PoStnina plačana v gotovinl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mtsečno po poštl 7 Din, V Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din,i;a inozemstvo20Din Kaču:i pri poštnern čekovnero zavodu 51 10.66b, Jlova &oba Cena 1 Din Redakcija in nprava t Celje, Strossmayerjeva ullca št 1 pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. Rokoplsi se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopiii se gprejemajo ob ponwdeljkili In petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. —• Pradpisi glede prontcra in dneva objave cglasov le bvažujejo le po možnosti. Štev. 52. Celje, ponedeljek 9. julija 1934. Leto XVI. Sokolski praznik v Brežicah Brežice, 9. julija. Sokolsko društvo v Brežicah je pri- redilo včeraj ob 30 letnici obstoja in 20 letnici župnega zleta v Brežicah okrožni zlet, ki je sijajno uspel. V soboto zvečer je bila svečana bakljada po Brežicah. S poslopij so plapolale državne trobojnice, mestna hiža in mnogo drugih poslopij pa je bilo lepo okrašenih z zelenjem in ilu- miniranih. V nedeljo zjutraj so prispele z vlaki dolge vrste Sokolov in Sokolic s Po- savja in iz Celja. Ob 9. je krenil dolg sokolski sprevod s sokolsko godbo iz Trbovelj ter praporom celjske sokol- ske župe, društvenima praporama iz Brežic in Krškega ter naraščajskim praporom iz Celja med navdušenim vzklikanjem s kolodvora v Brežice do savskega mosta in odtod nazaj pred mestno hišo. Tu je Dozdravil zbrano množico v imenu Sokolskega društva v Brežicah starosta br. dr. Zdolšek in podal historijat društva. V imenu mestne občine brežiške je pozdravil I množico župan br. dr. Drnovšek, v imenu celjske sokolske župe župni starosta br. Jože Smrtnik, nato pa so govorili še zastopniki zagrebške in mariborske sokolske župe ter društva .,lstre". Ob zaključku je godba zaigrala državno himno. Na letnem telovadišču pri starem j pokopališču, kier je bil pred 20 leti župni z!et, so bile nato skuSnje. Ob 15'30 se je pričela javna telovadba s pestrim sporedom, ki je dosegla zelo lep uspeh. Po telovadbi sta nekdanja kumica društvenega prapora s. Marien Straškova in s. Holyjeva pripeli dva spominska traka na društveni pra- por. Na veseličnem prostoru se je raz- vila prisrčna zabava. Gostje so se z večernimi in nočnimi viaki vrnili na svoje domove z lepimi spomini na brežiški sokolski praznik. DOMACE VESTI d Nj. Vel. kraljica in kraljeviči na Bledn. V petek dopoklnc je prispela z Jadrana na Bled na poletni oddih Nj. Vel. kraljica Mari j a s prestolo- naslednikom Petrom ter princema Tomislavom in An arc j em. d Narodna skupščina je v petek sprejela zakon o mestnih občinah, v soboto pa je odobrila spremembo za- kona o izvenspornem postopku, za- kon o državnem pravobranilstvu ter konvencijo z Italijo o ureditvi nepla- oanih davkov v takozvani tretji ce- ni, ki jo je po prevratu zasedla Ita- lija, in o preprečenju dvakratnega obdavčenja dvolastnikov. Narodna skupščina je s tern končala svoje po- letno zasedanje. Prihodnja seja bo sklicana pismeno. (I Novi uspehi JNS pri občinskih volitvah. V nedeljo 1. t. m. so se vr- šile nove občinske volitve v občinah Boeni pri Gornjem gradu, Komendi v kamniškem srezu in Logu pri Ljub- Ijani. V Bočni ste bili vloženi dve kandidatni listi JNS. Prva lista, ka- tere nosilec je bil dosedanji župan g. Anton Žehelj, je dobila 210, druga lista pa 94 glasov. V Komendi je bila vložena le ena lista, sestavljena na osnovi kompromisa. JNS je dobila 8, pristaši nosilca liste gosp. Janeza Štrcina pa 16 mandatov. Tudi v ob- čini Log je bila vložena le ena lista j in sicer lista JNS, ki je dobila ISO glasov; volilna udcležba je znašala 63 odstotkov. V nedeljo 8. t. m. so bi- le v nekaterih občinah >:roza Ljub- ljana okolica naknadne občinske vo- litve. Na Igu jo dobila lista JNS 30S glasove in 15 mandatov, opozicijska lista pa 245 glasov in 3 odbornike. Na Prescrju je dobila lista JNS 192 gla- sov in 15 mandatov, opozicijska lista pa 185 giasov in 3 odbornike. Na Do- bravi je dobila lista JNS 234 glasov in 3 mandate, opozicijska lista pa 236 glasov in 15 mandatov. d Nove voznine v brzovlakih. Ge- neralno ravnateljstvo državnih že- leznic poroča, da se od 1. julija t. 1. dalje v prometu z inozemstvom pri uporabi brzih vlakov od mejnih pre- stopov in do njih računajo za razda- lje do 50 km tele vozne cene: za raz- daljo od 1 do 5 km v I. razredu 8 Din, v II. razredu 7 Din, v III. razredu 4 Din, za 6 do 10 kin v I. razredu 13.50 Din, v II. razredu 12 Din, v III. razredu 7.50 Din, za 11 do 15 km v I. razredu 20 Din, v II. razredu 17.50 Din, v III. razredu 10.50 Din; za 10 do 20 km v I. razredu 25.50 Din, v II. razredu 22 Din, v III. razredu 17 Din; za 26 do 30 km v I. razredu 38.50 Din, v II. razredu 34.50 Din, v III. razredu 21 Din; za 31 do 35 km v I. razredu 44.50 Din, v II. razredu 40 Din, v 111. razredu 24 Din; za 3G do 40 km v I. razredu 50.50 Din, v II. razredu 45 Din, v III. razredu 27.50 Din; za 41 do 45 km v 1. razredu 50 Din, v II. razredu 50.50 Din, v III. razredu 30.50 Din; za 46 do 50 km v I. razredu 62.50 Din, v II. razredu 55.v I. razredu 62.50 Din, v II. raz- 55.50 Din, v III. razredu 34 Din. (1 Proglasitev za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega Jane/. Ajdnik, p. d. Takš, pristojen na Ljub- no, ki je odšel v začetku vojne na rusko bojišče, odkoder je 5. oktobra 1914. zadnjikrat pisal svoji ženi. d »Naša pota«, revija za propagan- do turizma, ilružbo, sport in kino. Cetrta številka (za junij) je pravkar izšla. Iz zanimive vsebine omenjamo Slokanov članek »Tarn, kjer rase do- bro vino«, v katcrem nani odkriva še neznano Prlekijo, Ravljenov »V do- lvHJüklh Atenah«, ki s prisrčnim hu- mor j em opisuje naše Ribničane, dr. Androjke »Poljanska in Selška doli- na«, ki vabi lctoviščarje v ti dve lepi dolini, Pevalekov »Smuči v podstreš- je, v zameno kopalne hlačice«, Valaš- kov »Tujski promet in narodno go- spodarstvo« in Regallyjeve »Naša le- pa jugoslovenska zemlja«, »Iz kraja, ki ga je Bog ustvaril sedmi dan« in »Tja, kjer se je s križem pobratil pol- mesec«, v katerih nam avtor na že znan zanimiv način reportira svoje nL'Si* ustvarja j • ¦ '¦*¦¦¦* užitek kakor po- mladni dan. Kjerkoli si bodi U povsodi! Proizvod »U N I O N«, Zagreb vtise iz krajev ob Sotli in iz Južne Srbije. Omembe vreden je tudi pre- vod odlomkov iz silno zanimive knji- ge Vladimira Lebedeva »V deželi vrt- nic in krvi.