila cenjena na 95 milijonov. Prodana so bila pod ceno, v izgubo zemljiškim posestnikom. Dosti je žalostno, da je na Kranjskem še enkrat toliko dolgov, kakor so vredna zemljišča.
Poslanec Žitnik je nadalie predlaeal, naj se takozvani hišnorazredni davek popolnoma odpravi za one prostore, ki jih kmet ali mali obrtnik potrebuje za svoje stanovanje, svoje družine in svojih poslov.
Hišnonajemninski davek pa le v Avstriji itak najvišji v celi Evropi. Posledica tega so tam cena. pri nas draga stanovanja.
Konečno izraža poslanec Žitnik še željo, nai bi se škoda vsled toče in drugih uim hitreje cenila, da dobe poškodovanci prel podporo, ki so jo v prvih mesecih pač najbolj potrebni. Dokler ne dobimo drž. zavarovalnice proti toči in drugim uimam, smo pač navezani na državno podporo, in naša dolžnost le poskrbeti, da jo poškodovanci kar najprej dohiio.
čast poslancem Slovenske Ljudske Stranke, ki s takimi, zares kmetu v živo seealočimi predloei, kažejo, da porabijo vsako priliko potegniti se za zanemarjeni kmečki stan.
NESP0PA7TIMI..ÌFMF MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
Mnogo se le eovorl'o nretečeni teden o nesporazumllpnju Avstrile in Rusije srle-de železnic na Balkanu. AvstrHa le namreč izdelala načrt balkanskih železnic, ki hI bil. če se izvrši. za te dežele največja pomena. NalvažnHša taka proca H bila od Donave do Jadranskega moria. Znano Je. da Je ravno Balkan flede železnic na slabem: malo lih Je. ln kar Jih le. so slabe. V primeri z drugimi deželami bi skoro lah-
ko rekli, da Balkan železnic skoro nima. Zato je namera avstrijske vlade silno važna in potrebna ne samo za balkanske narode, ampak tudi za svetovni promet. — Najnovejša poročila pa pravijo, da bo Rusija podpirala avstrijske železniške načrte zlasti progo od Donave do Jadranskega morja in zvezo Sofija-Skoplje.
ITALIJA POMNOŽI SVOJE BRO-DOVJE.
Poročali smo že o nameri italijanskih mornariških krogov, ki si prizadevajo izpopolniti in izboljšati italijansko mornarico. Mornariški minister Mirabello bo, kakor se poroča, v najkrajšem času zahteval od državnega zbora 260 milijonov za štiri nove ladje.
PAPEŽ ZA ZDRUŽITEV S PRAVOSLAVNO CERKVIJO.
Papež Pij X. je sprejel slovesno katoliške uniatske škofe in katoličane grško-vzhodnega obreda ob priliki proslave 15-stoletnice sv. Ivana Zlatousta. Papež je v daljšem slovesnem nagovoru izrazil željo, da bi se vsi kristjani Vzhoda združili z rimsko cerkvijo. Spominjal se je tozadevnih korakov Leona XIII. ter povdarjal, da tudi njega navdaja srčna želja, da bi se odstranili predsodki, ki so povzročili nesrečni razkol in ki branijo, da se obedve cerkvi ne morete združiti. V Rimu se visoko spoštuje vzhodni grški obred, Bog podeli svoj blagoslov stremljenju po cerkveni uniji (združenju). Papež je nato podelil blagoslov vsem kristjanom Vzhoda.
PROTIPOL.ISKA RAZLASTIVNA POSTAVA OD KOMISIJE GOSPOSKE
ZBORNICE BISTVENO IZPRE-MENJENA.
Kar so zahtevali poslanci pruske deželne zbornice, da se razlaste vsa poljska posestva na Pruskem, gosposka zbornica ni potrdila, ampak je to protipoljsko raz-lastivno postavo bistveno izpremenila in s tem nekoliko zmajšala krivico, ki bi je Poljaki sicer trneli, a popolnoma popravila je ni. Določila je. da se ne smejo razlastiti: Cerkve in pokopališča, ki pripadajo cerkvam ali verskim družbam, posestva. katerih dohodki se porabllaio za dobrodelne namene, posestva rodbinskih fi-dejkomisov, če kot taka obstajajo že deset let, to Je namreč tista posestva, ki morajo vedno ostati last iste rodbine in se smejo prodati le z dovoljenjem države, vsa posestva, ki jih Je prejel v slučaju smrti mož od žene ali žena od moža kot zakoniti dedič. Pruska gosooska zbornica je osramotila poslansko, ker nJenlh nostav nI potrdila, a pravičnost in poštenost bi zahtevali, da se tak zakon kratkomalo odkloni.
KAJ TF S CEPVVFNTM PREMOŽENJEM NA FRANCOSKEM.
Na Francoskem se zanimivo razvila škandal zaradi cerkveneea premoženja, ki ga Je vlada zaplenila. Tisti, ki so v jmenu
države grabili cerkveno premoženje, likvidatorji, sedaj od vsega državi ne morejo pokazati skoro druzega kot prazne roke, denar je izginil. V zbornici je odločena posebna komisija, ki preiskuje, kje je denar. Pravosodni minister Briand, ki je vedno razširjal novico, da ima cerkev 1000 milijonov premoženja, sedaj že priznava, da je njeno premoženje vredno le kakih 267 milijonov, ki jih pa sedaj" ni več. ker so večino zapravili vladni likvidatorji, ki so si za svoje delo zaračunali nečuve-ne vsote. Denarni minister Calllaux je nato pojasnil, da je vlada likvidatorjem za likvidacije povrh dala 11 milijonov predu-jetna, da pa je dobila od 267 milijonov cerkvenega premoženja in 11 milijonov pre-dujema le toliko nazaj, da obnemoglim duhovnikom niti enega milijona ni mogla izplačati. Vse drugo so svobodomiselni advokati požrli! Tak je konec ropa. zvr-šenega nad cerkvenim premoženjem na Francoskem, da nima država od cerkve ničesar, da je morala še iz svojega žepa šteti dobrih 10 milijonov, da je napolnila žepe judov!
VOJSKA MED RUSIJO IN TURČIJO.
Razmere med Turčijo in Rusijo so skrajno napete in vojaški krogi ne skrivajo resnost položaja. Turki imajo v Makedoniji pripravljenih 100.000 mož. Rusi očitajo Turčiji, da podpira Avstrijo in Nemčijo na Balkanu. Rusiji pa dela ovire. Ko bi ne bilo zavisti med posameznimi državami, bi Turkov že davno ne bilo več v Evropi, če bi se pa sporazumele, kaki) razdeliti turško ozemlje, tedaj bi izginila Turčija čez noč.
KMEČKO GIBANJE NA RUMUNSKEM.
Na Rumunskeni se zopet puntajo kmetje in hočejo, da se izvede zemljiška preosnova, kot jim je bila od kralja obljubljena. Več agitatorjev so zaprli.
SPOR MED TURČIJO IN PERZIJO PORAVNAN.
Iz Carigrada se poroča, da Je sultan perzijskega poslanika zelo ljubeznjivo sprejel in obenem zapovedal turškemu di-vizijsketnu generalu Fasyl paši, da mora takoj zapustiti perzijsko ozemlje.
BAN RAUCH IN HRVAŠKA.
Banov položaj na Hrvaškem ni sijajen. To priznava baron Rauch sam, ko izjavlja, da je treba mnogo časa in potrpljenja za rešitev težkega hrvaškega vprašanja. Kar se je v desetih letih zapletlo, tega ni mogoče razrešiti v dveh mesecih. Banova stranka pri prihodnjih volitvah v hrvaški sabor še ne misli nič na zmago. SaboT se bo sklical najbrž 12. marca. Volitve bodo koncem februarja.
TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Srbijo gredo h koncu. Glede na živino-zdravniško nadzorstvo nad živino v Srbiji se je že doseglo sporazumljenje in tako je
upati, da bo v nekaj dneh cela zadeva rešena. Upajmo, da ne v škodo našemu kmetijstvu!
MULEY HAFID ZNOREL?
Admiral Philibert poroča, da je maroški vladar Muley Hafid vsled porazov, prizadetih mu od generala d'Amade, znorel.
PO UMORU NA PORTUGALSKEM.
Pogreb umorlenega portugalskega kra-Ija in prestolonaslednika.
Pogreb se je vršil zelo slovesno. Trupli kralja in prestolonaslednika je počastilo deset tisoč oseb. V cerkvi, kjer so se vršile pogrebne slovesnosti, je policija prijela nekega sumljivega človeka, ki je imel ponarejeno brado. Pravijo, da je nameraval izvršiti napad na sedanjega kralja. Ko se je pogreb po ulicah in cestah pomikal, se je podrla streha neke tržne hiše. Več radovednih gledalcev Je bilo ranjenih. Pogrebni sprevod se je splošno mirno izvršil; za slučaj nemira pa je bilo pripravljeno vojaštvo.
Pri pogrebu so bile zastopane vse države po posebnih odposlancih.
V vseh večjih mestih Portugalske so se vršile sožalnice za umorjenim kraljem.
Krallevl morilci.
Trupli morilcev, ki so bili ob napadu ustreljeni, so prepeljali iz mrtvašnice na pokopališče in jih tiho pokopali. Republi-čanska stranka je nameravala napraviti morilcem slovesen pogreb, pa je policija to namero preprečila. Pripravljene so bile obširne varnostne naredbe.
Za rodbine kraljevih morilcev je nabranih dosedaj okrog deset tisoč kron.
Policija je menda tudi odkrila, da je bil umor dogovorjen v neki kavarni, kjer se shajajo republičani in socialisti.
Nekateri celo trdijo, da se pravi morilci med narodom skrivajo in je vsled hujskanja le-teh se bati novih nemirov.
Vlada novega kralja Manuela II.
Svobodne naredbe kralja Manuela in oprostitev jetnikov ne napravlja dobrega vtisa. Pravijo, da je to samo znamenje slabosti nove vlade. Ko so spustili na svobodo nekaj političnih jetnikov, je klicala množica: Živela svoboda!
Bivši ministri, somišljeniki Franca, so sklenili podpirati novo vlado. Listi pa jako ostro pišejo proti vladi. Razburjenje med armado in mornarico traja dalje. V noči po kraljevem umoru so se menda celo vojaki med seboj bojevali. Več podčastnikov je zaprtih.
Republika bi že bila razglašena, ko bi se republičani ne bili sprli med seboj. Sedaj se je na novo osnoval republičanski odbor, ki sestoji iz pet članov. Poslanec Costa pravi, da se vrše predpriprave za razglasitev republike. Nevarnost za kraljevo rodbino je torej precej velika. Obe kraljici nameravate zapustiti deželo.
Izobrazbi,
Turške vojske
Oni časi, ko je krvoločni Turek ropal po Evropi, so bili skoro najžalostnejši v zgodovini krščanskih narodov. Imajo pa na sebi tudi pečat zmagoslavja. Vsa prenapetost in sovraštvo nista mogla uničiti hrabrosti in poguma naših pradedov, ki so branili vero, dom in Evropo pred azijskimi barbari. Turške vojske pomenijo veliki kulturni boj dveh popolnoma nasprotnih verskih naziranj: krščanstva in mohame-danstva. Mohamedanstvo, ki se tako imenuje po svojem ustanovniku Mohamedu, uči vero v enega Boga, angelje, koran, t. j. inohamedansko sv. pismo, v proroke, v vstajenje mesa, poslednjo sodbo in pre-distinacijo (predločitev). Mohamed je namreč trdil, da je človeku že od pamti-veka usojeno, ali bo zveličan ali pogubljen. Isti trenotek, ko umre v boju, bi umrl tudi doma. ali kjer bi sploh bil. Ta vera je dajala Turkom največ navdušenja za boj. Krista, posredovalca med Bogom in človeštvom, odrešenika ne poznajo bolj kot drugega proroka. Oeslo jim je: La iilah il allah u Mohamed rasul Allah; Bog je «eden in Mohamed je njegov prorok. Sovraštvo jim je priporočala in zapovedovala vera proti vsem drugim verskim na-ziranjem. Prorok je rekel: »Kakor hitro minejo sveti meseci, bojujte se proti mali-kovalcem (drugovercem)! Kjer Jih najdete, jih ujemite, oblegajte jih. zasledujte vedno . . .« Pri Turkih si sme vzeti en mož po več žen. Po njih mislih ni žena namenjena za nič višjega, bitje je nižje vrste, določena za službo možu, ona ni človek ; človek je le mož. To načelo, ki je ženo popolnoma usužnjilo možu, da je naredil z njo, kar je hotel, da jo je lahko zapustil in se ločil od nje, če je preveč smrčala, če je v spanju govorila, če je z zobmi zaškripala, to načelo je rodilo meh-kužnost in grozovitost, ki je terjala na milijone žrtev in uničila vsak polet.
To vero so sprejeli Turki od Arabcev v začetku sedmega stoletja. Do tedaj so verovali v več bogov. Stanovali so v tisti dobi v vznožju takoimenovanih Altajskih gor v Aziji med Kitajci in Perzijani in so bili odvisni od obeh. V začetku stoletja je pa ustanovil turški glavar Osman svoje lastno kraljestvo v Zahodnji Mali Aziji, kamor so se bili Turki že davno prej preselili. Po ustanovitelju se Turki imenujejo tudi Osmani. Mala državica se je krepko širila in razvijala. Bližnji Osmanovi nasledniki so si osvojili vso Malo Azijo in si izurili stalne armade 20.000 mož. Najboje-vitejši so bili pešci-janičarji, ki so bili izgo-jeni i/, krščanskih dečkov v največje turške prenapeteže ali fanatike. V dobi slave jih je imela turška država 40.000. Konjenico so tvorili takozvani spahi, ki jih je bilo v dobi slave in moči 16.000. Pionirjev, t. j. takih, ki so delali ceste, mostove, prehode itd.. Je bilo pozneje 130.000. S tako dobro ure'eno in številno armado so Turki lahko zmagovali in širili svojo državo proti bizantinskemu cesarstvu, ki se je
razjedalo vedno bolj. Prebivalci tega cesarstva so bili mehkužni, ponos in pogum je izginil, naučili so se kloniti hrbet in pasti lenobo. Živeli so v boju z Bolgari in Srbi skoro neprestano. Ti so prodirali čez meje in širili svoio oblast. Da bi se jih otresel. je poklical bizantinski cesar Ivan Kantalu-zcn Turke na pomoč. Prišli so rade volje. Od tedaj niso mogli pozabiti lepih mest in krasnih dežel. Duhovniki so hodili med liudstvo in ga hujskali. naj si osvoM krščanske dežele. Narod je slušal. Vas za vasjo, mesto 7.a mestom ie padlo v njih toke. Bizantinski cesarji se niso brigali za svo'e podložnike in so si mislili, saj je še daleč do Carigrada in mestno zidovje tudi ne sto<i na pesku, ampak na skali.
Leta 1357. so Turki že zasedli Oalipol in Dardanele. Do Carierada je bil samo še en korak. Turška moč se je začela širiti tudi po Evrooi. Murad I. ie bi! zelo bo'evit in je nanadel naiprei Bolcrare in Jih nre-maeal. Kralj mu ie moral dati svoio sestro, ki io je odpelial v harem. t. i. oddelek v turški hiši. k;er stanireio žene. Srbski kralj Vukašin 'e videl nevarnost in skleni! takoi zvezo z Bosno in Makedmiiio in se krenko nostavil v bran s 60.000 votaki. Toda pri Adrianonoliu Je bil pobit. Sultan ie svo' sedež prestavil v to mesto. Odslej ie padla dežela za dežel", država za državo. 5e enkrat so se združile vse iueoslovan-ske dežele, da se otresejo Turka. Srhski car Lazar se le postavil na čelo ?nn.000 mož in čakal kruteera sovražnika krščanstva na Kosovem nollu. Tu 'e b'la tudi bitka na dan sv. Vida. 15. 'un<:a 13*9. Vsa hrabrost ni nomatala kristianom. Turki so lih pobili, ubit ie bil car Lazar, ubit cvet plemstva. Ta bitka se štele mod nalne-srpčneiše zeodbr v zcodovini itnmslovan-sk'h narodov. Umrl |e pa tisti dan tudi sultan Murad.
NliMka organizacija.
Telovadski dan na Jesenicah.
Končujemo poročilo o tem lepem dnevu s tem, da povemo še, da se je po končani telovadbi vršil v lepi dvorani društvenega doma komers, pri katerem smo Culi mnogo lepih, navdušujočih govorov iti krasno petje ondotnega zbora. Razšli smo se z zavestjo, da nam ostane ta celi dan v najlepšem spominu in z obljubo, da pridemo še med vrle jeseniške telovadce, da pridemo še k temu navdušenemu delavnemu ljudstvu, ker zna tako visoko ceniti naše in svoje delo v korist lepe domovine naše in v razširjenje ideje, ki edina vodi zmagoslavno že stoletja v boj in k delu armado za armado. Iskren pozdrav, srčni na zdar jeseniškim bratom, članicam In članom ondotnega delavskega društva! Hvala iskrena ondotnim gg. duhovnikom, ki so nas sprejeli z ljubeznijo in katerih uspehe neumornega in požrtvovalnega dela smo imeli priliko občudovati ravno ta lepi naš dan!
PISMA MLADINI.
XIII.
