7. številka. Ljubljana, v sredo 9. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avstro -ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr,, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt, leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah Št. 12. UpravniStvu naj so olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. V I<]ul»ljuni 9 januvarja. Novo leto ni knezu Bismarcku prineslo prijetnega vezila, marveč; reči se sme , da je začetek slab. Temu pa je nekaj kriv sam, nekaj njegove reptilijo, v prvi vrsti „Kolnische Zeitung". Sani zakrivil je slučaj Geffekenov, ki mu je tlonesel veliko blamažo, kakor soglasno priznavajo nemški časopisi, seveda izimši one liste, ki dobivajo svoj oves iz kancelarjevih jase!. Geffcken bil je 99 dnij v preiskovalnem zaporu, a sedaj bil je na predlog drž. pravdnika Tes-senberga izpuščen. „Freisinnige Zeitung14 piše tem povodom: „Bismarcka zadel je pred svetom težek poraz, kakor jedva kdaj v njegovem ministertfkem življenji, Da se je obtožba takoj na sodišča pragu zavrnila, to kaže še bolj državnega kancelarja krivico. Mi se veselimo te določbe, ker se strinja z javnim pravnim čustvom. Začetek te pravde bila je velika politična hiba". — „Vossische Zeitung" pa piše, da so se Bismarck in njegovi pristaši zagrešili proti udanosti in spoštovanju do hudo zadetih članov kraljeve obitelji ter brezmerno začeli ščuvati proti neljubim jim osobam. „Battenberžana ožigosali so izdajalcem domovine, potem so Črnili tujega veleposlanika in konservativnega tajnega svetnika, ki je bil toli nesrečen, da je cesarja Friderika bogati duševni zaklad zmatral za lastnino narodovo, vrgli so ga mej državne sovražnike in revolucionarje, kakor da je hotel prestol in altar strmoglaviti". Jednako, kakor z GefTckenom, je z angleškim poslanikom v Peterburgu, Robertom Morierom. „Kolnische Zeitung" priobčila je pred par tedni trditev, da je v avgustu 1870 leta. Morier, takrat angleški poslanik v Darmstadtu, maršala Bazainea obvestil o gibanji nemških čet in da je sedaj že mrtvi Bazaine majorju pl. Deines 1886. 1. to sam povedal. Morier to odločno zanikava in se opira na lastnoročno pismo Bazaineovo, ki pravi, da nikomur kaj taeega pravil ni in da je rečena vest v „Kolnische Zeitung" prazna bajka. Morier je, kakor smo že povedali, pisal grofu Herbertu Bismarcku, zahtevajoč, da se ona neosno- LISTEK. Rodbinski spomini. Ruski spisal G. P. DanilevBkt, prevel Vinko. I. Prababica. (Dalje.) Odhajajo o soločnem vzhodu dalje proti Har kovu, podal se je k otročnici ter rekel: „Ostani z Bogom, kuma Mašenka in porodi mi še več tak»h kričačev in dovoli, da te v slovo poljubim; a oprosti, da sem k vašemu grenkemu pokusil malo česna!" Potem je nadel Marjuški ta le ametistov prstan s svojega mezinca, podaril ji kitico na cesti natrganih poljskih cvetic, usadil pri vrtnem krilci želod ter odšel ... To vam je povest o prstanu. „A Še nekaj vam rnoram povedati, otroci moji . . . Postarala sem se ter sem pozabl.jiva! Ne vem, je Ii bilo zvečer, dokler je bilo še dan, ali po obedu, ali po noči o luninem svitu, ko je njega velečastvo slišal, da je mej stotnikovim dvorom in trdnjavico ne daleč proč v lesu Labodje jezero in na njem za ribji lov majhna ladjica. In kaj si mislite? Dal »e je peljati tja, vzel s seboj stotnika in vBe ge- vana in zanj jako žaleča vest v „Norddeutsche AUgemeine" prekliče. A grof Bismarck je to zahtevo jako odurno odklonil rekoč, da je tak „de-menti" nemogoča stvar. Angleško časopisje se je vsled tega jako odločno potegnilo za svojega žaljenega veleposlanika in v jako