« Poleg pestrih podlistkov ima revija tudi zanimive rubrike: »Letošnja kopališka moda«, »Naše knjige in revije«, »Film« in »Kot za pot«, v katerih bodo čitatelji našli marsikaj koristnega in doslej nezna- nega. Revijo krasi blizu 50 reproduk- cij fotografij naših najboljših moj- strov Šviglja, Kunavra, Korniča, Gcrma, Škodlarja, dr. - Andrejke, Puppisa, Žuna, Valesa in drugih. Revija »Naša pota«, ki jo izdajata Zveza za tujski promet v Ljubljani in mariborska Tujskaprometna zve- za in ki jo res spretno ureja gosp. Vladimir Regally, je izpopolnila ob- čutno vrzel v naši revijalni literatu- ri in jo vsakemu najtopleje priporo- čamo. d »Srbska Lužica«. V Ljubljani je začel izhajati mcsečnik »Srbska Lu- žfca«, glasiJo (prijateljev Lužižkih Srbov v Jugoslaviji. List objavlja za- nimive članke izpod. peres lužiško srbskih in jugoslovenskih avtorjev, razne notice in drugo aktualno gra- divo Do konca 1. 1934. stane 40 Din, za dijake srednjih in visokih šol 30 Din in se naroča pri upravi v Ljub- ; ljani, Medvedova cesta 8/1. j d Dunajska vremenska napoved ! za torek 10. julija: Nikakih bistvenih I izprcmemb. I »Vi se hočete izseliti v inozem- i stvo?« — »Da, veste, tu so mi tla pre- vroča, zato pojdem v Afriko.« A. Makarovič: Odkod je ime „Celje"? Matija Ljubša je napisal za zgodo- vino Celja dragoceno razpravo v Ca- sopisu za zgodovino in narodopisje (1929, 1—2, 1—16. str.): »Postanek srednjeveškega Celja«, kjer trdi: »1. da je ustanovitelj starega celj- skega gradu mejni grof Gunter med leti 1123. do 1140; 2. da je Gunter, kakor vobče vov- brški grofje, prišel k nam iz Furla- nije in je celo verjetno od tarn, po- •vlical graditelje svojega gradu; 3. da so srednjeveško ecljsko na- .-iclbino ustanovili Gunterjevi delav- (i iz Furlanije, ki so sezidali v Co- Iju tudi prvo cerkev, namreč župno tcrkev sv. Danijola. Dr. Sturm meni, da ni izključeno, da so Slovenci besedno obliko »Ce- lje« za keltsko-rimsko »Keleja — Celeja« dobili tudi od Furlanov«! Tako naš Ljubša. Pod črto je še vir za Sturmovo mnenje: Casopis za si. jozik, itd. VI. 46. 49. Ljubša obliko »Zellia« za Celje energično zavrača napram takemu tolmačenju Dr. Ko- «a (Gradivo, II. št. 78). Latinski tekst ]>revaja Ljubša takolc: »L. 824., ja- nuarja 21., je podaril cesar Ludovik oglejski cerkvi del svoje lastninc v vasi Muzzana in 20 stanovalcev v ob- močju Slovenije v kraju, ki se ime- nu je »Zellia«!« Poteni piše: »Prvi kraj je na Furlanskem, drugega pa določa dr. Kos v imeniku Gradivo II., str. 509: »Cellia gl. Celje«, in str. 425: Celje (Zellia), mesto na Štajer- skem, 78 (I)« Označba v oklepaju (I)« pomeni, da se ime navaja že v pr- vem zvezku Gradiva, akoravno tarn značico »Celje« v imeniku zastonj iščeiš.« Ne samo to, ampak tudi v uvod- nih »Zemljepisnih črticah« (4. Topo- grafija, pod b) Štajersko) pravi: Ce- lje je mesto na Štajerskem. Tu je v začetku devetega stolletja žiivelo tlvajset kolonov, katere je Cesar Lud- vik I eta 824. podelil oglejski cerkvi. Že prej sta rečeni cerkvi tc kolone dala v i'evd grof a Kadolaj in Balde- rik (št. 78.)«. Sain se sklicuje na svoj regest št. 78. in tarn piše: »Cesar Ludvik podeli oglejski cerkvi — itd. ter 20 kolonov v Celju na Sloven- skein (»in finibus Selavinie in loco, qui dicitur Zellia manentos vi- ginti«) Kosu je ta Zellia = Celje, to stoji; na štirih mestih Gradiva II. to trdi, brez vsakega dvoma! In vendar mu je »Zellia«, ki jo omenja Pavel Dijakon ob letnici 610. — v Furlaniji in ne na Štajer- skem! To mu očita Ljubša, a mu del a krivico. Kos je moral imcti svoj tehtni vzrok, da je eno »Zellijo« po- stavil v Furlanijo, drugo pa identi- ficiral s — Celjem! In ta vzrok je pi-av tisto, kar se LjubSi zdi tako malenkostno, nam'rec: »Saj vendar ne obstoji težkoča v tern, da Pavel Dijakon rabi izraz »regio« = pokra- jino , listina 1. 824. pa »locus«? Ako se je cela pokrajina imenovala »Zel- lia«, zakaj se ne bi imenovalo glav- no selo pokrajine enako? Ce pa »Zel- lia« Pavla Dijakoua ni bila na Šta- jei'skern, tudi središče te pokrajine ne more biti tukaj« (4.) Logično ne: središče neke Zellije, ki leži v Fur- laniji vendar ne more biti na — Šta- jerskem, ali neko sre#išče, neko »glavno selo« pokrajine Zellije ne eksistirall Ni ga najti na nobeni karti, ga ni v ustnem iz- ročilu, ga nima — zgodovina! (Ra- zen seveda listine iz leta 824.) Kraj pa, ki je dal neki pokrajini ime, ne more biti selo; pa če je tudi najbolj neznaten kraj, kar tako ne izgine nobeno selo iz življenja v nič! Tega kraja Zellia v Furlaniji torej ni in ga nikdar ni bilo! Koliko tuhtanja je bilo zaradi »Zellije« Pavla Dijako- j na! Ce bi kdaj, bi kraj Zellija našel I Kos ob tej priliki! Zellija P. Dijako- na pa je izrecno dežeia, in to jo po- daril takrat marsikdo. Kos je tolma- Ö11 (glej Gradivo I. St. 146., str. 188. p. črto) s »Collia« — Goriška brda, katero tolmačenje ne drži preveč