Prihajam do zadnje točke v delnem programu svojih pisem, do točke, kjer mi je govoriti o duševni velikosti, ki jo naj kaže vsak član telovadnih naših odsekov, Ako združujemladenič v sebi vse lastnosti vzornega člana telovadnih naših odsekov, o katerih lastnostih sem govoril, ako ima v svojem srcu poleg hrepenenja doseči stopnjo prave značajnosti tudi ljubezen do resnice in čistosti, potem lahko rečemo o takem mladeniču, da hrepeni postati tudi velik, in sicer velik v tem smislu, da bo ves njegov značaj, vse njegovo delo in hrepenenje kot mogočno drevo med nizkim grmičevjem, da bo njegovo srce kot plamen, ki se bo dvigal višje in višje in da bo njegov razum hotel si pridobiti vedno več in več znanja in izobrazbe. Toda bratje, kaj bi bilo drevo, ako bi ne dajalo sence in ne rodilo sadu? Kaj bi bil plamen, ako ne bi razširjal svetlobe in dajal gorkote? In kaj bi pomagal še tako bogat razum, ako ne bi sipal svojega bogastva onim, ki ga nimajo? Bratje, kaj bi bil mladenič še tako vzoren, še tako plemenit in izobražen, ako ne bi hodil med svojimi tovariši in sovrstniki kot sejavec, ki seje bogato seme v rodovitno zemljo? Bil bi samo mrtev organ v živem organizmu dela in napredka. To. prija+elii, je tista točka, pri kateri govorimo lahko o pravi velikosti. O srčni velikosti, ki sprejema zato, da daje, ki kali. zato da rodi. ki raste, zato da bogati s svojim sadom in ki ljubi, zato da razširja ljubezen. Bratje, živimo v času. ki potrebuje apostolov! Apostolov resnice in ljubezni, apostolov požrtvovalnosti in dela. Ne zadostuie več burnemu našemu času anostolat klerika, temveč potrebujemo tudi anostolat lajika. In bratje, kje je lepša prilika, da vržemo mreže kot ravno v naših oreanizaciiah? Kje je lahko bolj navdušeno in požrtvovalno delo kot ravno v naših vrstah? Ne še apostoli dela in ljubezni, temveč samo učenci smo: samo učenci, pred katerimi hodijo veliki zeledi najnese-bičnejše liubezni in najuspešnejšega dela. Sledimo jim!
Tu, brätle. Vam hočem govor/ti besedo, ki me teži. dokler Vam le ne odkri-iem. Beseda, ki naj zadene živo. Očitalo se nam le in se nam bo gotovo še neštetokrat očitalo, da smo samo privesek tis*e organizacije, ki lo imenuleio nasprotniki »klerikalno«. Reklo se nam ie in se nam bo še. da smo četa. ki jo obvladujejo kaplani. 2e parkrat smo imeli priliko. Javno po-vdarjati. da smo res člani in mladi delavci v katoliški orcanizacili. To stoli, to pribi-jemo stokrat, če Je treba. Prav tako pa iz-povemo javno in odločno, da sto'imo brez sramu in brez nevolle pod duševnim vodstvom duhovnih naših voditellev. Z ljubeznijo in navdušeniem lim sledimo pri delu v korist in blagor naše domovine, ker vemo ceniti njihovo delo. ker vemo ceniti njihov trud in občudujemo tisto mirno, resno, požrtvovalno delo. ki i*če plačila samo v uspehih za dobro. Njih apostolat Je v današnjih časih preobremenjen, zato Jim I
hočemo pomagati, kot pomagajo oni nam. Hočemo se združiti z njimi pri javnem delu in v tem hočemo biti veliki in doseči veliko. V notranjem, duševnem življenju pa so oni naši učitelji in vodniki brezpogojno, ker smo ravno živi organi na živem organizmu katoliške cerkve.
Ta jasnost v razmerju do požrtvovalnih naših voditeljev, ta odločnost v namerah, to navdušenje do skupnega dela
—	vse to venčano z prav nesebično ljubeznijo — to naj nas dela velike, to naj povzdiguje naša srca in našega duha! Na zdar!
IZ ODSEKOV.
Jesenice. Za skupno petje, kakor ga je sklenila Zvezna seja na Jesenicah, je že začel podučevati telovadce Zvezin dirigent g. Kogoj. Vsi fantje, ki imajo posluh, se ga pridno udeležujejo. Ob torkih in petkih pred telovadbo je pevska yaja. Kakor kaže, bo stvar dobro napredovala, in kar je še več: petje bo fante posameznih in vseh odsekov še bolj združilo in utrdilo.
—	Uniforma mika fante. Večina jo je že naročila, drugi ne bodo dolgo odlašali. Zopet nov nagib za vztrajnost! — »Čebelica« je začela poslovati. Vodi jo društveni član Ivan Torkar. Fantje! Hranite, zbirajte. nosite v »Čebelico«! Najlažje si na ta način polagoma naberete sredstev za uniformo, izlete in druge izredne potrebe.
Metlika. Tam daleč iz naše Belokra-jine smo dobili dopis, v katerem se nam poroča, kako vrlo delujejo člani metliškega telovadnega odseka, v katerem je dosedaj 20 članov telovadcev. 26. pr. mes. so imeli občni zbor, na katerem so izvolili sledeči odbor: P. St. Dostal, kaplan, predsednik; Anton Lovšin, podpredsednik; Jožef Lovšin, načelnik: Jožef Vukšinič. blagajnik in tajnik. Odsek ima tudi »Čebelico«. Telovadi se v proštariji. Odsek ima sledeče telovadno orodje: kozo, vrvi za plezanje, lestvico, pripravo za skok in ko-iotoč. — Dragim bratom tam daleč na meji naš najiskrenejši, naš najkrepkejši: Na zdar! Ko steče nova železnica, se vidimo. Vas obšičemo!
listek.
Sreča in vera.
(Tirolska povest. — Reimmichl.)
(Konec.)
10. Težka ločitev.
V naslednjih dneh je Jurij vse potrebno uredil pri domačiji. Izplačal je posle, poravnal nekaj vsakdanjih stroškov, očedil hišo in dvorišče. Vse to je storil mirno in brez žalosti. Le nekaj ga je bolelo pri srcu: žena in otrok. — Vsi ljudje so odslej z ljubeznijo in usmiljenjem govorili o Goriča-nu, Ie Cilka se ni hotela spraviti z njim v ljubezni. To je Jurija bolelo. — Toda Cilka ni smela delati po svoji volji, kajti vse, kar bi količkaj kazalo njeno ljubezen do
Jurija, ji je stric Šimen prepovedal. Celo na velikonočno nedeljo ni smela biti zraven, ko je bil Jurij zopet vsprejet v naročje svete Cerkve. O kako je tedaj Cilka hrepenela v cerkev! Jokala je, ko so ji pozneje pripovedovali ljudje, kako pobožno in izpodbudno se je obnašal Jurij pri vspre-jemu. Hotela je k njemu na hrib nazaj, ali zastonj. Šimen ji je prepovedal, da bi se približala Juriju, dokler se ne zgodi, kar se mora zgoditi, namreč: dokler ne zapoje boben pri Goričanu.
Bilo je tisti večer, predno se je pričela dražba. Goričan je tedaj pisal ženi sledeče pismo:
Ljuba Cilka! Jutri bo zapel boben moji domačiji. Ne morem biti zraven, preveč bi me bolelo. Vsa pooblastila sem izročil Majavcu iz vasi. Danes odidem proti gorenjski strani in se ne vrnem najbrže nikoli več. Predno odidem, naj ti zapišem par besedi v slovo. Saj so to morebiti zadnje besede, ki ti jih pišem. Nič te ne prosim, da bi se zopet združila z menoj, posebno zdaj ne, ko sem postal berač. Tudi sem ti v življenju že prizadel toliko križev in težav, da nisem več tebe vreden. Nekaj pa te vseeno prosim. Cilka, odpusti mi! Glej, tudi naš Gospod in Bog mi je odpustil, ko sem ga prosil. Cilka! Spomni se me včasih v življenju! In še nekaj te prosim. Ne povej mojemu otroku, Janezku, vsega hudega in pregrešnega, kar sem storil na svetu, da ne bo začel sovražiti svojega hudobnega očeta v tujini. Pošiljam ti podobo Naše ljube Gospe in najino poročno podobo. Shrani ju! Tvojo fotografijo sem si vzel s seboj v spomin!
Prosim te, podari mi jo!--Zdaj pa,
ljuba Cilka — z Bogom! Še enkrat se ti zahvalim za vso ljubezen in vse dobrote. ki si mi jih delila v življenju. Cilka! Svoj živi dan te ne bom pozabil! Ako mi imaš kaj povedati, pojdi h gospodu župniku, on ve, kje prebivam ... Poljubi zame mojega otroka in pozdravi svoje ljudi. MoJ Bog. kako mi je hudo! Z Bogom, Cilka! Tvoj žalujoči soprog
Jurij.
Potem ko je Goričan napisal to pismo, je hodil še dolgo po svoji hiši, kakor bi hotel od vsakega kota vzeti slovo. Ko pa se je zvečerilo. je odšel z doma. Vroče solze so mu tekle po licih.
Drugi dan je bila dražba. Živahno Je bilo pri Goričanu, ko Je mladi Rožlin kupil za sestro Cilko lepo posestvo. Cena le bila visoka, kajti lnteranska kunca dr. Kilbert in pastor Liške nista hotela odnehati pri dražbi. Tako so se pokrili vsi doleovi in preostalo je še vedno 400 goldinarjev. — Lnteranska gospoda sta za vedno odšla iz doline.
11. Sreča in vera.
Cilka, nova posestnica Goričanove domačije, Je šla tisti večer po dražbi zelo potrta k gospodu župniku. Dolgo Je ostala v župnišču. Ko se Je vračala, so se Ji svetile oči v veselju in sreči.
Čez teden dni se je že preselila na hrib — in čudno, dobila je k sebi vse prejšnje posle z zvestim velikim hlapcem Jernejem na čelu. Pričelo se je veselo gospodarstvo. Vse so počedili in popravili no hiši in dvoru. Prazni hlev je bil kmalu napolnjen z najlepšo živino, v svislih je dišala mlada klaja in vrt za hišo je bil zasajen z novimi cvetlicami. Nad hišna vrata je dala nova gospodarica zopet vzidati podobo Matere Božje z lepim napisom: Nobenih težav in nadlog nam ni mar, Marija nad vrati nas čuva vsekdar.
Tudi v spalnici je Cilka uredila vse tako, kakor je bilo pred dvemi leti. Poročno podobo je postavila na isto mesto, kjer je prej visela, podobe svetnikov in svetnic je obrisala prahu, da so se bliščale v stari lepoti. In ko je vse tako uredila, je šla zopet k župniku doli v vas. Stari gospod je še tisti dan napisal pismo, ki je bilo naslovljeno daleč gori na gorenjsko stran.
Na gorenjski strani v vasi T ... je preživel med tem Jurij zelo žalostne čase. Kot drvar si je služil svoj pičli kruh. O svojem domu ni slišal še ničesar. Prve dneve po odhodu je za gotovo upal, da mu bo Cilka kaj odgovorila, toda zaman. Čakal je pisma dan za dnem. Nekega večera pa je vendarle prišlo od župnika, pisano tako-le :
»Ljubi Jurij! Pridi hitro domov, čaka te nekaj važnega. — S pozdravom —
župnik.«
Domov! Kako je vleklo Jurija, da še enkrat vidi svojo vas, svojo hišo, morebiti tudi svojo — Cilko. Toda sram ga je bilo, er je postal ubog delavec — berač. Zato e sklenil, da pride šele drugi dan pozno ia večer v domovino, ko ga ne bodo videli judje. I^es je storil tako. V mraku je iskal upnišče. Toda stari župnik je bil že v po-telji in nobeno okno ni bilo razsvetljeno, i si upal starega gospoda buditi iz spanja, a prostem pa tudi ni mogel prenočevati, ato je sklenil, da zleze kam na svisli in očaka jutra.
Toda neka čudna želja ga je vlekla ori k Ooričanu. Ko bi se podvizal, bi mo-ebiti še imeli luč in lahko bi videl, kdo daj prebiva tam gori.
Stopil je urnih korakov po pobočju roti svoji nekdanji domačiji. Ko je bil že Iizu, je opazil luč v hiši. Po prstih se je plazil okrog hiše prav do prvega okna pri zbi. Previdno je pogledal skozi okno in vztrepetal. — Komaj je verjel svojim očem. — Vsi prejšnji posli so sedeli okrog mize, ob oglu pa je čepela njegova ljubljena žena Cilka in se igrala s kodri malega Janezka, ki je ležal na klopi, z glavo v materinem naročju. — Ali je resnica, ali so sanje? je premišljal Jurij. — Naenkrat je vstala Cilka pokonci. Jurij je umaknil glavo in zbežal par korakov od hiše. V izbi ugasnila luč in zasvetilo se je v zgornjih oknih. To pa je trajalo Ie nekaj minut in kmalu je potemnela vsa prednja stran hiše. Spalnica je bila na zadnji strani hiše pritličju. — Jurij se je splazil okrog oglov m je pogledal proti spalnici. Cilka je imela še luč.
Juriju se je skoraj zavrtelo v glavi. Ko bi se še enkrat približal k njej in bi ga ona pahnila od sebe, potem je za vedno zapečatena njegova nesreča. Zato se ni upal potrkati na okno. Sedel je na zeleno rušo kraj zidu in si položil glavo v vroče dlani. Dolgo je sedel tako.
Ko je zopet dvignil glavo, je Cilka še vedno imela luč. Jurija je stresla mrzlica. Skoraj nezavestno je skočil k oknu in gledal, kaj se godi v spalnici. Cilka je klečala pred podobo Križanega in molila. Jurij potrka prav lahno. Cilka se približa oknu. Jurij zakliče proseče:
»Cilka, bodi dobra! Odpri nekoliko!« Spoznala ga je in odprla tako hitro, da so zažvenketale vse šipe. Jurij dé s tresočim glasom:
»Cilka, ljuba Cilka, bodi tako dobra in reci mi odkrito, da mi vse odpustiš. Potem pojdem z veseljem nazaj, od koder sem prišel in nikdar več te ne bom nadlegoval.«
Cilka pa je že prijela moža za roko in rekla prisrčno in mehko:
»O Jurij, ljubi Jurij — da te zopet imam! Nikdar več se ne bova ločila, kajne, nikdar več? Vse bodi odpuščeno tisočkrat in pozabljeno na veke!«
In tekla mu je hitro odpirat vrata. Ko sta zopet stopila v spalnico, ji je pai Jurij okrog vratu in rekel tiho:
»Cilka, nisem vreden, da si tako dobra z menoj — ne, tega nisem vreden.«
Ona pa ga je potegnila k mizi, kjer sta sedla drug k drugemu in si pripovedovala toliko, o toliko. Marsikaj se je razjasnilo med njima. Jurij je v nemirnih besedah pripovedoval svoje notranje boje in svojo končno zmago:
»Ne morem ti povedati, Cilka,« tako je končal, »kako brezmejno nesrečen in obupan sem bil, ko sem tako lahkomišljeno vrgel od sebe zaklad svete vere. — Zdaj pa sem tako srečen, kakor še nikdar v življenju — bolj srečen, kakor na dan najine poroke! . . . Tudi to ti moram še reči: Ko bi imel nocoj samo tebe, pa bi ne imel svoje vere — tvoje vere — potem bi najina sreča bila prazna in ničeva ... O Cilka, dobro sem spoznal resnico, da brez vere ni sreče!«
Cilka je jokala. Jurij se med tem približa Janezkovi posteljici in poljubi spečega sinčka na rdeče ustnice. Čez nekaj časa stopi Cilka k možu in mu šepne tiho in prisrčno:
»Jurij, moliva večerno molitev! Moli naprej!«
Jurij dé nato s prosečim glasom: »Cilka, bodi tako dobra, moli ti naprej!«
In ona moli tiho in mehko:
Jezus moj, jaz spavat grem nocoj,
angeljev deset naj čuva nad menoj:
dva ob vzglavju mojem,
dva ob vznožju mojem,
dva naj me odejeta,
dva naj me vzbudita,
dva naj mi pokažeta
pot do paradiža. —
Jezus Kristus, veliki Trpin, ti Zveličar moj in božji Sin, v svoje svete rane me zakleni, lahko spavati bo meni.
Ti Marija, plašč deviški razprostri kakor streho vrhu naju, k nama svete upri oči, čuvaj naju, čuvaj naju!
Dve leti je preteklo od tedaj. Kdor zdaj pride k Ooričanu, že oddaleč spozna, da biva tukaj dober gospodar. Vse je v najlepšem redu — vrt in hiša in dvor. — Jurij je sam zraven pri vsakem delu; povsod ima oči, povsod pomaga, kjer treba.
Novo vilo je stric Šimen zase pridr-žal. Spremenil jo je v sirotišnico, kjer najdejo ubožci cele soseske pomoč v potrebi. Luteranci pa se ne prikažejo več pri Ooričanu.