oBtrik člankih obsoja postopanje Bismarckovo v tej zadevi. Javno mnenje po vsej Angliji je jako razburjeno proti Nemčiji in to po vsej pravici. Jako odličnega državnika angleškega obsuli so z obrekovanjem in podlimi napadi, a ko on z vso odločnostjo zavrača vse te izmišljotine in zahteva zadoščenja, ne dovolijo mu niti preklica. „Neue Freie Presse" ima v včerajšnji številki uvoden članek o tej zadevi. \ njem kar odkritosrčno izreka, da je Bismarck napravil veliko hibo, ki bode slabo uplivala na odnošaje mej Anglijo in Nemčijo, kar je baš sedaj tem bolj čudno, ker se je po mnogih zmotah in nasprotstvih posrečilo, doseči sporazumljenje mej obema državama, katerih vojno brodovje sedaj vkupno pluje ob obali Zausi-barski, da se zatre trgovina z robi. Oba slučaja Geffekenov in Morierov škodovala sta Bismarckovemu ugledu, v obeh ni imel srečne roke. V prvi zadevi izreklo se je državno pravdni-Štvo jako jusno proti kance! t.ij u, kateremu se je neposredno a popolnoma razumljivo povedalo, da ni ravnal po hladnokrvnem premisleku, marveč da se je udal slepi strasti, ali kakor piše „Vossische Zeitung", da ga je prevzela „Krankhafte Ver folgungsaiicht", ki mora naposled škodovati tudi zdravju državnemu. Z napadom na Moriera mislili so poslednjemu omajati stališče v Peterburgu, kjer jim je bil radi tega na potu, ker je nekda sovražnik Nemčiji, a iskren prijatelj Rusiji. Tacega vsaj so ga risali, pri tem pa pozabili, da je bil Morier prijatelj in zaupni mož pokojm ga cesarja Friderika III., zmagovalca v nemško-francoski vojni, katerega vender s sovraž niki domovine ni smeti metati v isti koš. Napad, narekovan po slepi strasti, se je temeljito ponesrečil. Ne le angleško, tudi rusko časopisje vzelo je veleposlanika Moriera pod svojo zaščito in stališče njegovo je danes trdneje, nego je bilo poprej. nerale ter se trikrat peljal po jezeru. Potem je dal povezati jadra, ukazal streljati iz mušket tja po jezeru v čast novorojencu ter vse obdaril, predstojnike in Kaznke. Stari Danilo je bil ves iz sebe, neprestano se je klanjal carju, in ko je odhajajočemu pal k nogam, morali so ga t> silo odvesti. Po Poltavski bitki poslal je goaudar stotniku iz Baturina par šljonskih ovac za pleme, a iz Pe-terburga kmalu na to pisano potrdilo o imenji, koliko bi si vi misli ii? — deset tisoč desetin zemlje, a ne samo s kazuškimi dvorci, ampak kakor se je pozneje pokazalo i s samimi Kazaki. . . Tako je, otroci moji! Danilo je potem pri carju prišel v nemilost, bil odveden v Peterburg k zaslišanju v urad kneza Jusupova in tam je v trdnjavi, če prav se je opravičil, kmalu umrl. V last in po danstvo njegovih naslednikov prišli so po carjevem dekretu in po milosti božji ne samo njegovi bratje Kazaki, marveč i njega nazvani kum Ivan Žuk z drugovi, ▼sprejetimi v stotnijo, in njega sosed Kirjuška Gor-lička z vso družino Umeje se, da so bili ti ljudje vsi preprosti, kakor sploh kmetje. Da i sam stot nik Danilo, ne gh:de na njegovo dostojanstvo, je umrl, kakor je živel, preprosto. Jevstafij Danilovič je po smrti očetovi naglo odebelil, živel veselo, pričel nositi krasen svilen kaftau in lasuljo s kodri. Iz ČitajoČ vse te dogodke, bi skoro verjeli onim listom, ponavljaje trdečim, da je stari Bismarck opasno obolel in da je ves vnanji „ressort" sedaj v rokah mladega Bismarcka, grofa Herberta. Poslednji že v Rimu v palači papeževi ni kazal diplomatske uglajenosti, ampak pravo junkersko oholost in brezozirnost. Prav možno bi torej bilo, da je oba omenjena slučaja zakrivil mladi grof Bismarck v svoji vročekrvnosti. Ako je temu res tako, potem si je mm dal spričevalo, da je pač dedič očetovega imena, nikakor pa ne njegove spretnosti in slave. Naše želje ali proračun za I. 1889. 