trdno! Važno pri tern pa ni ta raz- laga, ampak to, da mu je, kakor ve- čini zgodovinarjev, ki so pisali o tern, Zel'li^i pokrajina, ki je dobila ijme po gričevju, bi'dih, colles, »Collia«! Drugim je Zellia ime pokrajine po imenu reke (Zila = Zellia), vsern resnim znanstvenikom pa kos zem- Ije, in nikdar — kraj s tern imenom ali dežela, po nekem kraju tako ime- novana! (Samo ljudje kakor Muchar so tolmačili Zollia s Celjem, ker so hoteli enačbo Medaria =-¦ Mar(k)burg, to se pravi, da če »Markburg« ni nemški, ker slovenski ne smle biti, naj bo vsaj — rimski, ker poteni po- stane ime Marburg smiselno in to- rej so za Rimljani Nemci pi*vi prišli v deželo! To pa ui bila znanost, am- pak umazana politika!) V resnici je pa Zellia Pavla Dija- kona slovensko ime in pomeni »Ogle- ja« (Aglcja — Akeleja — Aquileja) — »ogel« beneške ravnine, v kate- rem so Rimljani sezidali svojo trd- njavo Akelejo, kateri niso dali slo- venskega imena pokrajine. Zellia "je nastalo iz Agelia (= Ageleja, Oglej)! Značice Pavlove zgodovine imajo v večini (oblik) A: Azelia, Agelia, Aglia, itd. Zellia nam torej pred- stavlja zadnjo spako v ustih polati- njene mase za naše imenovanje »ogla« ravninc: Ag(e)leja (= Oglej)! Pokrajina je torej ta Pavlova Age- lia — Zellia, in imenovana prav po slovansko: »ogcl«. Na ugovor Ljubše je torej reči, da se je po različnih mnenjih ime- novala pokrajina Zellia po reki, po dolini po brdih, končno po ravnini, nikdar po krajnl V listini iz 1. 824. pa Citamo »in loco«, v kraja, ki se imenuje Zellia! In ker tega kraja ni v Furlaniji, ga je treba poiskati drugje in kraj Zellia, ki edino zveni na to spako, je naše slavno Celje! Kos ima toi-ej prav, da je ta Zellia — Celje, čeprav je v I. delu Gradiva tako inie clrngače tolmačiti! Na to zvezo sam opominja prav pri imenu »Celje (Zellia)« z znakom (I.)«! Pri imenu »Zellia, gl. Celje« je že poka- zal na Celje, torej tudi'ta Zellia ni več tista iz I. dela, potemtakem bi tudi tukaj stal ta znak napačno. Ljubši to ni razumljivo (stran 3. in 4.5. Kos je s tern hotel reči, da je vzlic tisti Zelliji iz I. dela trdno pre- Stran 2. »Nova Doba« 9. VII. 1934. Stev. 52. Celje in okolica c Lep uspeh nacionalnega delav- stva. V liedeljo 8. t. m. je bila volitov obratnih zaupnikov v apneniku v Pečovniku pri Celju. Volitve se je prvikrat udeležila tudi podružnica Narodno strokovne zveze za Celje in okolico ter dosegla sijajen uspeh. Nacionalno delavstvo v apneniku, ki je bilo doslej brez svojih obratnih zaupnikov, je dobilo v nedeljo 37 glasov in 2 zaupnika, dočirn so ostuii marks is ti v niaiijšini z 10 glasovi in so dobili samo 1 zaupnika. Nacional- nemu delavstvu iskreno čestitamo k uspehu! c Prva kolonija Kola jugoslov. se- ster se je odpeljala v Bakarac v pe- tek 6. t. m. v treh vagonih in sicer odrasli in deca. Po adaptaciji Celj- skega doma v Bakarcu je odraslim na razpolago več sob, za deco pa ve- lika zračna dvorana. S to kolonijo je odšJa siromašna slabotna deca, ki sta jo poslali šolska poliklinika in protituberkulozna liga v Celju in Rdeči križ iz Murske Sobote. Dom jo do zadnjega kotička zaseden. Istota- ko je že polna di'uga kolonija, ki od- ide proti koncu julija. Zato se je ža- libog že moralo odkloniti okrog 20 reflektantov. V drugi koloniji bo de- ca iz Koroške, ki bo preživela nekaj lepih tednov ob sinjem Jadranu, a bo ta čas izrabila tudi za učenje, da se nauči slovensko Citati in pisati. Za njo je darovala mestna občina celjska veliko šolsko tablo, g. dr. Re- bernik je preskrbel poti'ebne knjige, društvo pa da na razpolago učitelji- co. Tretja kolonija je kolonija Ja- dranske straže. Za to kolonijo je še nekaj sob prostih in prosimo Celja- ne, ki žele iti v Bakarac, naj se kma- lu oglase, ker jili društvo ne bi rado odklanjalo, kar bi pa moralo, ako bi se prijavili prepozno. Kolo si je s prenovljenjem doma nakopalo dolgo- ve in skrbi, dom se torej mora v po- letnih mesecih izrabiti, da bo mogel odbor zadostiti svojim obveznostim. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju je letos poslala 10 slabotnih in jetiki podvrženih otrok v počit- niško kolonijo na morje, enega pa v počitniško kolonijo na Pohorje. Otroci so odpotovali v soboto 7. t. m. s prvo kolonijo pod vodstvom Kola jugoslovenskih sester v Bakarac. c Sokolsko slovo od Rastka Pol- šaka. Sokolsko društvo v Celju je priredilo v petek na vrtu Sokolske- ga doma v Gaberju poslovilni večer dolgoletnemu zaslužnemu društve- nemu načelniku br. Rastku Poljša- ku, ki odliaja iz Celja na novo služ- bcno inesto v Laško. Zbralo se je okrog 200 eianov in članic ter prija- teljev in znancev br. Poljšaka. S prisrčnimi besedaini so se poslovili od izredno agilnega sokolskega de- lavca starosta Sokolskega druStva v Celju br. Milko Hrašovec v imenu društva, župni starosta br. Jože Smertnik v imenu starejših članov in akademik br. Miro Cernigoj v iimenu članov-telovadcev. Br. Jože Sparhakl je izročil br. Poljšku lep kip metal ca diska. V imenu članic se je poslovila načelnica s. Mirka Grudnova, nato pa je izročila s. Elza Štepiharjeva br. Poljšaku, s. Majda Jerinova pa njegovi soprogi lep šo- pek. Br. Poljšak se je iskreno za- hvalil za počastitev. c Iz poštne službe. Poštna uradni- ca gdč. Stana Burdianova jo pre- meščena iz Celja v Laško. c Društvo »Delo in eksistenca« v Celju je pričelo z današnjim dnem redno poslovati v novo otvorjeni dru- štveni pisarni v Gosposki ulici 30. Uradne ure so od 9.