Cilka in Jurij sta — ena duša, eno srce. Njuno sedanje življenje bi lahko opisali z besedami: Sreča in vera--
V Lurdl
Morda bi sodil predobro, če bi mislil, da se po velikih mestih drugih držav nikoli ne dogajajo taki slučaii, a gotovo je, da je to v Italiji nekaj toliko bolj navadnega, čim bolj gremo proti jugu, tako da vladajo na otoku Siciliji, ki je najjužnejši del laškega kraljestva, take škandalozne razmere v družabnem in političnem življenju, da se vpraša človek z grozo in čudom, jeli to mogoče še v dvajsetem stoletju. In to v prosvitljeni, svobodomiselni Italiji, kjer imajo vlado v rokah sami človekoljubni framasoni in napredni, za blagor ljudstva nad vse vneti liberalni svobodomisleci! To je bilo vpitja in slavlja leta 1870. po Italiji, ko so oropali Lahi papežu njegovo državo, zasedli piemonteški vojaki Rim ter tako ustvarili toliko hvalisano »združeno Italijo«. Po celem svetu se je oznanjalo, da bo zdaj konec rimskega suženjstva in katoliškega mračnjaštva, da bodo napočili drugi časi, boljši, zlati časi. Tako so sanjali in prerokovali svobodomisleci leta 1870.
Leta 1895. je obhajala združena Italija svojo petindvajsetletnico. Veliko se je pisalo in govorilo o onih slavnih dnevih, ko so preganjali iz Rima mračnjaštvo in srednjeveško nazadnjaštvo. Ko pa je navdušenje za hip poleglo, tedaj so se čuli v tišini redki, neprijetni glasovi — klici, kakor oni, kateri se slišijo ponoči z ulice, stokanje ranjencev, hropenje umirajočih, jokanje kakor onih, o katerih govori prerok: »Mali otroci jokajo po kruhu, a ni nikogar, ki bi jim ga lomil.«
Kajti pod združeno Italijo je stokalo italijansko ljudstvo, katerega skrbi in bremena so postala petindvajsetkrat težja kot preje. .
Saj je prišlo vse drugače, kot so pe-vali napredni pesniki. Na tisoče mladih Italijanov je izgubilo svoje življenje v nepoštenem in brezkoristnem boju proti kralju abesinskem in vsako leto je zapustilo do
ià
350.000 najboljših in najmočnejših mož svojo domovino, ker jih ta ni mogla več preživeti.*) V 25 letih so narastli italijanski skupni dolgovi na 3700 milijonov lir in da morejo plačevati obresti, so obdavčili vse, kar so le mogli: konja, kravo, tele, psa itd., vozne listke, izložbena okna, da celo cene, ki so bile zapisane v izložbah; za kilo soli, ki ni več vredna kot dva vinarja, zahteva italijanska vlada 35 vinarjev.
A to še ni najhuje. Poleg te velike gospodarske bede se dogajajo pri državnih oblasteh leto za letom goljufije in škandali, ki ne stoje povsem v soglasju z napredno, prosvitljeno Italijo. Prvi italijanski minister, veliki svobodomislec in napred-njak Crispi je plačeval iz državne blagajne, katero vzdržuje in plačuje ubogo ljudstvo, desetiisoče in zopet desettisoče za obleke svoje žene in vlada ga za to ni prijela. In kakor pišejo laški listi, sedi v italijanski zbornici mnogo poslancev, ki so jih volili njihovi upniki samo zato, da jim bodo ti gospodje zastopniki italijanskega ljudstva vsaj gotovo vrnili posojeni denar — iz državne blagajne. Ko je bila ieta 1894. Me-sina vsled potresa skoro popolnoma razdejana, se je nabralo po vsej Italiji na stoti-soče denarja za bedne ponesrečence; a ti niso dobili niti enega vinarja. Vse je izginilo po svobodomiselnih, človekoljubnih, brezverskih žepih. Tožiti jih seveda ni smel in mogel nikdo, ker bi jih gotovo porotniki oprostili in če bi jih ne, bi se sodniki z vso pravico bali maščevanja. Vsa moč je v rokah združenih, organiziranih ničvredne-žev, ki vodijo vse javne zadeve. To je tista zloznana mafija, s katero mora živeti
*) V zadnjih letih se je to število skoraj podvojilo.
človek v najlepšem sporazumu, če hoče živeti tudi v miru. Ce te kdo preganja, obrni se na mafijo in ta ti jamči življenje in svobodo. Ce ti je kaj ukradeno, tedaj išče in preiskuje oblast zdaj tu zdaj tam, pa skoro nikoli se ji »neče posrečiti« prijeti tatu. Obrni se pa na kakega člana dične mafije, in kmalu boš zopet imel ukradeno stvar, da, pošlje ti celo tatu v hišo, da se ti opraviči in ti obljubi, da ti ne stori nikdar več kaj takega, zato ker si »njihov« prijatelj. Tako mafija podpira politično oblast, ta pa mafijo, da lahko skupaj kradeta iz državne blagajne in složno izsesavata ubogo sestradano ljudstvo.
Tako bi se naštelo še marsikaj lepega od italijanske vlade do najnovejših velikih goljufij bivšega ministra Nasija, katerega se tudi sodniki bojijo, ker sami menda niso čisto nič boljši. Seveda je množica navdušena za Nasija in mu kot svojemu poslancu izreka popolno zaupanje.
Res da ni bilo v prejšnjih časih v cerkveni državi vse zlato. A vendar hrepenijo v Italiji nazaj po onih dnevih, ko je papežki kraljevi namestnik Perugie, Joa-him Pecci, poznejši papež Leon XIII., vstal zjutraj zgodaj ter šel s služabnikom in tehtnico po trgu in morda presenečil kakega peka, ki ni prodajal kruha po čisto pravični teži. Zeljno in otožno gleda italijansko ljudstvo nazaj v pretekle čase, še predno je bila Italija »osvobojena««, ko vsaj stradati ni bilo treba, ko je domovina z lahkoto preživela svoje sinove in ni bil nikdo prisiljen vsled pomanjkanja bežati v tujino, ko se je razdajal denar za slavnosti, na katerih se je moglo ljudstvo razveseljevati, ne pa za armado, mornarico in obresti ogromnih državnih dolgov.
Take žalostne razmere v združeni Ita-liji niso slavlje svobodne misli, napredka, blagostanja, to je res slavlje — satana! Kajti ko je ob času. ko je prenehal biti Rim papežko mesto in se razglasil kot glavno mesto združene osvobojene Italije, zapel največji svobodomiselni pesnik Giosuè Carducci, slavospev satanu:
■ Hai vinto, o Satana!«
Zmagal si, o satan!«
tedaj gotovo ni slutil, da se bodo njegove besede uresničile na tako žalosten način, kot so se.*)
Sicer je res, da to ne velja toliko in v taki meri za gorenjo Italijo, kjer so še katoličani, a slab zgled južnih bratov mnogokrat ne vpliva najboljše na severne.
Genova je v tem oziru v primeri z drugimi mesti še precej dobra. Prebivalstvo, katerega je do 250.000, je povečini katoliško, druga stranka je socialistična, kake tretje struje ni v mestu. Da so Genovčani zelo živahni ljudje, to izvira iz njihove narave, da so tudi nezanesljivi, kakor jim to očita nek pisatelj iz leta 1848, ne vem, ker nisem imel prilike veliko z njimi občevati. Katoličani sami so zelo vneti, vsako noč moli več sto mož molitveno uro, imajo mnogo dobrodelnih zavodov in samostanov, kar se spozna že iz tega, da srečaš na cesti vedno kakega duhovnika v ta-larju in v nizkem klobuku s širokimi kraji ali kako redovnico.
*) Vsi ti podatki so prosto vzeti po Jörgensenu: Rimski mozaik.
Razgled po domovini.
Deželnozborske volitve v kranjskih mestih. V mestu Idrija kandidira S. L. S. gosp. Mihaela Arkota. ondotnega dekana. — V mestih Kamnik, Radovljica, Tržič kandidira samostojni kandidat gosp. Oton pi. Detela, okrajni glavar v Radovljici. — V notranjskih mestih Postojna, Lož, Vrhnika kandidira gosp. Fran Verbič, posestnik na Vrhniki. — V Kranju in Loki gosp. Tomaž Pavšlar, posestnik valjčnega mlina v Kranju. — Slovenska Ljudska Stranka je sklenila podpirati te samostojne kandidature po mestih.
Deželnozborski kandidati S. L. S. so imeli preteklo nedeljo po raznih krajih jako dobro obiskane shode. V Laščah so naši pristaši onemogočili shod »neodvisnemu« gospodu Rusu. — V Ljubljani sta se v soboto, 15. t. m., predstavila volivcem samostojna kandidata dr. Oregorič in dr. Ravnihar. V nedeljo sta imela shod liberalca dr. Tavčar in dr. Triller.
S Koroškega. Nemški liberalni listi so raztrosili glas. da je v občinski blagajni v Št. Jakobu v Rožu veliko primanjkljaja in da ga je pokrila šentjakobska posojilnica. Te vesti so popolnoma izmišljene. — Pri občinskih volitvah v Svetni vesi so zmagali v vseh treh razredih Slovenci. — Na Vrbskem jezeru se je pri drsanju udri led 31 let staremu brivskemu pomočniku Safetsbergeriu, ki je takoj utonil,
+ Osebne vesti. G. Jakob Legvart je imenovan za mlekarskega konzulenta na Kranjskem in je prideljen c. kr. deželni vladi. — V pokoj je šel dosedanji načelnik železniške postaje v Postojni gosp. Jan. Smolič. Na njegovo mesto je prišel gosp. Franc Cvek.
Socialni kurz je napravila štajerska slovenska krščansko-socialna zveza pretekli teden v Slovenjem Oradcu. Navzočih je bilo nad 200 udeležencev, med njimi tudi nekaj gostov s Koroškega. Namen tečaja je v jedrnatem nagovoru pojasnil državni poslanec dr. Korošec. — Tečaj je izborno uspel. Kajpada so zabavljali liberalni listi na vse pretege ter psovali udeležence.
Na Rovih priredi v nedeljo, dne 23. t. m. »Kat. slov. izobraževalno društvo« predpustno veselico, pri kateri se vprizori burka »Lumpacij Vagabund«. Po igri prosta zabava s petjem in tamburanjem v dvorani. Začetek ob M>4. uri popoldne.
Zaupni shod S. L. S. se je vršil ob veliki udeležbi najboljših mož naše dežele 10. t. m. v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Brez posebne agitacije ie došlo na shod do tisoč zaupnikov. Za predsednika shoda je bil izvoljen državni poslanec in komercialni svetnik Povše. Za podpredsednika duhovni sveto-
valec in župnik v Tržiču č. g. Frane Spendal ter g. župan Mihelčič iz Belokrajne; za tajnika g. župan Stanonik iz Horjulja. Prvi je govoril dični voditelj S. L. S., dr. Iv. Šusteršič o političnem položaju, za njim stolni vikar dr. Ev-gen Lampe o nalogah, ki čakajo novi deželni zbor. Po tem govoru je poročal dr. Šusteršič o kandidaturah za deželni zbor. kakor smo jih priobčili v zadnji številki »Domoljuba«. Poln navdušenja so se razšli zaupniki v svesti si, da bo 21. februar, ko bodo naši naročniki dobili list v roke, dan sijajne zmage S. L. S. i" dan popolnega poraza liberalizma na kmetih. — Natančni izid volitev prinese prihodnja številka »Dpmoljuba«.
Mož v ognju. V soboto, dne 1. februarja, je šel Jože Erjavec, posestnik v Jastrebcih na Štajerskem, v Središče, nakupil tam raznih stvari in povrh še eno in pol kile smodnika. Navlekel se je malo žganja in si kupii cigarete. V h rastju pri Steničjaku pa je najbrž stresel ogenj od cigarete v smodnik, katerega je nosil v roki. Smodnik se je užgal in Erjavec je bil hipoma v plamenu. Slekel se je in sezul ter se tako ubranil večji nesreči. Vendar pa je tako opečen, da se je komaj privlekel do bližnje hiše, odkoder so ga spravili na dom, kjer se sedaj bori s smrtjo.
Prijatelj ustrelil prijatelja. Sestošolec na hrvaški gimnaziji na Reki, Jožef Sklijan, Je v
šoli kazal svojemu součencu Viktorju Bareti- | i ču revolver. Neki drugi dijak je prijel Sklijana od zadaj za roko. vsled česar se je revolver izprožil in kroglia je predrla Baretiču skozi oko v možgane. Baretič je bil takoj mrtev. Ko je Sklijan to videl, je tekel na stranišče in si pognal kiogljo v prsi. Sklijau je smrtno-iievarno ranjen.
Na razna vprašanja odgovarjamo, da se dobiva lurška voda odslej pri g. dr. Jeršetu, stolnem vikarju v Liubljani. Semeniške ulice številka 2.
Podporno društvo organlstov je imelo 13. [ t. m. v »Unionu« v Ljubljani ustanovni občni zbor. Sklenilo se je ustanoviti samostojno društvo glasbenikov in pevovodij brez cerk-venikov. Shod je pozdravil č. g. kanonik dr. Karlin kot predsednik cecilijanskega društva ter dr. Lampe. V odbor so izvoljeni na predi'g gospoda Hladnika sledeči gg.: predsednik Ivan Rus. Fr. Bernik, benefic., Goričica; Iv. Bole, org. ; Davorin Cvenk, org.; Fr. Ferjan-čič. podravn. semenišča; Josip Heybai, org.; Vojteh Hybašek, kaplan; Tomaž Holmar, org. ; pater Jeronim Knonlehar, frančiškan ; Skau; Franc Lukman, org.; Iv. Papier, org.; Jakob Savinšek, org.; Josip Sicherl, org.; M. Vurnik, org.
V	Kočevju in Ribnici kandidira za deželni zbor g. dr. Ferdinand Fger, odvetnik v Ljubljani. Ta mož jc pred leti odpadel od katoliške cerkve in pristopil k protestantom. Zato je menda postal voditelj liberalnih Nemcev.
V	Radečah-je pri mesarju Kukec ukradel socialni demokrat Zupančič lepo pleče, za to
; ie moral tri dni ričet jesti.
V	Slovenjem Gradcu je umrl dne 13. t. m. vpokojeni župnik č. g. Jožef Sovič, rodom iz Št Ilja pri Turjaku. Pet let je živel v okrajni bolnišnici, v Slovenjem Gradcu, kjer je bil
' voditelj usmiljenim sestram in ljubezniv tolaž-nik in prijatelj bolnikom. Naj počiva v miru!
Novi grobovi. Umrl je 10. t. m. gospod Peter Majdič, veleposestnik in lastnik valjčnega mlina v Zgornjih Jaršah, star 85 let. Bil ie ranjki veren katoličan, velik dobrotnik katoliških naprav, ubožcev in sploh domačega okraja. Zadnja leta je na svoje stroške sezidal šolo v Jaršah. Bil je plemenit značaj in ljubljenec ljudstva, kar je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo do 2.000 oseb. — V Ljubljani je umrl 10. t. m. g. Frančišek Rak-telj, šolski ravnatelj v pokoju in imejitelj zlatega križca za zasluge. — Tu je umrla 11 .t. m. gospa Marija Luser, rojena Rohrman, mati bivšega frančiškanskega provincijala patra Konstantina. Stara je bila 90 let. — Naj počivajo v miru!
Imenovanje. Cesar je imenoval kanonika metropolitanskega kapitelja v Gorici Ivana Wolfa školastikom istega kapitelja.
Iz ljubljanske škofije. C. g. Anton Koritnik, učitelj na knezoškofijski gimnaziji v Št. Vidu, je imenovan, stalnim učiteljem z naslovom profesor. — Pravico javnosti je dobil III. razred knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu. — Shod dekanov se bo vršil v sredo po beli nedelji, dne 29 aprila v škofijski palači. — Kanonična vizitacija in birmanje bo v letu 1908. po sledečem redu: Ig 26. aprila. Golo 27. aprila, Dobrova 10. majnika. Vizitacija v cerkvah in šolah ljubljanskih o času, ki se bo pravočasna naznanil, Žužemberk 3. majnika, Hinje 4. majnika, Ambrus 5. majnika, Zagra-dec 6. majnika, Sela 7. majnika. Dobrniče 31. majnika, Ajdovec 1. junija, Novo mesto 19. do 21. junija, Šempeter 18. in 19. julija, Šmarjeta 20. julija,-Bela Cerkev 21. julija. Brusnice 22. nilija, Stopiče 23. julija, Podgrad 24. julija, šmihel 25. in 26. julija (posvečenje novega oltarja), Vavta vas 27. julija. Poljanica 28. julija.
Crmošnjice 29. in 30. julija. Soteska 31. julija, Toplice 1. in 2. avgusta, Prečina 3. avgusta. Mirna Peč 4. avgusta, Leskovec 6. septembra, Raka 7. seztembra, St. Jernej 8. septembra. — Posvečevanje novih cerkva se bo vršilo na Viču 14. junija, v Javorju v dekaniji Šmarje 16. avgusta, v Sv. Križu pri Kostanjevici 20. septembra.
Obrtniška obrambena zveza je imela 9. t. ni. občni zbor. G. tajnik Kregar je poročal o delovanju zveze, omenjal je ustanovitev obrtne kreditne zadruge, ki je v šestih tednih imela prometa nad 32.000 kron. — Razvila se je živahna debata, v katero je poseglo več gg. obrtnikov. Sklenila se je resolucija, ki opozarja deželne in državne poslance na razliko med užitnino od mesa in vina v mestu in na kmetih, dočim je cena na drobno prodanega vina povsod 'ista, ter jih prosi posredovanja na pristojnem mestu.