1 Od beneške meje G. januvarja. (Konec.) Želeli bi nadalje, da bi se pod zastavo „Matice Slovenske" zbrala vsaj tolika množica članov, kakeršna je bila pred petnajstimi leti. To je vender kaj skromna želja! Naša Matica krenila je na pravo pot, ker neče Bkrbeti le za učenjake, pač pa za — srednje stanove, kjer jedino dobi zadostno Število poslušnih ušes. Tako je prav! Čudno smo gledali in poslušali pisarenje in govoričenje sicer zaslužnih naših mož: naj bi nam Matica nadomeščala akademijo — vsaj znanosti, če že ne tudi umetnosti. To so bile predrafre terjatve! Saj je Matic;) naša res tudi hodila po takej napačni poti, zato pa je v nekoliko letih zgubita polovico članov svojih ; kajti velika večina članov podpirala je ta zavod naš le iz zgolj rodoljubja, knjige pa so ležale v prahu, večinoma nerazrezane ali vsaj sadu neso Obrodile posebnega. Ko se je pa narodu i odu-ševljenost nekoliko polegla, a mošnjiček morali amo v raznovrstne nove namene in potrebe odpirati le prečestokrat, računati smo začeli bolj hladnokrvno: kaj nam pa daje Matica za dva goldinarja? In ko se je pokazal velikanski napredek pobratimke „Matice Hrvatske", spoznavati smo začeli, da bi tudi naša Matica lehko krenila na — boljšo pot. — Zato pa smo prav od srca hvaležni onim rodoljubom, ki so sicer z velikim naporom dosegli, da je Matica še za Časa začela pobirati stopinje za svojo najbližjo sestrico. Tako je prav! Letos pa leže za dva goldinarčka že štiri krasne, vse izvirne knjige ovac darovanih od carja, odredil je velike črede. Imejoč seljake za podložnike, dobil je pozneje i plemstvo. Za vlade prejasne carevne Ane Ivanovno imel je gospod major telesne straže Hruščov tukaj prvo revizijo. Takrat je bil Jevstarij Dacilovič že Izjumski polkovnik ter je z Minihom hodil v Krim, — in po reviziji zapisali so mu za vse čase prebivalce njegovih pridonskih krajev. Dasiravno so Jevstafiju in Mariji Aleksjevni vsi otroci pomrli ter razven sina Jakoba ni nobeden drugi ostal živ, postal je vender moj Jakob Jevstafovič pred vsem svojim rodom važen in postaven mož, strogih nravov in ne premehak s svojimi podložniki. Njega neso učili tako, kakor njegove roditelje; a umrl je po milosti božji in ma-tuške carevne, kakor se spodobi plemiču prve vrste: v časti, bogastvu in brezmadežnosti. Meni je naroČil, naj bodem gospodarica do smrti. Kadar je šel po opravkih iz Harkova v Peterburg, peljal se se je v žolti kočiji z osmerimi konji, z dvema predhodnikoma in dvema lakajema. Samo jedno nesrečo je imel: ni se mu posrečilo, mojemu možu, do konca svojih dnij ohraniti si naklonjenost dvora. Bil je ponosen, in radi tega ni bil priljubljen ... Iz carskega želoda vzrastel je, kakor vidite, na našem vrtu velik hrast. Ko se je Ivanuška oženil, smo pod tem hrastom že jedli pomizek ter pili ogersko pred nami. To je napredek, katerega moramo biti veseli! — Žalostiti pa nas mora, ko zapazimo pre-biraje imenik članov v Letopisu po domovini slovenski vse polno rodoljubov, gorečih Slovencev, — ki jih ni tam notri mej veliko premajhno Matično armado. In naše vroče želje ob novem letu naj prešinejo vsako rodoljubno sreo: letos stopimo vsi, kar nas je zavednih Slovencev, pod prapor našega prvega književnega zavoda ! Potem bode Matica veselo uspevala v slavo, čast in veliko korist naroda našega. — Žalosti nas zajedno tudi to, da se naši najbližji bratje Hrvatje tako malo brigajo za prvi naš zavod. Pri Matici Hrvatski zapazimo