—12. in od 1(>. do 18. Ker ima društvo v programu kot glavno točko odpravo brezposelnosti, naj javnost njegovo strcmljenje ne samo moralno, nego tudi gniotno podpii'a. c Brezposelni! Društvo »Delo in eksistenca« v Celju poziva vse brez- ppselne brez razlikc poklica in spo- la, da se zglase ob uradnih urali v njeni pisarni v Gosposki ul. 30 zara- di točne statistike. Zdravnik Dr. Lovšin Janez otvori dne 10. julija splošno in zobno prakso v Braslovčah Ordinira v hiši posojilnice c Nevarni prijatelji tuje lastnine pod kljuČem. V zadnji številki smo poročali, da je celjska policija s so- delovanjem orožništva v sredo in če- trtek aretirala družbo, ki se je ba- vila s> tatvinami koles. Danes objav- ljamo podrobnosti. Aretirani so 32- letni brezposelni, na Jesenice pri- stojni delavec Matija Valentinič brez stalnega bivališča, 40-letni Jože L., 42-letni Ivan H. in 44-letni Jože R. Valentinič je doslej priznal vlom v Košnici in štiri tatvine. V četrtek je ukradel posestniku Antonu Brezni- ku na Ostrožnem 800 Din vreden ročni voziček in ga nato prodal ne- kemu posestniku na Mrzlem vrhu. Istega dne je razbil šipo na hiši po- sestnika Špacapana v Košnici, zleze! skozi okno ter ukradel iz stanovanja 105 Din gotovine, «amokres, diamant za rezanje zip, srebrn tolar iz leta 1721., (i robcev in klobase v skupni vrednosti -400 Din. Nekemu svoj-emu prijatelju je ukradel 70 Din. Nadalje je priznal, da je ukradel ti'i kolesa in sicer v mesecu maju mizarju Ml- haelu Zupancu v Petrovčah, 2. julija Pavlu Grlu in 4. julija Antonu Rup- niku v Gaberju. Valenlinic je ponujal ročui voziček in kolesa v nakup, še predno jih je ukradel. Ivan H. in Jože R. sta kupila od njega dve ko- lesi in plačala po (50 Din. Vsi trije so ogrodja ukradenih koles razsekali in zakopali, ostale dele pa so hotel! montirati na ogrodja, ki bi jih sami kupili. Dve ukradeni kolesi so uašli v senu v nekem gospodarskem po- slopju v celjski okolici. Jože L. je po- magal Valentiniču pri tatvini ročne- ga vozička na Ostrožnem in pri vlo- mu v Košnici. Skupna škoda, povz- ročena po tatvinah, ki jih je Valen- tinič doslej priznal, znaša približno 4.300 Din. Vsc aretirance so izročili okrožnemu sodišču. Preiskava se na- daljuje. c V celjski bolnišnici je umrl v pe- tek v starosti 58 let mornariški teli- nični polkovnik v p. g. Ivan Zitnik iz Pol j can. N. p. v m.! c Dve nesreči. V petek je žaga zgra- bila 32-letnega sina posestnicc Kar- ia Zaiožnika s Pake pri Vitanju za levo roko ter mu odrezala kazalec in sredinec. V soboto je brusil 21, letni mesarski pomočnik Rudolf Pla- ninšek iz Gaberja pri Celju nož. Pri tern pa mu je nož spodrsnil in mu prerezal žile na levi roki. Ponesre1- Cenca se zdravita v celjski bolnišni- ci. c Mestna knjižnica je izposodila v prvem polletju 1. 1. 15.454 knjig in sicer iz leposlovja 9347 slovenskih oziroma srbohrvaških in 5G33 neni- ških, znanstvenih pa 474. c Iz trgovinskega registra. V trgo- vinski register so sc vpisale spre- membe odnosno dodatki pri nasled- njih celjskih tvrdkah: LeCnik in drug, izdelovanje predmctov iz sre- bra in drugih dragocenih kovin v Celju. Besedilo tvrdke se glasi od- slej: .Lečnik in drug »Jugohacker«, javna trgovinska družba, ("elje, Glav- ni trg 4. Za družbo se podpisuje eden izmed družabnikov. Pri podimžnici Ljubljanske kreditne banke » sede- žem v Celju je bila vpisana kolek- tivna prokura gosp. Zorana Hvale. Tvrdka »Prva jugosl. tovarna toht- nic, ključavničarskih izdelkov in koncesionirana vodovodna inštalaci- ja Ivan Rebek, Celje« se glasi odslej »Prva jugoslovanska izdelövalnica tehtnic, kljuCavniCarskih itzdelkov in koncesionirana vodovodna inšta- lacija Ivan Rebek, Celje.« Zaradi po- polne opustitve se je iz ti-govinskega registra izbrisala tvrdka Alojz Dro- fenik, nasl. R. Jelen, trgovina z nia- nufaktu/rnim in konfekcijskim bla- goni v Celju. c Najdba koles. V soboto je bilo v neki veži na Glavnem trgu najdeno okrog 400 Din vredno, precej obrab- ljeno, črno pleskano moško kolo brez znainke s tov. štev. 290.133 in evid. štev. 2—87.643—5. V nedeljo je našel mizarski mojster g. A. Zupančic v veži pri svoji delavnici v Gosposki ulici okrog 400 Din vredno, črno ples- kano kolo brez znamke s tov. štev. 128.(i25 in evid. štev. 2—87.579—5. c Protituberkulozni ligi v Celju je daroval g. Josip Plavc, trgovec v Ce- lju, 100 Din namesto cvetja na grob blagopokojnemu g. Alojzu Knezu. Za veliko-dusni dar se nm najiskrenejše zalivaljuje ligin odbor. c Krajevna protituberkulozna liga v Celju je imela v drugem tromesečju 1934. naslednje dohodke: Pov. Miklič Julija, Gomilsko, 24375 Din; M. Cu- kala, Sv. Jurij ob T., 20 Din; Winkle, Sevnica, 20 Din; Ivan Mastnak, Celje, 100 Din; Fr. Dobovičnik, Celje, 50 Din; Stermecki, Celje, 50 Din; idr. M. Hra- šovec, Celje, 20 Din; Fr. Dolžan, Celje, 20 Din; Urabič in dr., 30 Din; Ivo Cater, Celje, 50 Din; V. Brauns, Celje, 100 Din; Ogrizeg in Themel, Sv. Peter v Sav. dol., 50 Din; J. Jellenz, Celje, 50 Din; Cinkarna d. d., Celje, 500 Din; Jos. Jagodič, Celje, 50 Din; Kramar & Mislej, Celje, 30 Din; Tkalnica v Pre- boldu, 100 Din; zdravilišče Rog. Sla- tina, 50 Din; >Apnenik« Celje, 200 Din; »Sladkor« d. z o. z., Celje, 10 Din; Vinko Kukovec, Celje, 50 Din, K- Go- ričar vd., Celje, 20 Din; Nabiralne po- le: CilenSek Fr., Celje, 48 Din, Gro- belnik G., Celje, 108 Din, dr. Flajs Jože, Celje, 96 Din, davčna uprava, Celje, 60 Din, Miklavec Pavla, Celje, 132 Din; sola Št. Rupert pri Mokronogu, 60 Din; Savinjska posojilnica, Žalec, 50 Din; Fort. Remše, Mozirje, 50 Din; Celjska posojilnica d. d., Celje, 200 Din ; pov. Podboj Stanislava, Št. Janž na D. 36 Din; Leskošek Fr., Celje, 25 Din ; Janko Šoster, Celje, 50 Din; Mag. Ivo Tončič, pričan in vztraja na enačbi: Zellia = Celje, no toliko Zellia iz leta 824., ¦ampak kraj Zellia in mogoče še iz motivov, ki jih