V Ljubljani kandidirata proti dr. Tavčarju in dr. Trillerju kot neodvisna kandidata gosp. dr. Vinko Gregorič, Primarii v deželni bolnišnici ljubljanski, in odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, ki je načelnik nove gospodarske stranke.
Smrtna kosa. V nedeljo, 9. t. m. je umrl v Mirnu naš vrli Jožef Cotič, predsednik »Katoliškega delavskega društva«. Bil je to eden onih mož v naših vrstah, ki so orali ledino krščansko-socialne organizacije, kateri je posvetil vse svoje moči do zadnjega. Lepi pogreb je pričal, da se njegovi tovariši in pa tudi naša organizacija zavedajo, kaj jim je bil Jožef Cotič. Pogreba se je udeležilo zastopstvo »Slovenske krščansko-socialne zveze« v Ljubljani z zastavo, zastopstvo »Slovenske krščansko-sociaine zveze« in delavskega društva v Gorici in pa velika množica njegovih delavskih tovarišev. Po nekaterih tovarnah in delavnicah je ta čas počivalo delo. Skoro polnoštevilno se je udeležilo pogreba »Kat. delavsko društvo« v Mirnu z zastavo in pevski zbor. ki je lepo prepeval žalostinke pred hišo žalosti, pel med mašo v cerkvi in na grobu. Po slovesni sv. maši, ki jo je daroval č. g. kurat Abram, je imel ginljiv govor č. g. župnik Roječ. Na grobu pa se ie poslovil v ginljivih besedah od rajnika zastopnik ljubljanske »Zveze« g. Jakopič. Nobeno oko ni ostalo suho. — Dragemu pokojniku kličemo: Lahka Ti žemljica! Uživaj plačilo za svoje delo in trud gori pri Onem, čegar naukov si se vedno držal kot kremsnit značaj. Tvoi lepi vzgled naj bo v bodrilo nam! Žalujoči družini pa naj ljubi Bog dà svojo tolažbo!
Katoliško Izobraževalno društvo v Radovljici priredi v nedeljo, 23. svečana 1908. veselico z lepim vsporedom v hotelu »Basti«.
Odmev iz Alrikc, ilustrovan mesečnik v prospeh afriških misijonov in v oproščenje zamorskih sužnjev. Stane za celo leto 1 K 50 v. Naroča se pod naslovom: Družba sv. Petra Klaverja, Trst, via del Ronco 6. — Oddajal-nica družbe sv. Petra Klaverja: Ljubljana, Frančiškanske ulice 8, I. nadstr,- Ljubljanski naročniki lahko dobivajo list v zakristiji cerkve presv. Srca Jezusovega, kjer se sprejemajo tudi novi naročniki. Darovi se lahko pošiljajo tudi naravnost glavni voditeljici Klaver-jeve družbe, gospej grofici M. Tereziji Led6-chouski, Rim, via dell' Olmata, 16. — Vsebina številke meseca svečana: Naloga katoliških žen v apostolskem delovanju. (Priobčil nekdanji misijonar v Afriki.) — Katehisti in njih pomen. (Pismo preč. O. Dopplerja, družbe Sv. Duha.) — Misijonski dopisi: Apostolski vika-rijat Nyassa. (Družba belih očetov, J. Du-pont, apostolski vikar.) — Kapska naselbina, južna Afrika. (Samostan Marija Pomagaj, Sestra M. Neža Vordermayer. O. S. D.) — Ča-
sopis družbe sv. Petra Klaverja: Rim, Solno-grad, Dunajska podružnica in podružnica v Monakovem. — Slike: O. Doppler C. S. Sp. in katehisti Mario, Jožef in Henrik Bembo. Cerkev in bogoslovnica Dominičank v Woodland at the Perie, Kap-Kolonije. — Ta list prav toplo priporočamo, zlasti, ker je s tem združeno tudi jako dobro delo.
Mlekarsko šolo (petmesečen tečaj) otvori c. kr. kmetijska družba kranjska s pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadruge na Vrhniki, dne 1. aprila na Vrhniki. Pouk na šoli bo trajal od 1. aprila do konca avgusta t. 1. Šola bo teore-tično-praktična ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mlekom poučevalo o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter se bo poučevalo o oskrbovanju in 'krmljenju molzne živine, o kužnih boleznih, o mlekarskem knjigovodstvu in računstvu ter o mlekarskem zadružništvu. — Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi na oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kodov. — V mlekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen, se sprejme 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekaterim nepreinožnim kranjskim učencem bo mogoče dati podpore iz državnega, oziroma deželnega, prispevka. Sprejemajo se tudi učenci, ki si sami poskrbe za hrano in stanovanje. — Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca 1.1. na podpisani odbor. Prošnjam je priložiti spričalo o ljudskošolski izobrazbi in zdravniška spričala o popolnem zdravju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kaki mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem pouku v šoli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mleka ren. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani, 15. februarja 1908.
Nesreča se je zgodiia dne 6. t. in. v Tunji-cah v gozdu pri sekanju smrek, lina je zdrsnila po bregu in je tako nesrečno zadela Jakoba Jamšek-a, da je v par minutah umrl. To je bil vzgleden mladenič in cerkveni pevec pred odhodom v vojake. Jeseni je doslužil tri-'etno vojaško službo, sedaj ga je pa zadela ta nesreča!
Iz Kozjan pri Podgradu v Istri. Naša vas se je začela tudi zavedati iz spanja, sedaj pri-roma v našo vas že devet katoliških slovenskih listov, seveda se to vidi malo. Toda v naši vasi ni ne šole, ne nobenega izobraževalnega društva; pred desetimi leti jih ni bilo pet, ki bi znali pisati in čitati. Toda sedaj ie vse drugače; sedaj se jih v celi vasi ne dobi več petnajst, ki bi tega ne znali. Lep napredek! — Delamo že več ko štiri leta cesto, katere smo zelo potrebni, in to delamo največ pozimi. Toda letos, ko je tako lepa zima in bi lahko delali, se pa nobeden nič ne zmeni. Ko bo prišla spomlad in bo dosti druzega dela, takrat nas bodo pa silili. Ljudje bi imeli veselje do dela, ko bi se razdelilo tistih 1000 K med potrebne delavce, katere smo jeseni dobili v podporo. Nam se zdi, da bi se dobra stvar bolj pospešila, ako se denar v ta namen porabi, kakor pa če leži v hranilnici. Ali ne, gospod župan?
V škofovih zavodih sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano so končali prvi tečaj v soboto, 15. t. m. Med 163 učenci jih je dobilo 50 prvi red z odhiko, 102 prvi red in 11 drugi red.
Umrl je v Tržiču ondotni lekarnar Eggen-berger. Pokopali so ga v rodbinsko rakev pri sv. Krištofu v Ljubljani.
Častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje je doou gotovo vsem romarjem znani cerkvenik na Diczjan, g. Jozei lav car. belimo mu se mnogo ictl
Kuuiuk pri bv. Aui nad Tržičem, katerega so bin prtu nehaj len opusun, uauierava uarou boru zopet oivortu. Prišlo lkj oaje ouu ruuo-kopov.
petdesetletnica lurškega prikazovanja se je pnceia z veuuiiu suivtiosuiu n. t. m. v Luidu. fSa vse zgodaj je ta uau klecalo pred volimo do ^u.uuu romarjev. ' biov esuo sv. iliaco je imel nadstvoi iz i musa, pimiguval je tarusKi skol, ccgar skuiiji t-uiu prtpaua. Komarji so uurno pozuiavijan karuuiaia, ki jc pnsei kot odposlanec sv. očeta k siaviiostiin. — Uan na dan pnuajajo romarji v i.uru. INa-rcčuiK našega lista, g. J. M., ki siuzotue ze nekaj let v Parizu, nam poroča, ua je uno nedavno samo iz Panza io viakov v Luiuu. U. J. Al. je bil sani priča nekaterih čuueznui ozoravuciij. iVieU drugimi je nedavno spregledal nek slepi prodajalec časopisov, ou katerega je nas porocevaiec kupit ze večkrat časopise. U. J. ivi. nam je ouuuuii o pruiki natančneje p.sau o teu cuüovitm aogounui, ki jili je viuci na svoje oci .
Iz Drenov cev v Slavoniji nam poroča naročili* našega Usta o ituueui mrazu, ki viaua doli. Pise nuni tudi o lepi uavaui, ki jo imajo oiidoun katoličani, ki priuajajo ou neueijan m praziiikin zgodaj v cerhev ter glasno zuioiuo vse tri ueie sv. rožnega venca.
Za katoliško časopisje. Nadškof v Tulusu je izuai krasen past.rsM ust, v katerem priporoča vernikom, naj razširjajo katoliško časopisje. Svoje pismo konca z besedami, katere so govorili sv. oče Pij X., ko so Diu Se patri-jaru v Denetkali. Kekli so: »Ce 01 mi posla vsa sredstva, prodal 01 naprsni križ, da s tem denarjem podprem katoliško časopisje.*
Komarje v Lurd, ki so že priglasili uprav-ništvu »Slovenca« ali se še nameravajo, prosi odoor, da se denarne pošiljatve pošiliajo samo po položilicab, ki jib dobi vsak udeleženec na dom. Po nakaznicah naj se deuar nikar ne pošilja.
Vaoito. vsi člani „Ljudske^posojilnice" v Gorenjem Logatcu se vljudno vabijo k obč. zboru, ki se bo vršil dne 1. marca t. 1., tretjo predpepelnično nedeljo ob 3. uri popoldne v posojiiničiuti prostorih v üor. Logatcu.
Kmetijski tečaj se je od dne 1Ü. do 13. februarja vršil v društveni dvorani v Horjulu. Ponedeljek in torek je predaval deželni mlekarski nadzornik, gospod J. Legvart in sicer: prvi dan o živinoreji, živinorejskih zadrugah in zavarovalnicah, drugi dan pa o mlekarstvu, o važnosti pravilne molže, o prašičereji in perutninarstvu. Sredo pa je tajnik in ravnatelj c. kr. kmetijske družbe, gospod Ciustav Pire, obširno govoril o razvoju kmečkega stanu na Kranjskem, o agrarni politiki; toplo je priporočal osuševanje naših travnikov ter temeljito obravnaval tvarino o gnojenju travnikov in o umetnih gnojilih. Vsa predavanja tridnevnega tečaja bila so res prav zanimiva in poučna — skratka, prav potrebna za razvoj umne živinoreje in kmetijstva sploh. Zato so se jih domačini in nekateri okoličani ves čas pridno udeleževali. Le prehitro so minuli trije dnevi! Ce bi trajalo še dva dni, bi prav rad še poslušal.« tako se ie nekdo pohvalno izrazil. Te besede so živ dokaz, kako tudi preprosto ljudstvo zna ceniti take poučne tečaje. Gospodoma predavateljema pa se za njun trud tem potom še enkrat prav iskreno zahvaljujemo.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Preske. Naše »Katoliško delavsko društvo« je imelo v nedeljo dne 9. svečana svoj šesti redni občni zbor. Kakor je bilo razvidno iz tajnikovega poročila, ni spalo društvo v pretečenem letu 1907, ampak prav pridno delovalo. Imelo je več raznih predavanj, na katerih so govorili sledeči govorniki: Gostinčar, Moškerc, dr. Pegan in dr. Lampe. Vsem govornikom se prav toplo zahvaljujemo in jih prosimo še nadalje sodelovanja. Nadalje stno imeli štiri veselice, skupno z izobraževalnim društvom. Odborovih sej stno imeli 9 in tri razne sestanke. Več raznih slavnosti, n. pr. ob blagoslovljcnju zastave »Katol. del. društva v Idriji«, glavnega zborovanja na Jesenicah in pa desetletnice »Kat. del. izobraž. društva v Mengšu, imeli smo tudi dva izleta in sicer enega na Šmarno goro in enega k Mariji pomagaj na Brezje, ob priliki tovarniških svetih maš. Članov smo imeli moških 75, ženskih pa 70, toraj skupno 145, ki so dali članarine 670 K in 56 v. Podpiranh je bilo 40 udov, ki se jim je dalo podpore 323 K- Torej imamo čistega dobička .347 K 56 v. Vsega denarja skupaj je 768 K. To je precej pri tako malem številu članov. Po končanem shodu so pa nam prav poljudno predavali gospod župnik Janez Ka-ian iz Zapog: nekaj o soc. demokraciji in nekaj o abstinenci. Le škoda, da je bilo premalo tistih na shodu. Imenovalo je društvo svojim časnim članom gospoda državnega poslanca Josipa Gostinčarja in pa dr. Evgen Lampeta. Končno si želi društvo nekaj novih podpornih udov.	Z
Sv. Katarina na Topolu. G. urednik! prav od srca ste nam hribovcem govorili v uvodnem članku št. 6. o občinskih potih. Tudi mi stno že začeli razmišljati, kako bi prišli do kake boljše zveze z dolino. Svetokatarinsko pogorje tako slavnoznani kraj zaradi krasnega razgleda, obiskovan skoraj celo leto od turistov, ima pa tako slaba pota, da se Bogu usmili! Včasih ti obtiči voz do pesti, živina pa do kolen v blatu. Pa nikar ne mislite, da smo tako malomarni, da ne popravljamo potov. Pa kai pomaga popravljanje! Ploha se vlije, voda se vdere po poti, vse raztrga in pot je slabša, kakor pred popravljanjem. Da bi pa pot še bolj temeljito popravili ali pa preložili pa nimamo sredstev. Zato bi bilo res prav, kakor menite, da bi najmanj dežela vsa občinska pota, ki vodijo od vasi do vasi, sprejela v svojo oskrb. Po dobri poti bi se nam naš silno težaven položaj vsaj nekoliko izboljšal, ker bi laglje spravili les, drva in nekaj pridelkov v denar. Sedaj pa ima vse to zaradi slabih potov majhno ceno. Za nas bi bila najboljša zveza iz Ločnice — do tja je namreč iz Sore že dosti dobra pot — čez Suše. Grabče, Osredek do Zerovnika, kjer se pride na cesto Do-brova-PoIhov Gradec. Naj bi novi deželni zbor več pozornosti obrnil na to, da bi se še hribovska pota izboljšala! Še to-le naj omenim, da je pri nas »Domoljub« tako razširjen, kakor malokje. Na 14 prebivalcev pride po 1 »Domoljub«. Dobivamo jih 25. — Bati se je bilo, da bodo kateremu »Domoljubu« ob Novem letu vrata pokazali, in bi v hudem mrazu zmrznil, pa se je zgodilo narobe, nekateri novi so mu prijazno odprli vrata in ga sprejeli k mizi, kjer se prav po domače ž njim pomenkujejo.
g Šmartno pod Šmarno goro. Dne 16. t
m. je bil ustanovni shod katol. slov. izobraževalnega društva. Mnogobrojnim poslušalcem ie razložil stolni vikar Luka Smolnikar po-
trebo in namen izobraževalnih društev, pa o
organizaciji Slovencev, ki je dandanes neobhodno potrebna. Zenstvo ima svojo Marijino družbo, gospodarji dobro urejeno hranilnico in posojilnico, o kateri je znano, da vrlo deluje. Imela ie prvo leto blizu devetdeset tisoč prometa. Le mladeniči naj bi ne imeli ničesar?! Za te mlajše in razborite može pa bodi izobraževalno društvo, ki naj jih vodi do napredka. da ne zaostanejo za drugimi Slovenci, ki se zbirajo v 120 izobraževalnih društvih v svojo korist. Veliko navdušenje je zavladalo med poslušalci. Po govoru se je takoj vpisalo 56 udov. Ti so izvolili odbor, ki se je takoj po shodu sestavil tako-le: Jan. Lesar, predsednik; Štefan Virk, namestnik; Jernej Cedilnik, tajnik; Matija Sever, namestnik; Fran Novak blagajnik; Fran Šuštar, njegov namestnik; Matej Lampič, knjižničar. Fran Traven, Jan. Jerala, pregledovalca računov. Zahvalimo preč. g. Smolnikarja za njegov trud. Potrebnemu društvu pa želimo razcvita iu prav veliko uspeha!