do 250 slovenskih članov, a koliko pri našej hrvatskih, dasi je naša članarina manjša? To ni vesela prikazen 1 S samimi besedami o pobratimstvu nam še ni nič pomagano, dejanj nam je potreba. Sploh se mi Slovenci veliko bolj unemamo za druge brate svoje, odziva dejanskega pa ne čutimo kaj posebno. Tudi v tem pogledu naj bi nam letošnjo leto doneslo boljšo srečo. Želeli bi nadalje, da bi se Matica naša nikoli več toli smrtno ne pregrešila, kakor se je proti našemu književnemu prvaku — Stritarju. Za drag dinar morali smo kupavati svojega Stritarja pri narodnem nasprotniku, da imamo zgubo v narodnogospodarskem oziru. Vsako boljšo kost pre puščamo tujcem, mi pobiramo pa ostanke! — Ko-nečno bi še želeli, da bi odbor Matice začel pre-udarjati, dali bi ne bilo umestno, če bi se letnina povišala na tri goldinarje V Le tako bi Be približala posestrimi svoji ! .Družbi sv. Mohora" privoščimo kmalu 50.000 članov, kar je prav lebko mogoče. Da ta družba tako lepo napreduje, pripomore zares uzorna organizacija, oduševljenost poverjenikov in — nova šoli, ta toliko opravljena nova šola. Ljudje znajo vedno več in več brati, če ne hišni gospodarji, pa njihovi otroci, ki že odraščajo in za te naročajo se knjige. Počasi pa bode naročen vsakdo, ki le more žrtvovati goldinar; če ne radi koristi, pa vsaj iz tekrao-Tanja ali zavisti, češ, moj sosed je upisan, ime njegovo tiskauo je v Koledarji, moje pa ne. Konečuo se pa vsakdo uveri tudi o koristi. — Želeli bi pa, da bi odbor bil v bodoče bolj previden pri pregle-davanji rokopisov, da se „Družba sv. Mohora" ne bode umešavala v strankarske boje raznih političnih ali drugih strank« ki so vender vse v krogu njenem. Urednik „Slovenčev" zanesel je tudi v Koledar nekaj iz svojega ista, kar bi bolje bilo, da je zamolčal, saj ima za take gorostasnosti zadosti prostora v svojem listu. Na 20. strani piše: „Velike premembe so se izvršile v ljudski šoli. Zidala so se šolska poslopja, uvedle nove šolske postave, in tudi kmečki otroci imajo sedaj priliko, v domačem kraju naučiti se potrebnih vednostij za vsakdanje življenje. Vender šolske nove postave neso primerne za naše kraje, ker so preveč ukrojene za mesta (— ta trditev vredna je sto kron! Pis. —) in se premalo gleda na pobožno in krščansko izrejo otrok in materini jezik. Zato se bodo poslanci že to jesen (hin!) posvetovali v državnem zboru itd." To nikakor ni spadalo v knjigo „Družbe sv. Mohorja! Čemu dražiti duhove? In da je tako pisar-jenje razburilo jeden stan, kaže nam izjava v „Po- vino ... In dokler bode ta hrast neporušen rastel, toliko časa, verujte mi, otroci moji, ne prestane naše bogastvo in slava našega rodu, cvel bode v časti, moči in slavi na veke . . Prababica Ana Petrovna, govoreč o svojem ino/.i, se je vselej nekam zamislila. Žalostil je ni samo grof Arakčejev, v njenem sredstvu s palicami bijoč potomce prvih naselnikov Donca, ki neso hoteli postati njegovi ulanci in dragonci, ampak na skrivem tudi isti njen mili drug, Jakob Jevstafovič, ki je ž njo vred pol veka mirno vladal del teh naselnikov, a strogo ravnal ž njimi, kakor z nevolj-niki. Ano Petrovno vzel je kot revno dvorsko gospodično zaradi zvez, ki jih je imela s Peterbur-škim dvorom carevne, imajoč okolu trideset let. Bil je bolehen melanholik, koristoloven in sam svoj, občeval je redko s katerim, neprestano godel ter se jezil, vedno pravdal se s sosedi, in predno je še razneženi in ne posebno ljubljeni sin Ivanuška pričel delati izlete ter dajati gostije, spravil je s temi pravdami in slabo vojenimi steklarnami zelo v nered ogromna, od Danila