pozna naš zgodovi- nar; a jih žal nikjer ni napisal. Ker gre za slavno Celje, je to res škoda. Ta Zellia je torej Celje. Oblika je na vsak način latinska in je ostanek latinskega imenovanja našega kraja: Keleja — Celeja! Zel- lia čitaj Cčlija in imaš rimsko Ce- If'jo, samo bolj pokvarjeno zaradi naglasa na prvem zlogu! Rimsko imenovanje Celeja izhaja namreč iz nekega predrimskega ijmena, ki je znanisitvenikom »keltsko«, v resni.ci pa praslovansko, in ki se je glasilo najbrž Akeleja! V »Novi Dobi« sem že pisal o torn, o Rapallu lanskega leta, »Trije Ogleji — tri sramote«, kjer sem že primerjal Akelejo (Aqui- lejo) na jugu s Štajersko Akelejo (Celje)! Obe imeni postaneta smisel- ni edino če ju tolmačimo z Agolejo (= Oglej) — ogel! Pri Celju je drugi dokaz reka Voglajna, piej Oglajna, to je ogelna reka, ki tvori s Savin jo ogel, v katerem je stala prastara na- ša Age(e)leja, rimska Celeja, današ- nje Celje. Z obliko »Zellia« iniamo nov do- kaz za to primerjavo in razlago: Zad- nja oblika za Akelejo, ki se je ohra- nila med. polatinjeno maso na jugu, je Zellia in prav tako zadnja je pri nas Zellia, ki še spominja na latini- zacijo. Današnja oblika Celje je nastala iz ženske obi ike »Celja« in to je toč- no Zellia, ki je izgovorjeuo »Celja«! Ime je v naäem jeziku brez smisla, ampak samo Celje, ker v davnini tiči pranaša. Ogleja! Imena Celje nismo torej dobili od Furlanov, kakor mislita dr. Sturm in LjuPša, ampak se je v latinsldh ustih prav tako nujno razvilo iz Akeleje (Keleja, Celeja, Celija ~ Zellia), ko- tov na jugu: Akelija — Celija — Zel- lia. Odtod je tudi oblika Cylia (Mejni grof Gunter, ki ga smatra Ljubša za ustanovitelja srednjeveškega Celja, je imenovan »marchio Cylie«), odko- der je neniška spaka Cilli. Z obliko Zellia je torej sklenjena in popolnoma umevna vrsta oblik, ki so se nam ohranile iz razvoja imena našega nieste, in za to rešikev se iniamo zahvaliti Kosu! Ta nepreki- njenost imen od Celeje (Akeleja) pa do Celja nam pač jasno govori, da je Celje vedno stalo in da so se nove trume Slovencev naselile na tleh stare Celeje in ne samo v okolici. Umetna furlanska naselbina, o ka- teri piše Ljubša v svoji razpravi, je nastala na obljudenih tleh in Gun- terjev grad ne na razvalinah prejŠ- njih utrdb, ampak ob stari zgradbi, ker noben kraj, ki je preizkušene vo- jafike važnosti, zaradi svoje lege ne ostane nezasedenl In o taki važnosti sitare Celeje je zaman izgubljati be- sede! Tradicija zveze stare Akeleje na jugu in naše Akeleje, rimske Aquileje in Celeje je pripeljala v naš kraj furlanske grofe, zidarje in na- selnike. Ta zveza je trajala dalje pod oglejskimi patrijarhi in še poz- neje so Lahi hodili sem, zidali cer- kve, slikali, zidali železnico in trgo- vali. V imenih celjskih trgovcev Ü- vi Se spomin nanje! Celo krajevna imena kakor La^ko, Laliov graben itd. spominjajo še nanje; To je vs2 tradicija stare ceste med Aquilejo in Celejo. Ko so novodošli Slovani porušili rimsko Celejo, so se v njej naselili in sprejeli imc od ostanka polatinjenih prebivalcev Celija (»Zellia<«) — Celja. Celeja to- rej ni »izginila za nekaj sto let«, ka- kor trdi LjubSa, ampak se je vedno le prenavljala in izpreminjala lice, zdaj slovanska, zdaj rimska, zdaj spet slovenska, potem zopet furlan- ska — latinska, nemška, in danes je končno zopet postala slovenska: iz vseh različnih plasti priseljencev je Slovan ustvaril nov rod in novo me- sto, v katerem bo sam zidar, sam tr- govec in sam gospod. Iz razprave Matije Ljubše sledi jasno njegova 2. točka (glej spredaj!), da je grof Gunter Furlan, kakor vsa njegova rodbina, ki je jn-išla iz Fui1- lanije k nam. Oče Gunterjev, Pilgri- mus de Potsul, po gradu Pozzuolo pri Vidmu v Furlaniji, je bil točfij — oglejskega patrijarha. In tako najbrž vsa rodbina. L. 824. so patrijarhi do- bili potrditev nekaj lastnine v Celju (Zellia) in ko so si jo pomnoŽili, so lahko nekaj darovali svojim zvestim grofom — točajem, med ka- terimi se prvi Gunter imenuje »de Cyllie«, ker je prvi bival tukaj! Kdaj se je to zgodilo, ni važno. Iz Ljubše- ve razprave izvemo, da je cesar Be- rengar 1. 921. podaril grad Pozzuola oglejskim patrijarhom in sami si lah- ko mislimo, da ga je eden ali drugi patrijarh podaril rodbini omenjenih Pilgrima »de Potsul« in Gunterja de Cyllie. Tako so ti gospodje pršli tu- di do — Celja. O delovanju (pokristjanjenju) oglejske cerkve pri nas vemo mnogo manj nego o delovanju solnograške, in to zaradi spora te cerkve /. Ki- mom. V borbi za »tri poglavarje« je Oglej pri nas dosti zamudil ali izgu- bil (Kovačif: Slovenska Štajerska, itd. s. 69.) Ne samo, da Oglej ni mo- gel delovati med SI oven ci, ampak, ker je zmagala rimska — neinška stranka, je tudi izgubil pri nas mno- go poses ti, uničevale so se oglejske listine o tej posesti, tako da o tern nismo bogve kako poučeni. Savinjski grofje iz rodbine Rreže—Solče, ki začenjajo s slovensko koreniko, so bili tako najbrž prej odvisni od pa- trijarhov in so od njih dobili svojo prvo posest. Vovbrški grofje in Gun- ter de Cyllie so s temi v sorodu. Vsled pomanjkanja dokumentov tega njih razmerja do patrijarhov ne moremo dokazati, vendai1 je to mnogo verjet- nejše nego da so Celje Nemci daro- vali rodbini, ki ima slovanski poče- tek. Patrijarhi niso tako potujčevali kakor Nemci. »Dar« 20 kmetij v Ce- lju v resnici ni noben dar in ni ne prvi ne zadnji, in tisti, ki so konCno dobili v last Celje, so ga dobili kot privrženci patrijarhovi. Ne samo Kos, ampak drugi, nič manj resni zgodovinarji, Kovačič, Giiiden so za tolmačenje Zellia (od 824.) — Celje! Celje je bilo najbrž patrijarhov fevd slovenskemu ple- mičn, katerega