Iz kranjskega okraja.
g Društvo »Kranj« je dobilo nov odbor, ki prav pridno deluje. Pred dobrim tednom je predaval iotograf Rožun o naših planinah; v nedeljo, 16. t. m., pa g. dr. Globočnik o podaljšanju človeške starosti, ki je zabelil svoje strokovnjaško izvajanje s srečnimi dovtipi.
g Hranilnični računi so pokazali, kako potrebna je bila nova hranilnica v Kranju, da niso prisiljeni ljudje vlagati in izposojati si denarja pri zavodih naših nasprotnikov, ki iščejo le svoj lastni dobiček. V prvih dveh mesecih je imela posojilnica 200.000 K, v januarju let. leta pa 148.000 K prometa. Te številke menimo, jo dovolj priporočajo. (Opozarjamo, da ima uradne dneve v ponedeljek in petek.)
g Shod volivcev mesta Kranj je imel neodvisni kandidat g. T. Pavšlar v soboto, 15. t. m. G. kandidat se je izjavil za splošno in enako volivno pravico. Razvil je gospodarski program, kakoršnega si le želeti moremo našemu zanemarjenemu mestu. Za to mu bo tudi S. L. S. pri volitvi oddala svoje glasove.
g Napredni kandidat Ciril Pire premišljuje, na katere limanice bi vjel še kaj volivcev. Na vodovod najbrž ne bodo šli, kajti slišimo, da ie tvrdka, ki je te dm poskušala teren, zaliti -vala 100.01'H) K več knkor je v proračunu. Z.i kolodvor ir. njegov dovoz se g. Ciril kot bivši muzikant v deželni zoomici in odbornik slav mesta Kranj še tudi ni pobrigal. Edina politična strast njegovih priganiačev mu ute^ie podaljšati življenje za en teden.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz Mengša, izobraževalno društvo preskrbi prihodnjo nedeljo. 23. t. m., popoldne ob 3. uri prav veselo in zabavno igro: »Lumpacij Vagabund«, s petjem in tamburanjem. Kdor si želi prijetne zabave za par ur, naj pride k tej igri. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
g Iz Št. Jurija pri Kranju. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo dne 23. svečana popoldne po krščanskem nauku veselico združeno s srečolovom. Spored je sledeči: 1. M. Vilhar: Slovenac i Hrvat.« Poje moški zbor. — 2. »Kmetov stan, najtežji stan«. De-klamacija. — 3. Fr. Ferjančič: »Venček narodnih pesmi«. Poje moški zbor. — 4. »Žabja svatba« in »Narobe svet«. Deklamacije. — 5. »Kovač prižgal si je tobak in prišla je miška.« Narodna. Poje moški zbor. — 7. „Srečolov". Ker je čisti dobiček namenjen za napravo novega odra za igre. in za nabavo dobrih knjig, vabi s tem odbor vse ude in prijatelje našega društva, da se v obilnem številu udeleže te
naSe veselice. — Naši vrli fantie se pripravljajo za jako lepo igro, malo težka je. toda pogum velja in vztrajnost, pa bo Slo. — 12. t. m. se je poročil Franc Ajdove iz Šenčurja z Marijo Sušnik, bil je izvrsten ud našega izobraževalnega društva in Marijine družbe. Bilo srečno!
g Umrl je po dolgi in mučni bolezni na Podhruški pri Kamniku, fara Sela, Matija Ho-inar, prevžitkar, star 84 let. Pokojnik je bil oče vIč. k. misjonarja Romana Homarja iz reda benediktincev v Minnesoti v Severni Ameriki. Udeležil se je dvakrat vojske na Laškem pod slavnim Radeckijem. Vedel je veliko povedati iz voiskinih časov. Pokojnik je bil daleč okoli znan podobar. Znal je lepo izrezlja-vati podobe Križanega, Brezmadežne in raznih svetnikov. Upamo, da se že veseli v družbi tistih, katerim je tako lepe spomenike postavljal na zemlji.
g Kat. slov. izobraževalno društvo v Mekinjah napravi dne 23. svečana ob polu 4. popoldne predpustno veselico s tem sporedom: 1. N. Loboda: Z bombami in granatami,koračnica, 2. V. Parma: Pozdrav Gorenjski, valček, svira tamburaški zbor »Planinka«. 3. Ivanovič: Brzopolka. 4. »Mi brhki kuharji«, kuplet za čveterospev. 5. Rudeči nosovi, burka v 1. dejanju, po nemškem F. R. 6. H. Volarič: Nos, smešen zbor. Dohodek se porabi za društveno zastavo. Zadnje predstave »Revček An-drejček«, se je udeležilo obilo občinstva; mnogo jih je prišlo iz Šmarce. nekaj iz Domžal ter celo iz Sostrega ter drugih krajev; kar je znamenje, da se za naše društvo zanimajo tudi izven okraja.
g Iz Križev pri Tržiču. Sam Bog vč, kako je to. da je v naši primeroma mali vasi vedno več krčem. Najbrž zato, ker gostilničarji delajo izvrsten zaslužek od našega nespametnega ljudstva, ki jim nosi svoje težko zaslužene krajcarje. Pa še niso zadovoljni ti krč-marji in zato ne poznajo nobenih policijskih ur. Pije in igra se kar uprek! Ali je občinskemu odboru in orožnikom to res kar vseeno? Kar je preveč, je pa preveč, in zato smo prisiljeni povzdigniti svoj glas proti takim razmeram!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Iz Zagorja. Cobai je sicer postal zopet kandidat, celo na dveh krajih, no, pa to ni nič hudega, saj star je zadosti za kandidata, brani mu pa tudi nihče ne. Da sta pa kandidat in poslanec dve različni stvari, to ve menda Cobai že iz skušnje; če ie na to že pozabil, bo pa zvedel v petek bolj natanko. — Priden je pa, priden, za shode, zlasti v naši dolini. Kajti ve, da ima tukaj nekaj ljudi, ki prebavijo vse, kar on reče, pa naj veže še take otrobe. Saj kjer ljudje samostojno mislijo, kakor smo slišali zadnjič iz Brežic, za njegove besede ne da nihče počenega groša. Tamkaj jo je namreč moral kar odkuriti od pametnih mož. — Koristi od svojih shodov Cobai seveda ne bo imel posebnih. K večjemu so taki shodi v korist gostilničarju. — Centrala v nevarnosti. Ni še pozabljen požar v čistilnici, že bi si bil ogenj kmalu poiskal še večje žrtve v elektrarni. Vnel se je po neprevidnosti bencin, ki so ga pa k sreči kmalu zadušili; par motorjev je nekaj poškodovanih. To je zadnji čas že tretji požar pri rudniku. Prvi je bil v Kisovcu na »šohtu«. Kako potrebna bi bila požarna bramba. — V kratkem so prinesli iz kisovških jam it četrtega rudarja, ki se le
ponesrečil, sama sreča, da ne nevarno. Pritisnil ga je »hunt« k steni. Saj pa tc tudi ni čudno, vse je v rovih tako ozko, da se ni kam ogniti. Tukaj govorite, gospod Cobai, da se razmere izboljšajo, če Vam je res kaj za delavca, pa ne slepomišite za mandati, ko vendar veste, da jih ne boste vjeli nikdar. — Po t e n t na pijančevanje so si vzeli mladi Zagorjani.
V	nedeljo so si namreč napravili (kakor smo brali na plakatih) — »štavbarski« (pijančev-ski) bal. Ker ga menda že tako ne »požajfaio« zadosti, zato taka nespametna zabava. Imajo že preveč denarja. Včasih so mladi ljudje kai nase držali.
d V Polšniku se je novo upeljani praznik prikazovanje brezmadežne Marije Device v Lurdu prav slovesno obhajal. Slovesnost so I-osebno povzdignili prevzvišeni gospod kne-zoškof, ki so imeli tri govore, slovesno opravilo v torek. Bila je v ta namen tridnevna pobožnost, 10., 11. in 12. februarja, vsak dan po dva govora in predtadan tudi enega še po-poludne, katerega so govorili prevzvišeni. Pomagala sta gospoda savski in šentlamberški. V torek k 10. opravilu so prišli še drugi sosedje.
V	ponedeljek zvečer je tudi po ar.geljevem češčenju pol ure slovesno pritrkovalo po vseh cerkvah in so se zažgali kresovi. Ljudi se je zbralo prav mnogo iz vseh sosednjih fara, celo še nekaj iz Ljubljane. Obhajanih je bilo nad 600. Ljudje so bili veseli in prav hvaležni pre-vzvišenemu gospodu škofu in pomagajočim gospodom sosedom. Povrne naj vsem brezmadežna Gospa lurška.
d Iz Javorja pri Litiji. Ga že imamo — novega organista in cerkvenika. Orglja dobro in lepo, tako da ljudje pravijo, da dozdaj še vedeli niso, če imajo naše orgije res tako lepo »štimo«. Upamo, da se bo zvesto držal svoje službe in nič tnu ne bo sile pri nas. Kadar napravimo še nov pevski zbor in se malo izurimo, vam že sporočimo, da nas pridete lahko poslušat, upamo, da vam bo všeč. Pa zdravi!
Notranjske novice.
Idrijske novice.
Iz kroga c. kr. drvarjev. Najžalostnejši je stan ubogega drvarja. Človek bi mislil, da so drvarji vsaj v eraričnih gozdih preskrbljeni — a se zelo moti. Se niti za slučaje bolezni in poškodb niso zavarovani. Mohorič Leopold si je leta 1890. hudo poškodoval nogo, ležal štiri tedne doma in ni dobil nobene podpore. Istega leta so nesle drva po grapi Andreja Koder, ležal je tri tedne in ni dobil nobene odškodnine. Petra Medveda so iz Hudega polja na parah prinesli domov leta 1882. Sel ni šest tednov iz postelje in za časa bolezni ni prav ničesar dobil. Anton Hvala je leta 1901 pri delu obolel, a tudi sam ničesar dobil. V novejšem času Božič, Carli, Sedei, Leopold Crno-logar, France Majnik niso mogli delati vsled poškodb pri eraričnem delu, a tudi niso dobili nikakih podpor. Najlepše je pa to, da je Štefan Troha delal celih štirideset let v eraričnih gozdih — a ni dobil za starost in onemoglost prav nobene pokojnine. Kdo je kriv temu? Večinoma liberalni poslanci, ki se niso za to pobrigali; nekaj so krivi drvarji sami, ker niso z združenimi močmi zahtevali svojih pravic. Drvarji, združite se vsi v strokovnem društvu, in s skupno močjo zahtevajte po ljudskih zastopnikih svojih pravic.
Česa je nemudoma potrebno drvarjem? Drvarji se morajo zavarovati. Do leta 1875. so bili drvarji združeni z rudnikom v Idriji;
če se jih je odstranilo, zakaj se ni poskrbelo,
da bi se jih bilo zavarovalo drugače. Akordno delo se mora odpraviu, da ne bode toliko nesreč. Odpraviti se mora ročna železnica na idrijskih graoiati, saj je uovolj ziviuc, ua lahko izpelje drva. Drvarjem se morajo dati drva brezplačno, poskrbeti se mora tudi drvarjem in njihovim družinam za zdravnika in zUra-vila. Udove bi morale vsaj 15 kron mesečne pokojnine dobiti — otroci do 12. leta vsaj po 5 Kron — umobolni in pohabljeni otroci pa vsaj 10 kron. Imeti bodo morali drvarji tudi slovenske uradnike, da se bodo ž njimi vsaj lahko zgovorili; sedaj so sami Nemci, ki ne znajo slovenščine, tedaj drvar svojih želja in teženj uradniku naravnost niti povedati ne more.
Ali so pa drvarji potrebni v eraričnih gozdih? Idrijska rudniška direkcija sama je leta 1906. vzela od gozdne uprave, in sicer oglja za 37.588 K, drv za 90.166 K. lesa za stavbe za 12.590 K, lesa za žago za 14.266 K-Koliko je pa pokupil Gruden, Bolko in drugi. Koliko so pokupili samo kmetje in razni po-sodarji. Vsega tega matenjala gotovo ne izdelajo oni uradniki, ki govore, da drvar dandanes lahko izhaja z 28 vinarji na dan, če bi jih gozdna uprava imela tudi na tisoče.
i Kristanov shod v pivarni. Večer pred Svečnico je sklical naš dicni 1 onček snocl. Na shodu ie bilo več ženskih oseb kot moških, in med zadnjimi komaj 30 volivcev. Po krasnem uvodu ob zabavljanju čez farje, čez gospoda kateheta Oswalda, da je volk itd. začel je Kristan navzočim vernim poslušalcem staviti uganjke: »Kdaj sem beračil za službe pri kon-sumu? Kdaj sem zahteval povišanja svoje plače itd.« Ljudje mu niso odgovarjali, ker so si pač svoje mislili. Hvalil in priporočal je tudi Etbina Kristan» kot kandidata za mesto Idrija. »Ce želite lepšo kravato, lepšo srajco, obleko, greste v Ljubljano kupit. Tedaj tudi Etbina Kristana volite za poslanca!« Mi pa pravimo, ni vse dobro, kar pride iz Ljubljane v Idrijo. Ena takih stvari je Kristan sam! On sam je živa priča, da ni govoril resnice na tem shodu. Še desetletja se bodo nekateri praskali za ušesi radi njega. Sicer nočemo prerokovati, a bo tako! Zakaj, ve Kristan sam najbolje! — Svetoval je, naj ne volijo Gangla. Tudi s tem je farbal svoje poslušalce. Kako to Kristan? Kdo pa se je pred dobrimi 14 dnevi zvečer z gospodom Ganglom dolgo, dolgo pogovarjal in kaj je imela tista docela rdeča oseba z imenovanim opraviti? Morda ni kazalo kšefta delati, da nečemo več za Ganglna?
n Smrtna kosa. V nedeljo, dne 9. februarja, je umrla 72 let stara gospa Ivana Plami-nek, vdova po ranjkem ravnatelju c. kr. rudnika v Idriji. V sredo je bil pogreb. Ranjka gospa je bila anglikanske vere in jo je pokopal protestantovski pastor iz Ljubljane.
n Volivni shodi. Pretečeni teden je bil idrijski okraj v znamenju volivnih shodov. Vršili so se na Vojskem, v Kanomlji, na Gorah, v Zavraču, Ledinah in Zireh. Kandidat S. L. S. gosp. Ivan Lavrenčič je napravil povsod na volivce ugoden vtis in jih je s svojimi stvarnimi govori kar očaral. Kandidata je po vseh imenovanih krajih predstavljal naš neumorno delavni državni poslanec g. Jož. Gostinčar, ki je imel 13. februarja ob pol 10. uri zvečer pri Didiču shod, ki je bil vkljub pozni uri prav dobro obiskan. Prav nič nam ni žal, da smo si za poslanca izvolili gosp. Jož. Gostinčarja!
n Naš kandidat. Kakor znano, je postavilo tukajšnje katoliško politično društvo za kan-d data mesta Idrije č. g. dekana Mihaela Arko-ta. — V petek pred pustno nedeljo se bo volitev vršila in upamo, ako se bomo čvrsto dr-

žali, da bomo zmagali vkljub poreki Gangl-nove in Kristanove stranke. — Volivci mesta Idrije. Ganglna in Kristana poznate! Oba ne bosta nikdar delala na to, da bi se realka po-državila. Prvi že radi tega ne, ker bi potem v Idriji kruh izgubil, ko bi se realka podrža-vila. Na državnih realkah namreč ni pripravnic. — Ako se ta zavod ne podržavi, smo izgubljeni! Znano Vam je, kako teži našo občino jarem dolgov. G. dekan se je trudil že vsa leta, da bi se s podržavljenjem realke občini to breme odvzelo. — Ne verjemite, da obstoji kaka zveza med Nemci in našo stranko. Kdor Vas s tem farba, laže ter pokriva lastne grehe z obrekovanjem nedolžnega! — Kdo pa je bil dozdaj dolga leta zvezan z Nemci? Ali mar ne liberalci! Kdo se sramuje jezika, ki ga je naučila slovenska mati? Ali mar ne liberalna inteligenca! Našteli bi lahko nebroj takih stvarij, nad katero vsako bi se prepričan in značajen Slovenec moral zgražati. Volivci, Idrijčanje! Ako knate še kaj čuta hvaležnosti v sebi, skažite zaupanje svojemu dekanu ter mu oddajte svoj glas na volivni dan! Ne bojte se nikogar, volitev je prosta in tajna, tistim postavam podvržena, kakor 14. majnika lanskega leta! Nihče Vam ne more in ne sme škodovati radi Vaše volitve! Kdor bi Vas oviral ali Vam grozil, naznanite ga oblasti! — Pokažimo s tem, da izvolimo našega dušnega pastirja za svojega- poslanca, da znamo ceniti njegove obilne zasluge in smo mu hvaležni za ves trud, ki ga je imel z nami v pretečenih šestih letih. Volivci! Napišite na glasovnico takole: Mihael Arko, dekan v Idriji. V slučaju ožje volitve naj nikar nobeden ne gre na delo. Takrat mora biti vsak mož pripravljen, kajti šlo se bo morda samo za en glas večine. Kdor izmed obeh kandidatov bo tega dobil, bo zmagal! Shrani naj tedaj vsak volivec svojo poverilnico do morebitne ožje volitve! — Ne poslušajte na zabavljice, ki Vam bodo od nasprotnikov v obraz letele; vsaj druge olike niso vajeni! Ne verjemite onemu, ki Vam bo na dušo pihal: »Kaj boš farja volil?« Mirno, složno in dostojno vršite svojo dolžnost kot možje, katerim je dala država volivno pravico !