darovana posestva ter vrhu tega do polovice izsekal obširne, vekovečne gozde ob Doncu. Dokler Be ni oženil, bil je, kakor pozneje i sin njegov, ves mrtev na selske krasotice, ter je potniku". Tako ne smemo, sicer bodo knjige „Družbe sv Mohorja" za šolske knjižnice prepovedane, kakoro so bile že posamične. Gospodje pri „Slovencu" mislijo in so uverjeni, da se potezajo za dobro stvar, no bodočnost jih pouči, koliko so si koristili z vsemi onimi velikanskimi napadi na šolo in tudi na učiteljstvo, na katere jim nikdo niti odgovarjati ni hotel. Kam bi tudi prišli ? Veseli nas, da je D. sv. M. uvaževala nasvet dopisnika „od beneške meje" pred letom dnij, da je udom zunaj Cislitvije poslala namesto „Pravnika" drugo primerno knjigo. Dobro! dober nasvet naj se posluša, naj prihaja od kogarkoli Nasvetovali pa smo še nekaj drugega: „Naj bi D. sv. M. pri-dajala k navadnim šestim knjigam še po jedno ali dve iz svoje starejše zaloge vsem članom ob skrajnih mejah, zlasti pa udom na Beneškem in Oger-skem, ali pa naj bi leto za letom prepuščala po nekaj knjig dotičnim poverjenikom v svojevoljno uporabo". Taka daritev bi se polagoma povrnila — z novimi člani. In kolika bi bila korist?! Prosimo, lepo prosimo: Slavni odbor naj uvažuje naš dobrohoten nasvet! Želimo nadalje prav od srca, da bi „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" začela v novem letu svoje plodonosno delovanje, kajti dela jo čaka obilo Slovensko učiteljstvo dalo nam je zgled pravega vseslovenskega domoljubja, kajti prekoračilo je ozke deželne meje, dasi je na nje tako tesno navezano, in združilo se je pod skupnim praporom vseslovenskim. Za svoje središče izbralo si je Slovenije naravno središče — Ljubljano, dasi so to zvezo oživili rodoljubni učitelji zunaj Kranjske, v deželi, kjer ne gospoduje nad njimi narodna večina, večina marveč, ki očitno sovraži vsako slov. gibanje. Pomislimo te razmere in prav bomo znali ceniti to zvezo. — Boli pa nas, da je bilo učiteljstvo na Kranjskem tako mlačno za združitev, da, da niti v domačih okrajih ni bilo združeno v društva, dočim so imeli vsi slovenski okraji na Primorskem in Štajerskem svoja okrajna učiteljska društva. To je žalostna resuica! Kje so okolnosti učiteljstvu ugodnejše, kakor na Kranjskem ? Šele v preteklem letu, ko je bila zveza že gotova, oglasili so se nekoji okraji. Želimo torej, da bi vsak okraj na Kranjskem imel svoje učiteljsko društvo, potem bomo smeli upati tudi na ko-nikl in Iftffke fhrvatske) brate, a zveza bode močna in uplivna. — Želimo nadalje, da bi vse učiteljstvo slovensko imelo tudi jeden sam list, da bode združeno tudi v tem pogledu. Tak list bode razširjen po vseh deželah, izhajal bode lehko po večkrat, a cena mu ne bo previsoka. Će smo do zdaj hoteli vedeti kaj več o šolstvu v vseh slovenskih deželah, imeti smo morali dva lista. Čemu ta potrata V! Jeden sam popolnoma zadostuje. Sicer se pa o teh zadevah še pogovorimo v kakem učiteljskem listu in pri — zavezuem zborovanji o Veliki noči. Do vidova! Imeli bi še nekoliko želja, toda naj tudi te zadostujejo; vsakega Slovenca nekaj zadene 1 bog daj, da bi besede moje ne bile bob v steno. Govoril sem prav od srca in z najboljšim namenom: koristiti dobrej stvuri naši! Ako komu kaj ni po volji, ustregel b> mi, Če bi povedal brez ovinkov I soprogom po svojem mladem služabništvu odvajal za nekaj časa žene. V zakonu pa je ženo držal v ježevih rokovicah ter ji razven knjig in izprehodov 8 slugami peš in na konji ni dovolil iz ljubosumnosti nikakih zabav. Umrl je za sušico naročivši ženi, imajoč velik strah pred smrtjo, naj