nasledniki so grofje Breže—Selče, Vovbrški in Celjski grofje. Seveda se je slovenska kore- nina takoj potujčila, se zmeäala s Furlani in Nemci, ki so ostali »Celj- ski gospodje« do nedavnega časa. štev. »Nova Doba« 9. VII. 1934. Stran 3. Celje, 50 Din; dr. R. Pintar, odv., Celje, 25 Din; Iv. Srebotnjak, Sv. Peter v S. d., 20 Din; P. Majdič, ind. vol. izd., Celje, 50 Din; Fr. Rebeuschegg, Celje, 50 Din; Karl Florjančič, Celje, 10 Din; Ruža Kunej, Celje, 100 Din; Anton Fazarinc, Celje, 30 Din; Simon Gaberc, Celje, 20 Din; Franc Motoh, Celje, 25 Din; Danijel Rakusch, Celje, 100 Din; Josip Plevčak, Celje, 12 Din; M. Oswatitsch, Celje, 50 Din; čevljarna »Adrija«, Celje, 20 Din; dr. Anton Schwab, Celje, 50 Din; E. Kainer, Celje, 10 Din; nabiralna pola: B. Zdolšek, Celje, 108 Din; Petek Josip, Celje, 20 Din; Schimmel & Co., Celje, 50 Din; Ljudska posojilnica, Celje, 200 Din; Anton Oražem, Celje, 20 Din; nabiralna pola: D. Kramar, Vransko, 120 Din; dr. Stojan Ivan, Celje, 50 Din; Andres Rozman, Celje, 50 Din; nabiralna pola: A. Žnidarčič, Leskovac, 281*50 Din; drž. dekl. Sola, Konjice, 472 Din. c Foto-albume, razglednice, naliv- na peresn, pisalni pribor itd. v veliki izbiri priporoča K. Goričar vdv., Ce- lje, Kral,ia Petra a. 7., knjigarna in vcletrgovina s papirjem. c Kino Union. Ponedeljek 9. julija: »Žig sramote«. Kriniinalni velefilm. V glavnih ulogah Pavel Muni in Ka- ren Morley. Predigra: zvočni tednik. — Torck 10., sreda 11. in četrtek 12. julija: »Muzikalna žena«. Izvrstna zvočna komedija z godbo in petjein. V glavnih ulogah Martha Eggerth, Georg Aleksander, komorni pevec Leo Slozak, Hans Brausewetter in Truda Berliner. Glasba: Hans May. Predigra: kulturni film. Velik požar v Brežicah Brežice, 9. julija. Včeraj okrog 18. je nastal ogenj v gospodarskem poslopju gostilničarja g. Ivana Zorka poleg kolodvora v Bre- žicah. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje, ki je pogorelo s hlevi vred. Na kraj požara so kmalu prispeli ga~ silci iz Zakota, Brežic, Bukoška in z Vidma, ki jim je uspelo reSiti hiSo, ki se je držala gorečega gospodarskega poslopja. Če bi bil pihal veter, bi bil tudi kolodvor v veliki nevarnosti. Iz hleva so rešili živino, iz hiše, v kateri je tudi gostilna, pa so hitro spravili pohištvo. Škoda je velika in je le delno krita z zavarovalnino. Izgleda, da je ogenj nastal v kuhinji, kjer so kuhali svinjsko pičo. Sprevodnik v vlaku je opazil, da se neki Škot vozi brez voznega list- ka. Sprevodnika je popadla jeza, po- grabil jc Škotov kovčeg in ga vrgel skozi okno v reko, nad katero je rav- no vozil vlak. »Morilec!« je zakričal Škot. »Sedaj ste utopili mojega edi- nega sina!« Sport Pokalna nogometna tekma SK Celje:SK Atletik 5:1 (2:0) Celje, 9. julija. Precej časa je moralo poteči od zadnjega pa do ponovnega srečanja starih tekmecev za naslov prvaka Celja, med SK Celjem in SK Atletiko. Pa morda prav tako, kajti vsak nastop te dvojice pomeni pravi boj dveh ekstremov, ko se ukoreninjena stara nasprotstva vedno z nova pokažejo, žal pa vedno v zelo nesportni obliki. Tako je bilo tudi včerajšnje srečanje med imenovanima enajstoricama v borbi za pokal celjskega Okrožnega odbora, ki ga je doslej branil SK Atletik. K poslabšanju že itak napete in zelo neprijateljske tekme pa je v veliki meri prispeval svoj delež sodnik g. Svetek, ki se je pogosto znašel pred težko nalogo, ko je bilo treba pravo odločitev šele uganiti. lmel je vsled ostre igre zelo težavno stališče, ki si ga je pa z napačnimi odločitvami slabšal se sam ter si s tern ustvarjal med občinstvom in med igralci zelo nepri- jazno ozračje. ¦ Igra se je pričela nekoliko po 18. Že ob otvoritvi se je pokazalo, da bo igra potekla v živahnem in ostrem tempu. Celjani so prihajali vsebolj pogosto na nasprotnikovo polovico in v 6. minuti je dal Zupanc prvi gol. Bilo je to baš po enominutni prekinitvi igre, s katero sta moštvi počastili spo- min tragično preminulega odbornika Atletikov g. Pacchiaffa. Atletiki zo skušali izsiliti izenačenje, dosegli pa so le odprto igro, v kateri so se pričeli vedno pogosteje vrstiti težji ali lažji fouli in sodnik je moral igro neprestano prekinjati. V 18. minuti sta se v startu poSkodovala Hönigmann in Koprivšek. Prvi je moral za nekaj časa prekiniti igro, Koprivšek pa je zaradi dobljene poškodbe po drugem golu tudi moral odnehati. V 28. minuti lepa kombina- cija Celja in uporaben center-pas z leve je uspešno zaključil Oobec z woley neubranljivo v mrežo. Sledila je v 32. minuti izključitev branilca Atletikov Končana zaradi namernega foula v kazenskem prostoru, a sodnik ni diktiral enajstke, nasprotno : prosti strel proti nasprotniku! Med tern je posegel v igro zopet Hönigmann in obe moštvi sta odigrali ostali in ves drugi polčas z desetimi igralci. Igra drugega polčasa je bila v celoti precej raztrgana, vrzel se je poznala na obeh straneh. V 10. minuti je uspelo Mariču povišati na 3:0, po presledku 20. minut pa so Celjani po Ahtiku prišli že do vodstva s 4:0. V 33. mi- nuti je padel po Mariču peti gol. Odslej so pričeli tudi Atletiki z neko- liko bolj smiselno igro, popustili so za malenkost v ostrosti, kar jim je v 36. minuti prineslo edini uspeh. Imeli so nato do konca malo več od igre, kajti nasprotnik se je z rezultatom očividno zadovoljil in je prešel delno v obrambo. Celjani so igrali kombinatorno in tehnično boljše od nasprotnika, pa tudi bolj fair, dočim so se Atletiki »uve- Ijavljali« s preostro igro. Igra je po- tekla v celoti v premoči SK Celja, ki si je zmago v polni meri zaslužU in si priboril pokal v prehodno last Gledalcev je bilo okrog 400. K. D. t Mladina SK Celja : mladina SK Jugoslavije 4:2. V nedeljo 8. t. m. dopoldne je bila odigrana na Glaziji trening tekma med mladinama SK Celja in SK Jugoslavije. Mladina SK Celja je zasluženo zmagala v razmerju 4 : 2. Smešnice Kaznilniški duhovnik : »No, moj Iju- bi sin, kaj Vas pa je privedlo sem?