Vipavske novice.
n Hudodelstvo. V noči od 10. do 11. februarja so ob cesti, ki vodi z Goč v Manče, hudobneži vrgli na tla križ, ki se je razbil na dva kosa. Ze poprejšnji teden so ga parkrat prevrgli, pa se ni razbil in dobri ljudje so ga zopet postavili nazaj. Križ je bil kamnit in jako star, pravijo, da je bil toliko star, kot je goški veliki zvon. Naši dedje so postavili spomenik Njemu, ki jih je odrešil, njihovi potomci so pa v svoji liberalni brezveri zavrgli svojega edinega Rešitel;a, kaj torej čuda, da jih bodejo v oči tudi Rešenikovi spomeniki! Ljudstvo se zgraža nad tem prezlobnem in obenem onemoglim maščevanjem. Toda le potrpimo, naš Bog ima še vedno toliko moči, da bo znal maščevati samega sebe. Tudi ti zlobneži mu ne bodo ušli. Božji mlini meljejo počasi, pa sigurno. —
n »Kam je izginil denar?« V Postojni izhaja listič, ki se mu pravi »Notranjec«. Ta listič ie pa sila radoveden in poprašuje po rečeh. ki ga čisto nič ne brigajo. Tako je po-praševal v zadnjem česu dvakrat: Kam je izginil denar, ki se je nabiral in nabral za ustanovitev goške župnije? »Notranjcu« pač nismo dolžni polagati računov v pregled in odobre-nje. zato pa tudi »Notraniec« na svoja vprašanja in naj jih stavi tudi še stokrat, ne bo dobil odgovora. O goškemu gospodu kuratu je znano, da je jako natančen in vesten pri svojih računih, katere je dolžan polagati in iih
tudi polaga svojima ključarjema in knezoško-fijstvu ne pa »Notranjcu«. Dalje je tudi znano, da je on iako vljuden in prijazen gospod. On je že več osebam, ki so pri tem interessane, prav vljudno in prijazno pojasnil vso zadevo glede imenovanega denarja in dotiate osebe so bile s pojasnilom popolnoma zadovoljne. Ako je torei »Notranjčev« dopisnik morda dal kak stotak za ustanovitev goške župnije, naj se blagovoli potruditi v Ooče k gospodu kuratu, kjer bo kaj naglo in natančno zvedel, kakšna je usoda njegovega stotaka. Ako pa — kar je najbrž resnično — ni dal niti vinarja, naj pa kar lepo molči in naj ne stika po tujih denarnicah, koliko je še v njih, kajti pregovor pravi: »Kar te ne peče, ne gasi, da se ne cpečeš«.
n Na naslov prizivne komisije za osebno dohodnino. Na Vipavskem so posestniki, ki natančno vodijo knjige o dohodkih in stroških in torej tudi do vinarja natančno napovedo svoje dohodke. Pa se jim vkljub temu ne verjame v Postojni in se jim nabije več davka, kot so ga dolžni plačevati. Razume se, da dotičui rekurirajo, toda vsi rekurzi zaspe sladko spanje v ljubljanski megli. Tako ima en posestnik na Vipavskem že tri nerešene rekurze. Mi bi jako želeli, da bi Ljubljana — zaspana — vsaj malo dvignila svojo glavo in pogledala vsaj z enim očesom in ganila vsaj z mazincem, če že noče s celo roko.
Iz raznih krajev Notranjske.
ti Iz Begunj pri Cerknici. V Topolu je umrla Marijina družabnica Marija Bonač, hči posestnika Franceta Bonača, v najlepši dobi 20 let. Bila je blaga deklica, vneta le za dobro in splošno priljubljena, kar je pokazal tudi nien pogreb, katerega so se udeležili iarani v obilnem številu od blizu in daleč in Marijina družba z zastavo in venci. Takoj za sestro pa je zapustil ta svet tudi njen mali bratec Ludovik, ki sedaj počiva ob nienem grobu in ž njo vred uživa nebeško plačilo! N. v m. p.!
n Iz Senožeč. Na Svečnico se je vršil pri nas ustanovni občni zbor slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Najprej nam je domači kaplan g. Kleindienst pojasnil v prepričevalnem govoru koristi dobrega in škodljivost slabega berila, kar nam je tudi z vzgledi pojasnil. Dokazoval je potrebo katoliškega izobraževalnega društva v obče. zlasti pa še posebej za Senožeče, ker tu obstojata že dve nasprotni društvi (v Senožečah in v Dolenji vasi), kateri razširjata tudi pogubni list »Svobodna misel«. Ta list zahaja v priprosto kmet-sko hišo; koliko zla more učiniti, ie jasno. — Neka sicer zelo liberalna gospodinja je rekla: »Ta list pa ne sme zahajati v našo hišo že zaradi otrok ne, kakšni budo postali, če bodo to brali!« Kako potrebno je torej katoliško društvo, katero razširja le dobro in pošteno berilo! Nasprotniki so trdili, da se v naše društvo ne bo nihče vpisal. Pa glejte čudo! Naše društvo ima že več udov, kakor obe nasprotni društvi skupaj. Pristopilo ie že precej v začetku do 80 udov in se še vedno novi oglašajo. Hvala Bogu, da je ljudstvo spoznalo nevarnost, ki jim preti od slabega berila; to je pokazalo zlasti s tem, da je že več udov zapustilo nasprotni društvi in pristopilo k našemu. Društvo ima na razpolago velike in krasne prostore v kaplaniji. Pa tudi v gmotnem oziru je naše društvo dobro podprto, ker nam je zapustil v ta namen t g. župnik Ign. Okorn 1000 kron. Na ta način se bo zamoglo društvo lepo razvijati in obstanek mu je zagotovljen. Za predsednika je izvoljen g. 1. Kleindienst, za tajnika g. Iv. Zelen ml., trgovec. — Živelo novo društvo !
n Prošnja. Dobro bi bilo, ko bi slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Logatcu blagovolilo poskrbeti, da se na volivni dan ponoči, to je 28. februarja t. I. v Idriji ne bodo taki izgredi počenjali kakor so se zadnia leta ob takm prilikah od poulične druliali pod pokroviteljstvom znanih faktorjev.
n Iz Postojne. Ne bi verjeli, da se je »Slovenski Narod« tako poboljšal. Pohvalil je nas.i dva gospoda Ažmana in Vilfana. Veste, ko sem to bral, sem si pa mislil, to sta res fest fanta. Ali nimam prav, da tako rečem, če sta vse to že naredila v znani napredni in liberalni Postojni. Izobraževalno društvo sta nani ustanovila, da imamo priliko zapuščati liberalno izobrazbo, ki se kaže v kletvini, pijančevanju in v lepih besedah. In vi ne veste, kako radi poslušamo predavanja teh dveh gospodov. To vam znata govoriti, malo bolje, kakor tisti Arko. ki se ne upa biti več poslanec! Samo to se čudimo, zakaj tako čakata s hranilnico in posojilnico! Gospoda! Se to hitro naredita, bo-deta videla, da bo dobro šlo. Mi že komaj čakamo. Naši liberalci naj pa gredo svojo modrost iskat k vodovodu, svojo modrost bodo našli tudi pri otoškem mostu in pri tisti cesti, ki so jo morali s koli podpreti, da jim ne pade v Pivko; svojo modrost naj pokažejo tudi s tem, da bomo dobili nazaj vsak po tistih 2n vinarjev, ki so jih za dostavljanje protipostav-no od nas zahtevali. Sploh pa mi njihovo modrost že poznamo, če le pomislimo na velikanske doklade, katere so nam ti liberalni gospodje naložili. Zato sem pa jaz skbnil, da bom ravno tiste može volil, katere ta dva gospoda priporočata, pa tudi malo bom poagitiral. Zvedel sem pa tudi, da sta naša dva go:-poda naredila nekaj, česar postojnski liberalci še nočejo vedeti. Preveč sta jih iz imenikov pometala! Meni to ni prav, zato ker bi bil jaz vse tiste pregovoril, da bi bili na klerikalno plat volili. Pa kar je, to je. Jaz bi se takoj na višjo gosposko pritožil, pa ker pravijo v *Notranj-cu«, da tam samo nemško znajo, zato pa se ne upam. Rečem le to, da fletno pa je v Postojni, pa še fletneje bo!
n Iz Postojne. Naše izobraževalno društvo obstoji komaj štiri mesece in ima že okrog 150 udov, ki se prav pridno udeležujejo predavanj, ki pa tudi radi prebirajo časopise in knjige. Dite 16. t. m. so vprizorili društveni udje igro »Novi zvon na Krtinah«. Ne da bi bili izdali posebna vabila k predstavi se je zbralo okrog 200 ljudi, ki so z zanimanjem in veseljem sledili igri. Po igri je bilo slišati le eno: Lepo je bilo. da bi bila le kmalu zopet igra. Igravci so pokazali s prvim svojim moškim nastopom, da imajo dovolj zmožnosti predstavljati tudi kaj težjega. Igrali so vsi prav dobro. Last jim. V društvene namene se je pri igri dobilo 40 K. - V nedeljo, 23. t. m. nastopijo na odru dekleta izobraževalnega druš va v igri »Pri gospodi«. Povabljeni so društveniki m njih družine.
. n Studeno pri Postojni. Dne 2. svečana 'JI^ V^u ,zobraževalno društvo svoj občni ZDor. Odbor je poročal o svojem delovanju. VoN se je nov odbor, ki se ie sestavil tako: LB'z,akV Predsednik; D. Janež, podpred-
namestnik; I. Simšič, knjižničar; J. Brenčič. magajnik; J Furlan, njegov namestnik; L.
KrCHm^Le,narčič za P"*'- računov. -mnogo društvenikov se je naročilo na »Domoljuba«. Udov šteje sedaj 42. Dne 5. t. m. nastal je ogenj pri Japelju, po domače Kernevc.
sreči se je kmalu zapazil in vdušil. Domača požarna bramba ie bila takoj na mestu in pokazala svojo spretnost. Podpirajte to preko-ristno društvo, ki se žrtvuje za blagor bližnjega! — Nekega ženina, ki se je vračal iz Po-
stojne domov v Qorenie, so na poti napadli neki lopovi, ker so najbrž čutili, da ni prazen; pa potnik je bil oborožen in jim je dal podu-hati nekoliko smodnika, pa so jo odkurili. — Varnost je povsod dobra!
n Iz Gorenje Kanomlje. Dne 20. januarja je umrl v Zgornji Kauomlji po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti Janez Alohorič. Ootovo zasluži, da se ga spomni tudi »Domoljub« med svojimi vrstami, ker je bil vedno odločen in navdušen pristaš Slovenske Ljudske Stranke. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je pokazal svojo odločnost. Ker je bil že takrat bolan in ni mogel priti peš na volišče, si je naročil voznika, samo da je junaško pokazal svojo stanovitnost in zvestobo v Slovenski Ljudski Stranki. Njegov pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno število ljudstva, je pričal, kako je bil povsod priljubljen. Vsi gornji Kanoineljci žalujemo po njem, posebno še njegova soproga, edini sin in njegov brat. Spomin v naših srcih mu je zagotovljen, njemu pa bodi lahka žemljica pri Fari. — Kanomeljska cesta. Culi smo. da je Tonče Kristan vpil, da je Gostinčar obetal Kanomeljcem napraviti novo cesto, kar je pa debela laž, ker nikdar ni Gostinčar tega govoril. Pač je govoril, naj bi prosili, znabiti dobimo kako podporo od dežele in države. Gostinčar je že pokazal, da dela za nas. Kristana so pa samo široka usta. Ko je Naveršarju vihar poslopja odnesel, Kristan ni storil nobenega koraka, pač pa je Gostinčar takoj storil potrebne korake. Sam je prišel pogledat na Naveršje in pri tem je bogato obdaril Naveršarjevo ubogo slepo hčer, kar se od Kristana še ni čulo, da bi bil kaj takega storil. Tudi Kristan ne mara po naši Kanomlji hoditi, ker on ni za nas, mi pa zanjga ne, ker ga predobro poznamo. Gostinčarja imamo pa radi in smo ga vedno veseli, kadar pride k nam. Zato le pridite še k nam, gospod poslanec! — Vprašanje iz vse Kanomlje ?? V Kanomlji se spominjamo, da ste bili gospod kandidat vitez svoje dni v cestnem odboru. Ne moremo se pa na noben način spomniti, kai ste storili takrat za kanomcljsko cesto. Zato Vas vprašamo! Tudi se ne domislimo, kolikokrat ste prišli takrat v Kanom I jo pogledat cesto. Se to nam povejte, ker smo radovedni postali sedaj, ko hočete biti naš poslanec. Ali ste se mogoče takrat, ko ste sedeli v cestnem odboru, bali kanomeljske ceste ali Kanomeljcev ? Kaj pa sedaj?
n Iz Hotederšice. Katoliško izobraževalno društvo, katero smo željno pričakovali, smo ustanovili v nedeljo 19. m. m. Kako potrebno je bilo to društvo, ie dokaz zlasti to, da se je takoj pri ustanovnem shodu sprejelo blizu 40 članov. Katoliško izobraževalno društvo si je že naročilo več dobrih knjig in časopisov. Torej, člani le pridno sezite po dobrem berilu. — Marijina družba, katera ima mnogo sovražnikov, vrlo napreduje. V nedeljo 26. m. m. je priredila veselico, katera je sijajno vspe-la. Predstavljali sta se igri »Sv. Cita« in »Kmet in fotograf«. Igralci, ki so bili večinoma taki, da niso kake igre še nikoli videli, so vsi častno izvršili svojo nalogo. Cisti dobiček se ie porabil v blag namen, namreč za kapelo Lur-ške Matere božje. — Debelo je lagal »Notranj-čev« dopisnik po veselici v neki gostilni, kjer ie trdil, da je bilo na veselici samo 30 ljudi. Dopisnik je gotovo pogledal pregloboko v li-terček predno je šel na veselico, kajti na veselici je bilo ljudi več kot sto. Veselica se je vršila v ljudski šoli. To pa je naše liberalce silno bolelo. Dasi je krajni šolski predsednik dovolil šolske prostore v to, vendar so ti »ve-leumi« dvajsetega stoletja brzojaviii na deželni šolski svet, da če se smejo veselice prirejati v ljudski šoli. A odgovor Jih je še bolj potrl; tulci so bili potam, kot da bi jih » kropom po-
lil. Živeli »veleumi« 20. stoletja! Rojenih je bilo v naši župniji pretečeno leto 32, umrlo jih je 25, izmed katerih je bila najstarejša A. Albreht, ki je bila v 92. letu. — Zajci so že na delu. Oglodali so že zopet letos mnogo sadnih dreves. Ogromna ie škoda, ki jo povzroča ta škodljiva žival ubogemu kmetu. Kdaj se bode vendar dovolilo kmetu pobijati to škodljivo žival? Naj naš gospod državni poslanec Gostinčar malo podreza o tej stvari na Dunaju!
Romanje v Lurd.
1.	Kdaj pojdemo? Odrinemo v ponedeljek 11. maja; vrnemo se v soboto 23. maja. Romanje se bo torej vršilo v Marijinem mesecu. Trajalo bo 13 dni. V Lurdu bomo 4 dni.
2.	Kje pojdemo? Po ti-le črti: Ljubljana— Beljak—Franzensfeste—Inomost — Einsiedeln —Luzern — Bern—Genf—Lyon—Avignon — Cette—Toulouse—Tarbes—Lourdes (Lurd).
—	Nazaj večinoma po isti črti. Samo iz Lyona napravimo (v severozahodni smeri) skok v Paray-le-monial (Parelemonial); skozi Svico gremo nazaj deloma po drugi progi preko Freiburga in Ziiricha.
Poleg Lurda bomo obiskali še tri velike božje poti: Einsiedeln v Švici, Fourvier (Fur-%ie) pri Lyonu in Paray-le-monial, kjer se je razodelo Jezusovo Srce. Na vsaki se bomo pomudili po en dan in ondi opravili svojo po-božnost.
Nekateri bi morda želeli, da gremo nazaj po čisto drugi poti kakor tje. A tega ni treba, ker se itak ne moremo peljati vedno podnevi. Tako potovanje bi bilo namreč mnogo daljše in dražje. Skrbelo pa se bo kolikor mogoče, da kjer se peljemo enkrat ponoči, tam drugič podnevi, da se kolikor moč vse vidi.
3 Kdo bo vodii romanje? Tehnično vodstvo ima v rokah g. Štefan Bolla z Dunaja, ki je spremljal romarje v Lurd že devetkrat, ima torej dovolj skušnje in ga vsi njegovi udelež-niki hvalijo, kako izvrstno vse uredi in izpelje.
4.	Koliko bo stalo? I. razred 520 K, II. razred 400 K, III. razred 250 K.
V tej vsoti je obseženo vse: vlak in vsa preskrba in postrežba na potu; hrana (od Inomosta dalje do Inomosta nazaj), prenočišče, vozovi za romarje in njih prtljago itd.
a)	V vagonih bodo:
potniki I. razreda po 4 v enem kupeju, potniki II. razreda po 6 v enem kupeju, potniki III. razreda po 8 v enem kupeju.
b)	Vozovi bodo pripravljeni na kolodvorih za romarje in za njih prtljago posebe. V manjših krajih (Einsiedeln in Paray), kjer daljava ni velika in vozov ni lahko dobiti, bodo romarji sami šli peš s kolodvora v mesto, vozovi za prtljago bodo pa preskrbljeni tudi tam.
c)	Prenočevalo se bode v hotelih, in sicer: potniki I. razreda imajo vsak svojo sobo, potniki II. razreda sta po 2 v eni sobi, potniki III. razreda so 3—5 v eni sobi z ravno toliko posteljami.
č) Hrana bo zadostna in dobra. Ravna se po razredih.
Ker ima torej II. razred ne samo to prednost, da se v vagonu mečje sedi, ampak tudi mnogo drugih prednosti, zlasti za prenočevanje, bodisi v vagonu, bodi v hotelu, zato se vsem, ki lahko utrpe, priporoča II. razred.
5.	Za poseben vlak je treba vsaj 250 oseb.
—	Tudi pri 200 osebah se napravi še poseben vlak, vendar je treba v tem slučaju potnikom I. razreda doplačati 20 K, II. razreda 15 K, | III. razreda 10 K. kar ni veliko z ozirom na
ugodnosti posebnega vlaka. — Ako bi število ne doseglo 200 oseb, ne bo treba nič doplače-vati, a dobiti bi ne bilo mogoče posebnega vlaka, marveč voziti bi se bilo treba z navadnimi vlaki, toda v posebnih vozovih. — Upamo, da nas bo dovolj za poseben vlak brez kakega doplačevanja.
6.	Obstal bo vlak na teh-le postajah: Ljubljana, državni kolodvor (v Šiški)—Skofja Loka—Kranj—Lesce—Jesenice — Podroščica — Beljak. Na enem teh kolodvoro\ bo treba vstopiti.
7.	Potniki bodo razdeljeni na skupine. Vsaka skupina bo imela svojega vodnika.
8.	Dobil bo vsak potnik v roke:
a)	knjižico, v kateri bodo skupne molitve in pesmi, popis celega pota, navodila za vedenje in ravnanje romarjev, natančni vozni red, imenik vseh romarjev in potnikova legitimacija,
b)	mal zemljevid celega pota,
c)	številko svoje prtljage,
č) romarski znak: svetinjo lurške Marije s trobojnim trakom.
9.	Poseben zdravnik bo spremljal romarski viak — za slučaj potrebe, če bi se komu kaj primerilo.
10.	V duhovnem oziru bo vse kar kar najboljše oskrbljeno. Na potu bomo imeli Smar-nice, ali bolje rečeno: duhovne vaje. Med vožnjo v vlaku se bo bralo, molilo in pelo. Kjer bomo stali, bosta vsak dan po dve pridigi, ki bodo tako razvrščene in urejene, da bodo merile na dušno prenovljenje. Posluževali se bomo na potu prav pridno od svetega očeta danega priporočila o pogostnem in vsakdanjem sv. obhajilu. — Spoved se priporoča za prvič opraviti že doma, drugič na potu. — Čas romanja bo kar najbolje porabljen v duhovni dobiček.
1. Za petje bomo še prav posebno skrbeli. V knjižici bodo tiskane znane Marijine pesmi, katere bodo lahko vsi romarji peli. Želimo pa, da bi imeli tudi izvežbane pevce, ki bodo lahko umetno zapeli. Zato prosimo, naj vsak udeleženec pri oglasu še posebe naznani, če je izvežban pevec. Gotovo se bo oglasil tudi kak gospod, ki bo petje vodil.
12.	Do kdaj se je treba oglasiti? Do zadnjega (31.) sušca. Treba je namreč vsaj pet tednov naprej vse naznaniti železničnim upravam in hotelom. — Silno pa ustrežejo oni in odboru delo močno olajšajo, kateri se oglase prav kmalu. Nazadnje namreč pride pri takih rečeh velika zadrega. Zato nujno prosimo: Oglašajte r« pravočasno I
13.	Kje se Je treba oglasiti? Oglasitev in vsa pisma, ki se tičejo romanja, pišite na naslov: Upravništvo »Šlovenca« v Ljubljani.
14.	Kako se je treba oglasiti? Pošljite na zgornji naslov izpolnjeno oglasnico, ki se vam s tem pojasnilom vred dopošilja.
Kdaj in kako je treba plačati? Koj ko se kdo oglasi, se mu pošljeta dve poštnohranilni položnici (čeka). Na eno je treba takoj z obratno pošto doposlati 10 K za pripravljavne tro-ške, ostala glavna vsota (po odtegnjenih 10 kronah) se pa mora doposlati vsaj do 15. aprila. Lahko se pa tudi cela vsota odšteje naenkrat, kdor namreč hoče, takoj, ko se oglasi, vse plačati.
Romarji zunai avstrijskih mej, s Hrvaškega, Ogrskega, Italijanskega, morajo doposlati denar po poštnih nakaznicah svoie države.
Ako bi bil kdo pozneje iz važnih vzrokov zadržan iti na pot, se mu bo vsota vrnila. Odtegnila se bo samo mala vsotica v poravnavo troškov, ki pa 20 K ne bo presegala. Odglasiti se je treba vsaj tri dni prej brzojavno ali v priporočenem pismu.	*
Razumljivo. »Kaj pa delate, prijatelj, da ste tako debeli?« — »Prav nič.« —Nepridiprav, ki je iznašel delo, pa res ni vedel kaj početi.
Sladka smrt. »Za katero boleznijo je pa umrla soseda?« Za »sladkorno boleznijo!« — »O, to je bila sladka njena smrt!«
Zapreka. Ali ste imeli prijetno vožnjo po morju?« Ne, spremljala me je moja žena.
(Cešmlnjevo lublje) in sicer lublje med korenino kakor tudi lubje od debla posebe nabrano in posušeno kupuje v vsaki množini tvrdka dr. Ernest Kumpf v Beljaku. Kdor trebi in ruje češminjeve grme, naj nabira to lublje in proda navedeni tvrdki.
ŽITNE CENE.
Cene za 100 kg.
Ljubljana, 17. februarja.
Pšenica domača.......23.—
Rž ...........20.—
Oves ..........17 —
Ajda, črna.........19.—
Ajda, siva.........17.—
Proso, rumeno.......15.—
Proso, belo ........18.—
Ječmen..........16.—
Fižol, rdeč.........18.—
Fižol, kos.........18.—
Fižol, mandalon.......14.—
StorBe preseneti
navadno ko prvič nudijo Soofti ovo emulzijo otrokom, ki trpe na angleški bolezni.
Scott-o va emulzija
čudovito naglo ozdravi otroke in jih utrdi, ojaéi kosti in pospe šuje njih cel razvoj. Tak izboren učinek se pa more doseči tudi le z res izbor-nim sredstvom. .Scott vsebuje samo snovi najboljše kakovosti, poseben Scott ov način izdelovanja omogoči, da se vspeh pomnoži, in da Scott-a lahko prebavi mlado in staro da celo otroci, katerih življenske moči so zelo slabotne.
Prliuu It . lo Manko-ribitca-kot po-roitvtnim mik» •• SCOTT-n» mM*.
C«ni iSTlrol steklenici 2 I tO t. Dobi «c v vseh lekarnah.
Tudi železničar. Kajne, Tine, to so pa železničarji? — Seveda so! — Čudno, pa imajo ostroge na nogah! — Služijo pač pri konjski železnici.
fla proda)
je hit« z mlinom, v kateri ae nahaja «oba, čum-nata, hlev za 2 glavi živine in veta, obenem mlin na en tečaj, na katerem ata dva para kamnov In stope. Tik hiSe je sadni vrt, na katerem je pod. Stipa in svisli. Blizu hiSe je zemljUče, na katerem se redi 1 krava in par preSičev. Cena okolu 1800 K Plača se lahko v obrokih. Zemljišče te nahaja pol ure od velikih tovarn In pol ure od kolodvora Medvode, od iupne cerkve pa 20 minut — Več se izve pri Ant. Bazlaiu « Praski «i. 26i	26 3 -3
Slabotni,
v razvoju ali prt učenju zaostali otrooi, ter aiaka-knral, otožni, atntoaai, utrujeni, lahko vzburljlvl ln zfodaj oslabeli ««rasli rabijo z velikim uspehom ir. Haas ae ala Haaaaatogaa.
•las« sa Yzhatfl, tfaéavaa la talaaaa moòi ss rfvigaaja, «ss ftivAavja «a ejaòi.
Zahtevajte Izrecno pristni «r. Hammal-ov Haamatagaa in ne dajte ai usilltl nobeno izmej mnogih ponarejanj. Dobi ta v lekarnah. 3170 6—13
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani
ItOnireSnl ttt !L 19 registrov«™ zadruga z omejenim poroštvom K0B$f8SHJ tff tL H
•prejemahranilne vloge vsak m«* ^31 »I to je, d je sa 300 delavnik od 9 do 12. ure |itf ^T |4 |0 9 ^^ 60 rinmr mà
Dni«« hranilne knjižice ae sprejema)« k*« gete« dsiar, M kU a # ebreatova^e pral
■•■«■i rfavak piate kraallaiaa sa
Kanonik JL Kalan I. r., predsednik.
Najaiffwnejia J- »atelk 1.r., podpredsednik.

Sirolirt
Radi izborriega okuia ga tudi otroci radi uiivajo.
Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci
praSpliujeja SlraHn „Roeke" itavllal erefesor|l ia zdravniki. Sirolla Icbuljikje tok ter pespeluje redllnest teleea.
Ker se ponujajo manjvredna ponarejanja, zahtevajte vedno. Izvirni zavoj „Roche".
F. Hoff mann-La Roch« £ Co.
»I in Diana! Hl/1, Neulinggasse 11.
»jRoehe
Dobi se na zdravn. predpis v lekarnah à K 4 - steklenica.
Ilustr. broftura H. II
inko.
i' i
MCS*
sprejme takoj pekovski mojster v Ljubljani. Naslov pove uprava tega lista.	381
I |Zan«>e za mizarsko obrt, sprejme takoj UwCllW9 Jan» To me J, Viimarje
it. 44 pri Ljubljani.	409
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thynomel Scillae, to je izdelek, katerega zdravniki radi priporočajo.
Izjava.
376
Podpisani izjavljam na izjavo g. Iv. Sajovica, v 6. številki »Domoljuba«, da res trgujem z lesom na Dolenjskem in, da böte natančno vedeli, kje, Vam povem, da trgujem med Zatičino in Veliko Loko, kjer Vas in Vašega kredita nihče ne pozna. Pri svojih trgovskih potih ne potrebujem Vaše zveze ter Vas pri svojih kupčijah niti ne omenjam.
V Podkraju, 12. iebr. 1908.
Franc Srebot št. 12.
doktorja sredstvo
Trnkóczyja
_______________i pristno prt _»-----
pod Imenom Onatin. Previdni kmetovalec
pl.
se dobiva
krmilno varstveno itno prt trgovcih le
ga primela krmi vsaki doma« Uveli. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se doseiejo z mastinom. 140 26 - 24
Tovarnllka zaloga: lekarnar Tmfcéoay,
Ljubljana.
ftaznanllo.
Tovarna lanenegaoljainpreft
Zabret & Huter
v Briftofu pri Kranju naznanja vsem cenjenim odjemalcem v Brilofu in okolici da se odslej
IdQene tropine (pr«$e)
ne dobivajo v tovarni, temveC pri Jurnaju Rozmanu po domaČe Kukoveo v Britofu.	310 2-2
— Kril|t,tro Saiko
Ttehalkiim Hainichen
Stroj. Ia elelrtr. Inženirje, tchn poslov., novudb laborsl. Proap. Ir. »-S
del za utenle
Semenj v' Moravčah
bo n a »». Matija dan v torek _ [25. februarja. 356 2-2
OitinoTijtm 1.1881. C. kr. priv. občna zavarovalnica PrtunUa» 1.1881.
Assicurazioni (Generali v Trstu.
s » e «
]i
s*
b H
• e
fi Zi
m » ■ a
-: ; m
'.b- i;' • jg^tyfW

Jamstveni zaklad nad SOO milijonov kron.
Do sedaj izplačane škode nad 8S0 milijonov kron.
Družba zavaruje:
Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah. Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16 847 eseb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron.
Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken
Sprejema tudi zavarovala : "T Zoper telesne nezgode in točo.
Pri tej družbi je zavarovan na živllenie Njega svetost papež Pii X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestva Njega veličanstva cesarja avstrijskega.
Giani zastop t Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra cesta 2, v lastni hiil.
" Okolo 109.000 komadov v rabi, 51emo jamstvo, osem dni oa poskus.
Brttav it 31, najfln aolinško srebro • jeklo, '/.votlo brüten* z okra-ienim drtalom, kot kite sika « okrsietii iatulil, K 2 SO Šc 32.1'ta tod» •/.voli«, K 3'- Š'ev 3S. Ist«, tod«' iVotls K 3*80. Št 8700 Sfrnlm,gladkim drtajem,1 .votla K 1-50 Brivska priprava v politirsni leseni omarici I zrcalom, se zspre In vsebuje britev, jermen čopiS. posodico in aillo K 4 20, 9 « varnostnim glavnikom 60 v vet - Nlkak rizik o I Ako na očala, denar ■•zali
Poiilja po povzetja svetovno-man. tvrdka
Hanns Konrad, c. is kr. dvorni zaližnik, Host (Brüx) štet. 1140(Češko)
Glavni cenik e 3000 slikami na zahtevo zastonj in Iranko 270 10 I
Kovnčntco
preskrbljeno z vsem potrebnim kovaškim orodjem se odda v najem v Be-
tjah (Lolki potok.) Vse v dobrem stanju, obilo zaslužka. Ponudbe na Josip Oregorič posestnik, (Loäki potok) P. Travnik Kranjsko.
357 (3 -2)
20.000 metrov
plan kor
10-20 m dolgih, najllnejllh, popolno brez napake, obeljeni, primerni za na|linejlo telesno ali poateljno perilo
Rumhurlka in batlat.-tkanlna....... . . • • •
Caflr za domatu obleko, bluze, predpasnike, olroike oblek Iz-
borna kakovost, lepi nelnl vzorci........ . • •
Kanavaa za postel|ne prevleke, zajačeno perilno, gosta kakovost,
ilvahne barve 80 cm Urok.............
120 , ..............
Rjuha brez iiva, > m dolge. 150 cm ilroke........
Kuhlujske brlaača, iahov vzorec...........
Brlsade za posodo, rdeče karlrane...........
Äp.°EMIL FUCHS, Nachod I.
po	24 krafe. meter
,	I U/s	.
.	24	.
.	35	.
,	90	.
•	12	• •
.	10 .
Najmanj ,a pollila 5 kg za poskulujo — ca 44 metrov. Nengajaloče nazaj; viorkl «e priloie le aavo)n aa poakah|o.
oče M vzame rada'

I. Slawen, Slaven Slaven, Slaven,
ker òuva prtenlno, vsled bleé&eòe beline, Id jo dobi prte-nlna,
leer ne dobi prtenini po pranju prav ni-
kahaga duha, ker je zelo poceni in se pri pranju prihrani mnogo òaen
je	163 16-5



Absolutno neobhodno potreben je za vsako dobro urejeno goepodaratvo. — Pazi naj se na zgorajšnjo varstveno znamko in varuje naj se pred ponarejanjem, ker ,'je isto brez vsake vrednosti. - Dobiva ae v trgovinah z drogeri-jami, kolonijalnim blagom in z milom.

Engros pri L. MinlOS,Dunaj,l Mölkerbastei 3
Z—J
Ako ka= šljate,
če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoCi potite, Je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépl.Jev lipov medeni airup (Rp. : Svr thiliae 300 gr). Njegov učinek pri kaA^ju, hripavosti, zaslezenju, teiki sapi, katarih, pomanjkanlu teka, nočnem potenju itd. se sploäno priznava. Vzorfina steklenica 3 K, velika steklenica 6 K, 3 steklenice franko 16 K po povzetju ali £e se po8|Je denar naprrj. Glavna aa-loga za AvstroiOgrsko: Lekarna >rl „apostolu", Budim-patta, Joaefaring M/4«	2694 20-12
Posor, kmctlcc Id daalata I
V moji itkmrnièld praksi, katero Izvrftujtm it (ti 25 Iti, poetatilo h mljt, Iznajti naiboi|ic sredstvo za rast las, lo |t Kapllor •t. II. lati dclnje. da postanejo lai|t foatl dolgi In odstranjuje prhljaj (luskine) aa «lavi Ctna (Iranko na viako pollo) |< : 1 lončlč 3 K 60 t, 3 Tonika S K. Trtba, da si vsaka obliti) naroči. — Prosim, da it narotl .amo od mtnt pod naalovom -P. Jurlllč, Itkarnar, Pakrac it. »5. Slavonija. Dtnar it poiljt naprti •II i postnim povzetjem
b 1730
Razprodaja !
4 pare ievlj«« za 7 kron.
Viltd nakupa vtllkt zalo« čev-lltv it prodaja It kratek čas po čudovito nizki ctnl. 2 nari čev-l|tv ia gospode In 2 para dam-iklh na trak i močnimi podplati, močno okovani, i Izredno lino usn|atopeto zelocleg., na|n.fas., močni Velikost v cm. Vil « piri Ic 7 K. Pollila po povzetju. Za-mtna dovol|tna, ludi denarnaral
0. Kessler, Krakov 95/4. 152 t—i
Vproiojte svojego! Z m zdravnika mu
vda ia Ina« tdlno gotovo učlnkuločt sredstvo pri oltil, izpadanju las. luskinah ' LOVA-CRIN povzroči polno »vlilo brado ter lase Dobiva sc v steklenicah po K1-, 3 «ttkltnlct K 12 -, 6 steklenic K 70' v
mnogih drogerljeh. parlumerllah In lekarnah monarnije ali naravnost pri	<10 1-1
M. Feith nael.,
DUNAJ VI. Mariahllltritraast 45.
?
naglo umiri, razkroji siez in lajSa izmeček priatni » 5
Karolinodolski
Davidov čaj.
1 zavoj 40 vinarjev. Edina Izdelovaluica :
: Lekarna pri : „Češki kroni",
Praga,Karolinov dol.