« — Kaznjenec: »Čul sem, gospod, da znate tako krasno pridigati«. Janez Muren si kupi vato- »Za ko- ga?« ga vpraša prijatelj. — »Zame. Danes bom priznal svoji ženi, da ji ne bom kupil novega klobuka, in po- tem ne bom slišal, kaj bo odgovorila«. * ,* * »Moja žena je hotela potovati na jug, pa sem ji to odločno prepovedal«. — »Ali se ni vendarle peljala?« — »Pač\ toda brez mojega dovoljenja«. * * Sodnik: »Zopet ste tu! Ali Vam ni- sem zadnjikrat rekel, da Vas ne ma- ram več tukaj videti?« —- Obtoženec: »Da, gospod sodni dvor. Toda straž- nik mi tega ni hotel verjeti.« * * -Gost v vaSki brivnici: »Recite mi, zakaj me Vaš pes neprestano opazu- je, čc me brijete?« — Brivec: »Caka, da odpade košček ulilja, ee mi bri- tev včasih zdrkne.« * * Profesor: »Dober dan! Kako se kaj počutite? In Vaša gospa soproga?« •— »No, no, gospod profesor, saj ven- dar veste, da sem samec.« — »Saj je res, saj je res ... ali ste že dolgo samec?« »Ali ste zadovoljni z naojim novim muholovcem?« — »Pa še kako! Da- nes sta ležali pod muholovcem dve muhi, ki sta počili od smeha, ko sta videli Vašo iznajdbo.« Dospelost davkov v 3. četrtletju Davčna uprava v Celju razglaša: V smislu čl. 148. zakona o nepo- srednih davkih se objavlja, da dospe v 3. četrtletju 1934 v plačilo: A) dne 1. julija 3. četrtletni obrok zgrada- rine, pridobnine, rentnine, družbe- negk davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet, davka na luksus in vojnice; B) dne 15. avgusta 1. polletni obrok zemlja- rine Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnern interesu poravnajo pi'avocasno in si- cer najkasneje do 15. avgusta. Uslužbenski davek morajo pobra- ti, odnosno odvesti davčni upravi s seznarakom vsi delodajalci, ki za- poslujejo preko 20 uslužbencev, ka- kor tudi vse državne in samouprav- ne institucije in načeloma družbe- nemu davku zavezane osebe ne gle- de na število zaposlencev — najkas- neje 15. dan po preteku vsakega me- seca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati uslužbenski davek v davčnih znamkali tako, da jih ob vsakokrat- nom izplaCilu mezde nalepijo v davčni knjižici na za to določenem mestu in uničijo z žigom ali svoje- rocnim podpisom. (Cl. 98., 99., 100. zak. in praviltiik o neposrednih dav- kih). Davek na neoženjene osebe, ka- terih meseCni prejemki znašajo več kot 2.500 Din, pa morajo vsi deloda- jalci brez izjeme odpremiti v istom roku davčni upravi v gotovini. Za- vodi, naprave in pocljetja, ki so dolž- na pobirati davek na rente po čl. 71. zakona o nep. davkih, morajo od- premiti pobrane zneske po seznam- ku najkasneje v 45 dueh po preteku vsakega polletja, torej za I. polletje 1934 do vštetega 14. avgusta. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet-po zakonu z dne 31. I. 1922 in davka na luksus, ki plačujejo davek po knjigi opravlje- nega prometa, morajo predložiti pH- WintiD Mmt, ohl. honcBs.mBstni tesarshi mojstepna Law HMi Ppl jii izvršujc vsakovrstna tesarska dcla, moderne stavbe, ostrešja za |JII liulJU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgcvina, Lava pri Celju. ^;;';',;^"11 MAURICE LEBLANC: 74 Skrivnostno oko Kriminalen roman Pr©T«l B. Rlhterilö »Gromska strela, gospod glavni tajnik. Kakor se mi zdi, nimate prav dobrega spomina, da o tenko- čutni vesti sploh ne govorim. Torej se ne spominjate obveze, ki ste jo včeraj dali?« »Včeraj sem se obvezal nekemu gospodu Nicolu.« »No, torej!« »Vi pa niste gospod Nicole!« »Kdo pa sem?« »Ali vam moram res vse povedati?« Nicole ni odgovoril, toda začel se je tiho smejati, kakor bi se mu zdel ta nenavadni preobrat nad vse smešen. Prasvillu je postalo tesno pri srcu. Še trd- neje se je oklenil revolverja in se že vpraševal, ali ne bo najbolje, če pokliče na pomoč. Nicole je pomaknil svoj stol tik k pisalni mizi. Z i'okami si je podprl glavo, gledal svojemu nasprot- niku v obraz in se mu čedalje glasneje smejal. Potem mu je i'ekel: »Torej, gospod Prasville, vi veste, pa ste tako nesramni, da se še upate iz mene norCevati?« »Da, tako nesramen sem,« je hladno odgovoril Prasville. »Torej mislite, da sem jaz, Arsöne Lupin tako neumen, da se vam bo dal kar tako ujeti?« »I seveda,« je zadovoljno odvrnil Prasville, »kaj morete zdaj, ko je seznam sedemindvajsetih v mojem žepu?« »Kaj še morem?« je posmehljivo vprašal Nicole. »No, da. Če vas talisman nič več ne varuje, imate prav toliko moči, kaor človek, ki se upa sam na pre- fekturo in ga straži tucat mož, ki bodo prihiteli na ttioj prvi znak.« Nicole je skomignil z rameni in z neizmeniim sočutjem pogledal Prasvilla. »Veste kaj, gospod glavni tajnik? Tudi vam je vsa ta zgodba zmešala glavo. Če ima človek seznarn, pade kaj hitro na- moralno stopnjo kakšnega Dau- brecqua ali Albufexa. Skušnjave se ga lotijo in misli si: Saj je v mojem žepu. Z njim sem vsemogočen. Z njim si pridobim bogastvo in neizmerno moč. Kako bi bilo, če bi. to poskusil? Ce pustim umoriti G-ilbei'ta in Klariso Mergyjevo? Ce tega tepca, tega Lupina /aprem? Ce izrabim priložnost, ki se ponudi človeku le enkrat v življenju?« Sklonil se je k Prasvillu in mu rekel skoraj pri- jateljsko in ravnodušno: »Dragi gospod, nikar ne poskusite tega!« »Zakaj ne?« »Verjemite mi, da se ne bo dobro končalo.« »Kaj pravite?« »Ce pa že hočete, vzemite seznam in si oglejte tretje ime.« »Tretje ime?« »Ime euega izmed vaših prijateljev.« »Kdo je to?