Dobiva se v lekarnah ali direktno, če se poilje
80 vin. (2 zavola) Zaloga v Ljubljani : Lekarna .pri zlatem orlu',
Jurčičev trg. Pozor pred ponart|anji. O, Vsak zavlltk ima Ivrdko jO LH In podpi, A Ptrkl. W
Kdor nt dolete vspeha dobi denar nazaj. Sloviti poapeievatell brade	233 3-1
Rapid
proleaorja Meunler, Pariz učinkuj« čudovito na rast brk pri mladih In atarlh. -.Rapid' le a ata-lliča sedani* vede ■alboH. Izdelek
sveta. Pristen le na prodal pri Ko-ametl-
acher Versand, Win. Neustadt itev. 38 po povzet|u v tubah za K 2, S In 4 (poita posebej.) Doza za poskuinio K i-10, Iranko proti vpoiiljatvi denarja v znamkah Oosp. L. F. v Oradcu pile: Zahvala za Vate Izborno sredstvo. Popre) »o me zasmehovali, atda| ml pa zavidajo
Viljega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536
olje za sluh
odstrani hitro In ltmtl|ilo nasi« I o giuholo.	«i«., tfmmfr po uifth in „„gluho nt tudi ako |t ic zastarano. Steklenica alane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v Itkarnl
pri „Črnem orlu" na Novem trg. v Celovou.
VbAtjairaja dai $ dai
IMjnavejiimi tati 1905in 06zgrajenimi vafflvnatyni parrn^
•^Ö^ctori»^
RMadaiezastopnilt fr.VCUnig,
Jjub y ana ßiodvorai»-ui.ee S 28
V(MM sj^Uja« naltf ponedddt.Wl-wMtK . ted-u.
Pozor!
Beri!
Najceneje in najbolje aukueao, modno, platneno in manufakturno blago za letno
dobo, se kupuje v novi trgovini pri
|VAH §AVNIK:U
RR AN JU Glavnem trgn.
pri
Besenčana
Nevestam in ženinom se pri nakupovanju posebno priporoča ta nova trgovina.
Istotam se dobiva tudi domafte Štajersko rudeče in belo vino po nizkih cenah. 169
Odlikovana aemenaka trgovina In umetno vrtnaratvo	216 10-4
Alojzija Korsike v Ljubljani.
Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno. 6 vrst peae, 10 vrst detelje, 16 vrst trave. Čistih trav in več vrst travnih zmeei, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelenjadaa in ovet-lióna semena, vsa preizkuSena; za dobro kaljlvosl se jamči.
Tu se tudi izdelujejo iopki in venci, sveti in suhi, s trakovi In napisi, in vsi v to stroko spa dajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnik za leto 1908 se dobi brezplačno. Za obila naročila se priporoča z od.lčnim spoštovanjem
Alojzij Korsika.
Preklic.
431
Podpisani obžaluje, kar je dne 19. januarja 1908 pri Vidovcu na Lazih govoril zoper hranilnico in njene odbornike v Z«. Tuhinju, ter se obenem zahvaljuje, da so mu odpustili.
Šmartno v Tuhinju, 13. febr. 1908.
Valentin Štrajhar.
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja, da se bo
veliki blagovni ln živinski semeni
o sv. Matiju vršil
dne 24. svečana 1.1, v Velikih Laščah Županstvo občine Velike Lašče
dne 12 svečana 1908	375
apneno-železni sirup.
Ta je ie 38 let uveden, zdravniško» preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo* za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomiruje* kašelj in vzbula slast Pospešuje prebavo in reditev. .
Cena steklenici K 2 5o, po poŠti 40 vin. več zaj zavitek.	R
Herkabnyjw okrepljeni
Sarsaparille-sirup.
ježe 33 let uve den in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in Cisti kri.
Cena steklenici K 170, po pošti 40 vin. več za zavitek.	268" ■
Edino izdelovanje in glavni razpoiiljatev : Dr. HelllUDIffl-OUtl lßkOmil „ZM BflrmlierZl$kßIf\ DONOJ, VII. 1. KaMOUe 73—75.
V zalegi je ie pri g«, lekarnarjih v Llakljaai. Beljaki, Celju, Celeveu. Črnomlju, Nov. Metta, Reki, Sovedaju, St. Vida. Trklla, Trata, Vellkavaa Ia Valiperke.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Line, 15. febr. 1908: 24, 42, 73, 4, 20. Trst, IS. febr. 1908 : 85, 14, 61» 76, 6.
...k.
■U ftt*
kar m p. MJ lakko	Mi najaujl. rui rairtjo r
Mio k.4., Uit. oidravljiv. rua t. t* IM M j. la-kaul. rotfil.o vl.in. mil., tak. iuioiuü pr.ik. leaal« m.ilio kot uaa.ljivo iriditt* s. .b,«« Ta TtdrtDj. ran. Siate, »l»aroje laU. olajtl). »«Ua Ia kolatina, kladi in poipeloje uoelj.aja
— R.ipoillJ. a. ra.k d«. —• 1 pollo. TO Tla., pol potic. SO vinarjev. Proli pr.dpi.Jilo K 11« m polljoj« t polica, .11 K V— 10 polic potuto« /rotto aa »«ko pMtejo avilro-
afr.ko Bonukij«. Val tf.lt «mbal.lt Im.j. ■ ■kotilo dcponov.no *ar«t*.ao intmko.
Glavna taloga
L FRAGNER, c. kr, dvorni dobavitelj
lekarna „pri Črnem orla" i, Hali ttraaa ; «gei Nerade«* al. >03
Filipa Neusteina
- poslajene	:
odvajalne krogljice
(Neosteinove Elizabetne krogljice).
Pred vtem! drugimi podobnimi Izdelki lma|o prednost te krogljice, p rotte va.kllt Jkodljlvlh prlmeel i vpor.blj.jo a. z najveijlm uapehom pri boleznih v spodnjem delu telett, lahno odvajaioie, kri čllteče, nobene zdravilno sredtlvo nI ugodne|e In obenem po-vtem neftkodljivo, dt bi preprefllo
zaprtje
izvor premnogih bolezni. Rtdl potlajene oblike |lh radi utivajo tudi otroci	.
Šk.iKIca t '5 krogljlciml tttne 30 »In., ovo| z 8 Ikatljicaml. torej i O kroglilc, itine le 2 K. Ce te polije naprej K 2-45, le pojlje Iranko I ovoj
Svarilo!
,Filip« krogljlci
Nulno se ivtrl pred pomre|in|i. Zahleva|le Neuatelna odvajalne
Jlce". Pristne le, Ce noti vsaka ikatlja In navodilo ntio ztkonlto varstveno znamko v rudefe-črnem titku „Sv. Leopold" In pndnll „Filip Neustein, Apotheke". Nile trgov, lodnil zavarovane embalaie moralo Imeti naio tvrdko	3589 10-6
Flllpai Neusteina lekarna pri sv. Leopoldu
Dunaj, t .Pl.nkeng.iae8, Dobivi te v vseh lekarnah.
Nepotreben prepir. »Jaz grem očetu po žganje!« — »Ne, jaz!« — »Jaz ga prinesem!« — »Mir, otroci, saj pride še vsak na vrsto!«
Krepok deček
362 (1-1)
ki ima veselje do vrtnaretva, 14 15 let star, iz dobre krščanske hiše se takoj eorejme pri vrtnarju Ivanu Sichert v Domžalah it. 105.
2 vajenca
sprejme vrtnarski mojster Luko Tomftifi. pri pokopališču tv. Križa.	127 3 -3
aj « _ _ _ _ pošten in zanesljiv, vajen konjem ■ ■■«■|Jt5w§ ter vešC vsem kmetiškim opravilom se sprejme v službo v župnlšCu pri Beli cerkvi na Dolenjskem, pošta St. Jernej. 346 2-2
ttreibe točne I	Nizke cene I
PrlporoCam Čevljarjem in p. t. obCinstvu
tvojo
novo trgovino z usnjem
in vMmi čevljarskimi potreb« ftčinami v Ljubljani av. Patra
oaata 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom In nizkimi cenami zadovoljim vte c. odjemalce in protlm obilnega obitka.
2844 52-5
K. A. Kregar.
Zdruiene tovarne ta volnino prodaMe «opet izključno po »«ni okroglo teeakoe. tekeei
vojaških kocev za konji
ta ceno lo gld. 2-20 kenad ia gld.
par 16 parov franko na doat) naravnost aa lastnike konj. TI «okoli, «rajno irpeiai kool oo tepli kot kožuhoviaa, temnoslvi, okoli I BO >00 ta veliki, torà) lahko pokrijejo celega konja.
— Razločno pisana naroČila, ki ae iavrie le pe
Kvzeflu ali Se a* denar potije naprqj, na) a« potjo na	2114 s
Steiner-jevo komisijsko razpošiljalnlco združenih tovarn za koče Dunaj, II, Taboratraeee 27 O
Ceniki na ieljo zastonj in franko. - Za
Jofie ae taveiem vrniti naprej Mnogoštevilna priznanja ia aaročHa kobilarne v Radavcu, Komarao in Brody, faipetka Kolarja Tuta, dr. Vračuna, odvetnika v Taraadu, posestnika Weichbergerja, Ilosva, GrünwaWa Zor-kovak, Rotter Lichten, pl Mroczkowski- ja Doore-■tany, Rosenauerja Z%. Moldava, éacC SchaaJka Ortihri iestaü
KahH»«z M ako»-
Trganje J) revmališke f bolezni t
Ia
Zoltàn-mazilo.
Steklenica 2 K, izvzemši porto. Pošilja dvakrat da dan po pošti
n lekarna Zoltàn) n Budimpetta. 31 5
Zaloga v Ljubljani:
— Emil Leuotek —
lekarna, Resljeva cetta itev. 1
Služba
se odda takoj. Letna plača najmaj 340 K in prosto stanovanje z vrtom in nekaj zemljišča. Prednost imajo rokodelci, oziroma organist za kar dobi le potebej 240 K. - Župni urad v Podzemljl,
p. Oradac.	347 2 -2
Lepo posestvo
obstoječe iz 2 hii, kjer je gostilna in prodajalne» dalje iz hleva, poda, kozolca, travnikov in njiv ter gozda, se proda po primerni ceni. Redi se 12 glav živine. Proda se tudi na drobno. Sveta je 33 ha 6 a in 89 m2 Posestvo se nahaja v Javorju pri Ljubljani. Cena se izve pri Franou Lipebu, Dobrunje, p. Sp. hrušica pri Ljubljani.	399
pomrijo In ozdravijo z
SMPHOiROMENTHO
Ceni Itekleni 80 vin. Doblvt te v lekarnah ali direktno, ie ie vpoilje K 180 (2 steklenici) Irinko pri edini izdeio-valnlcl VoatCeb.l-ovI lekarni, Pr.ga-K.rollnln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardetschliger, Ljubljani, Jurčičev trg.
IGT Pozor pred ponarejanji I tli M |
Trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trglO
priporoča svojo veliko zalogo na raznovrstne, Jih klobukov, cilindrov in čepic, kakor tudi naj-trpeinejših ter najfinejših čevljev.
Ceno češko posteljno perje I
5 kg nov tcmn K 9 60. Doli» K J -polbclo skublienu K 18 - . belo K ?i -snrinobelo kol pub mehko slutili K lo— K —. K - Pošilia Irankn po po vreliu Zamena .<o\oicn. proti povrnim dos nine Bened kt Sachau. Lobes ii i»
tiri Plano, Čeiko.
Pozor I Citali pozorl
Slavonska biljevina
Ta je napravljena Iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, bripavo«ti, težkem dihanju, a>tmi, — pljučnem kataru. suhem kašlju, tuberkulozi itd.
Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena Je franko na vsako pošt' za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin po povzetju, ali če se posije denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost od
P. Jurižiča,
v pakracu St. 65.
lekarnarja (Slavonl)a).
f/\'(ni/ti t- , /.tmwi/ro
yfati'ri ìtfiijo t)c-l>/x•, /jc coni in Aru nosi/it*?- /n vi i •a/i >ia/.\<> ct'r/icyo
rSimon£aMneteùca
v <$juMJa>u i/ib/c^vcrsArt» u/ice2tf. c>sc//(ci 'rs/rut C/ìya. snih t t • se Irt'.yi/arno.
Istotam sprsjmsj« ss dsbrl Ijioi zastopniki.
Zastonj
2554
zahtevajte moj lluitrovani cenik o urab, zlatnini, trebrninl itd.
Dr. Heger, urar, Juvellr In gravar.
Oslek I. Kapucinska ul.4 (Siavon.)
,Stanar* Linf
Trti- Nt t* Tor k
enajpripravnajfla, najcenejša in na|-boijAa pot izLjnb-Ijane t aaverno Amerika, ker tod ni dolgotrajne -	.	aiafns volaia po
razaib laleznicah, nobenega posredovanja, na prenočevanja in ap. >b nobenih potranskih etrnAkav med potjo. Parniki ao proatorni zra ni in anaini; v»zyo vaake 14 dni Hrana ia poatreiba najboljSa. Poj« nila daje in kart« predaja glavni uatnpnik.	-JC. 79
Bližnji odkod iz Trata: 1'annonia !6 fobr., C.rpjtia 3. marca. Attonia lf*. marca. Iz Li.arpoola: LoaiUnia 7. narr*. 4. in 315. aprila in 16. maja. Manretania f t. marca, 11. aprila, S. in 23. maja.
AadraJ Odlsssk, Ljublana, Slomškove ulice 26, poleg cerkve Srca (ezusovega
vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovistno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno. Piše se enostavno dopisnica na brate Lochnor v Gradto po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani	337 i2_i
Josip Kordin
Ljubljana, Pred Škofijo 3.
priporoCa	334 10 7
svojo bogato zalogo vsakovrstnih ——— zanesljivih semen ——
kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, espar aete, velikanske rumene, rudeče in bel* pese. in korenje za krmo. Rajnih semen graha, vseh vrsi trav trav-nlinlce, melane za auho in mokro zemljo najboljša krma za iivino In konje, jesenska repa, vs» viale solale, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmeii|skih semen po nizkih cenah — Pošlnim potom Izvriujejo se naročila ločno in solidno
I. kraajaho podjatla aa ■■•tuo at*k-I aratro In allkan|e ■■ steklo =
Aug, Agnoln,
Dnnajaka celin 13«, poleg ,H|ovca
ss prlporača prečaalltl dabevičlnl la p. a slava, sbčlastvo za o spravo cerkvenih oknav
• amatalo steklarstvom ali slikana oa slekla, stavbenih dtl, aaptava okvirov, Itd. Hd. — Ima tadl v zalofl različno porcelanska Ia stekleno poaodo is namlej; (osllln In aa-ssbolke, svetilke, okvire Itd. po na|nlijlb cenah - Natisi, ceniki In proračuni as tehtava iasioni, moofta spričevala ia dovriena dela aa ceajealm adjcmalecm v ogled aa raspalaga.	i«07 51—10
Zahtevajte zastonj
In poštnine prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavn katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih. srebrnih in zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin in srebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih tovarniških oonah.
Niklasta remontoarka ... K 3'— Sistem Roskopf patentna ura , 4.-Švicarska, originalni sistem
Roskopf patent .... 5'— Registrirana .AdlerRoskopf
nikljasta remont, na sidro , 7-Srebrna remontoarka .Olo-
ria" kolesje, prosto .... 8"40 Srebrna remontoarka, dvojni
pokrov.........., 1250
Budilka............. 2-90
Kuhinjska ura......... 3' -
Schwarzwaldska ura .... , 2 80 Ura s kukavico........ 8 50
Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 3 Prva tvornlca za ure v Mostu
Jan Konrad	-
c. In kr. dvorni dobavitelj v Mostu it. 936 (Čeiko).
Valpeta
pridnega in treznega, izurjenega v kmetijstvu, sprejme oskrbmitvo graščine Križ pri Kamniku. Vse diugo po dogovoru.	340 3 2
____kredit mm
laik« 1 Častnik«. ■«tali« Itd. Samostojni k*aiorct|l «a hranilnic* Ia ■ridnjca« anfallt inltri da|*|* bo aal-tmernelHb p«(o|Ut tadl •reti dajlltn «dplaMom aosajUa m ••«bol kredit Potovale! hkllnCnl Na-llovt konzorcijev se poved* bracpl. prt oired-■|*ar» vodstvu uradn. draltva, Dana], Wipp ~	M. 2438 1
Obrtna Akademija
> frkdbcrl
pri Franko-brodn ob M.
Politehn. zavod sa Iniceerleln arhitekte Ml II—«
- KAŠLJUJOČIM •
otrokom in odraSenim osebam
priplsn|e|* zdravnik, tel* aspelae
THVMOMEL SCILLAE
kot sredstvo, M odtrgava sluz, |o *dva|a, M blati in potolaiuje krčeviti kalel| In ki o«, str. ijuje dihalne teikoie. Stotine zdravaltov •e »e ie Imenitno Izrekli o hitrem uNnkt» vanju tega sredstva, Thytnomel selila«, jH •alovskem kailju lo pri drugih vntab kaNja.
VpraSajte, prosimo zdravnika!
I steklenica 2-20 K. Pe poi« trank* Ml poliljatvi 2-90 K1 S steklenice pri p*a|eM T ». 10 steklenic pri polllfatvt 20
Izdilivanje Ia ilavaa i*l*«a
lekarna B. FRAONXR-Ja
MM c. kr. dvora. uUcalelK M—« »	Pra«a III., «t. M	n
0ei/ra «s akoraj r ramk lakarmah.
Poior na Ini trillivi, Iztfilovatilja in aa varstveno znamka.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Or. Ignacij Žitnik.
Tiskala: „Katollika TIskarna*