« »Nekdanji poslanec Stanislav Vorenglade.« »No, in?« je vprašal Prasville, ki se mu je po- znalo, da so te besede zalegle. »Vprašajte se, ali ne bi še tako površna pre- iskava prinesla na dan imena nekega gospoda, ki je delil z njim nekakšne podkupnine?« »Kako naj se pa ta gospod piže?« »Louis Prasville!« »Kaj čvekate?« »Nič1 ne čvekam, dejstva pripovedujem.« Prasville je vstal, Lupin pa je udaril s pestjo po mizi: »Že dvajset minut se sučeva okoli te neumnosti, kakor mačka okoli vrele kaše. Vrniva se k stvari. Najprej pa pustite svoj pihalnik pri mizi. Napraviva konec! Mudi se mi!« Položil je roko Prasvillu na raino in dejal z od- loCniin poudarkom: I »Ce se Cez dobro uro ne vrnete od predsednika ¦ republike in mi ne prinesetc prirnernega zagotovila, ; da je pomilostitev že podpisana, in Ce ne pojde Ar- | sene Lupin Cez eno uro in deset minut zdrav odtod, ! bodo nocoj prinesli štirje pariški vefieniiki štiri pisma ! i/ korespondence med Stanislavom Vorengladom in j vami. Ta pisma mi je namreč Vorenglade davi pro- I dal. Tu je vaš .klobuk, tu je površnik. Zdaj pa izgi- ; nite! Cakam vas!« ! In tedaj se je zgodilo nekaj nenavadnega: Pras- j ville se ni upal več upirati. Iznenada se je zavedal, kolikšna moč tiči v razumu Arse na Lupina. Še na mis ei mu ni prišlo, da bi rekel besedico: Ne! Molčal je. Zdelo se mu je, da ga stiska vijak, ki ga ne more odviti. Podal se je. »Cez dobro uro se vrnete,« je ponovil Nicole, ko je bil glavni tajnik še pri vratih. »Cez dobro uro,« je ubogljivo potrdil Prasville, potem pa se je odločil, da se še natančneje pogovori z Lupinom. »Ali born dobil pisma, če bo Gilbert pomiloščen?« »Ne!« »Kako to? Potem . . .« »Dobili jih boste 'dva meseca potem, ko bo Gilbert z mojo pomočjo zaradi premajhne pazljilvosti po- begnil.« »Ali je to vse?« »Ne. Še dva pogoja vam moram <-taviti!« »Namreö?« »Prvič: takoj mi das>te Cek za Stirideset tisoč frankov.« »Štirideset tisoč frankov?« »Toliko sem namreC plačal Stanislavu Vo-ren- gladu za pisma.« »Dalje!« »V dveh mesecih morate odpovedati svojo službo.« »Odpovedati? Zakaj?« Nicole ga je resno pogledal. Stran 4. «•Nora Doba« 9. VII. 1934. Stev. 52. jave in plačati ustrezni clavek za 2. četrtletje 1934 najkasneje do 30. ju- lija. Davčni zave/anci skupnega dav- ka na posl. promet in clavka na luk- sus, po zakonu z due 12. julija 1930., ki so izbrali način pJačevanja po vplačilih v gotoyini in menicah, morajo polagati odplačila po pro- metu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca z me- sečnimi prijavami, oni, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po iakturah, pa v 50 dneh po preteku vwakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera dav- kov za tekoee leto, se morajo pla- čevati po davCnem predpisu iz prejš- njega leta (čl. 147). Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mo- ra plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga. Kdor ne plača dospelili obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega due pa do due plači- la šestodstotne letne zamudne obresti in proti njemu se iwede izvršilno postopanje, ki je v zvezi s sledečimi stroški: a) za pis- meni opomin ena para od vsakega dinarja dolga, najmanj pa 10 Din; b) za rubežen 2 pari od vsakega di- narja dolga, najmanje pa 10 Din in taksa po t. p. 79. taksnega zakona v znesku 5 Din; c) za dražbo taksa po t. p. 81. taksnega zakona. Sokolstvo x Članom plavalne sekcije celjske- ga Sokola. Redni treningi sekcije se pričnejo ta teden v kopaliSču »Diana^ na Bregu : za ženske oddeike ob po- nedeljkih, sredah in petkih, za moške oddeike ob torkih, četrtkih in sobotah od 14. ure dalje. Za one, ki namera- vajo redno trenirati, velja sezonska vstopnina 10 Din, katere so deležni, ako se izkažejo kopalnernu mojstru s posebno izkaznico. Te izkaznice se dobijo pri s. Gaberčevi oz. br. Pertotu. Pozivamo brate in sestre vseh oddelkov, da se prijavijo v čim večjem številu in da pričneio takoj s treningi, ker se bližajo tekme za društveno in župno prvenstvo. Književnost k Pregled občne zgodovine. II. del: Srednji vek. Mohorjevc knjižnice C7. zvfi/ek. Dnißi slol vsiphnjo zgorlovinn srednjega veka v kratki, pregledni in zgoščeni obliki. V vseh dobah je obdelana tudi naša narodna zgodo- vina. Drug! del (srednji vek) je spi- sal Anton Krošl. Gospodarstvo Hmeljarjem! Takozvgni »Tabor hmeljarjev« bo z običajnim sp^redoti v nedclio 15. t.m. ob pol devetih dopoldne'v Roblekovi dvorani v Žalcu. Na shüdu se bo razpravljak; o smer- nlcah, po katerih bi se naj ravnaM vsi hrne'jarj« v letošnjl hmeljski se- | zoni, 5d se bo bfstveno raziočevala \ od vseh dosedanjih. Shoda se lahko udeleži vsak hmeljar. Žalec, 8. julija 1934. Hmeljarsko društvo kot sklicateij »Tabora«. Žatec, ČSR, 4. julija Glede stanja hrtieljskih n^sadov se mora reČi, da do§!e padavine niso iz- polnile nad hmeljarjev. Padavinam sle- deča vročina je uničila upanje na dobro letino. Rastlina Še vedno pogreša iz- datne mokrote in je z^lo neenako- merno ra>:vita. Le v redkih nasadih je dosegla viÄino ogrodja, ponajveč pa le 3/4 viSine ter ima kratke in slabotne poganjke. Ker prehaja cvetje deloma že v kobule, bodo rnorali hmoljarji Is- tos spodbirati in bo splošno obiranje prej nego v normalnih letih. Mrzle noči | tudi mso rastlini v prid. Po lanskih • ostankih je zopet oživelo povpraševanje j po cenah od 1700 do 1800 Kč za 50 kg. ( »Saazer Hopfen - und Brauer Ztg.« Celjska posojilnica d. d. v Celju UMiiiiaiiatiiiiiiifliBiaflini.miimBaiiiiiMaiHiiaaiaaBBaaMiiiBiiiaiiidlllillikkiaBiiiBiBMiHHdll V LASTNI HIŠI NÄRODNI DOM silavnica in rezerve nad Din 14,ooo.oco'— Kupuje In pro- clajaii d^^viase in vaJvit