sezida veliko kamenito cerkev. Prababica Be nikdar nikomur ni pritožila čezenj. No njen pritajevani jad zaradi ljubljenega moža Jakoba JevstafoviČa prišel je sam od sebe na dan. Ostavila je po svoji smrti svoje priljubljene knjige, romanejprošlih,pozabljenih časov: „Lolota in Fanfau", ali „Zgode dveh mladih ljudij, ostavljenih na puščobnem otoku"; „DeČek, svirajoč razue pesni z zvončkom"; „Aleksis, ali hiša v lesu" in »Zgode Gil Blasa de Santilanau. Povsod v teh knjigah bile so podčrtane besede, kakor: „o, čudna in žalostna izpremenljivost rečij! o, Čudna izmena in raznoličnost srca človeškega!" ali: „krotkomu srcu je tako prijetno rezno šumljanje potočkov in gosta senca gajev, posebno takrat, o ljudje, ko sem jaz, o ljudje, shranil Bvoje srce daleč, daleč!" Na strani teh besed bilo je zapisano od prababičine roke: „oh, kako je to res!" Prababica Ana Petrovna umrla je pri polni zavesti in odločno, davno prej je imela že vse pripravljeno za smrt: novo črno obleko, grosdetoursko svoje misli, no prijateljski in kakor se spodobi omikanemu človeku. Tisto brezozirno natolcevanje, sumničenje, obrekovanje in kar oblastne trditve brez dokazov presedajo menda že vsakemu rodoljubu, ki ne išče svojih, no milega naroda koristi. Bohda že nam lepši doby nastanou! Buh i Slovane! R o ž i n s k f. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 9. januvarja. Delegiicifi bodeta tudi letos zborovali pomladi. V skupnih ministerstvih že pridno sestavljajo budget za bodoče leto. Se li bode za oboroževanja zopet zahteval kak nov kredit, še ne vemo. Nekaj več se bode pa zahtevalo za vojsko že zaradi tega, ker se bode po novem vojnem zakonu nekoliko pomnožilo število vojakov. Komisija goNporiNlce %l»orulce je že rešila skoro ves nov vojni zakon. Vsprejela je paragraf za paragrafom, kakor je sklenila zbornica poslancev. Drugače tudi ni bilo pričakovati, ki je izjavila vlada, da hoče, da se nespremenjen vsprejme. V gospodski zbornici je v tacih slučajih pričakovati še manj upora nego v zbornici poslancev. V plenumu bode zbornica tudi gotovo vsprejela ves zakon. Nemški listi prete, da bodo tovarnarji v nemških krajih na ČeSkcm odslovili vse češke delavce, da za njih otroke ne bode treba ustanovljati čeških ljudskih šol. S tem hočejo ostrašiti deželni zbor, da ne bi vsprejel predloge deželnega odbora glede šol za narodne manjšine, če bi Nemci res zvršili, kar prete, bi bilo po našem mnenji naj-umeBtneje, da bi tudi avstrijski Slovani ravnali po njihovem vzgledu ter zapodili Nemce, katere imajo v službah. V ogerakej zbornici začne se jutri debata o novem vojnem zakonu. Več govornikov oglasilo se je že proti zakonu in je zatorej pričakovati jako burne debate. Da bode pa tudi nazadnje ogerska zbornica vsprejela ves zakon brez znatnih sprememb, je gotovo. — Iz Ostrogona dobili so razni listi vest, da je primas pri nekem banketu bil napil papežu naglasujoč, da ves svet priznava, da na vzvišen način Bpolnuje misijo svojo, le malopridna vlada italijanska tega priznavati noče. Povabljence zlasti časnike je jako osupnila ta napitnica, ko je vender naša država z Italijo v prijateljskej zvezi. Vnaitfe države. Kralj srl»slii demisije ministerstva ni vsprejel, temveč je izrekel ministrom željo, da še ostanejo, dokler ne bode voljena mala skupščina. Sedanja vlada res v veliki skupščini ni imela večine, in bi po parlamentarnih običajih ne mogla obstati, a v tem oziru ni velika skupščina odločilna, temveč le navadna skupščina. Ko bode voljena nova skupščina, bode pa kralj odslovil sedanjo vlado in poklical ministerstvo iz večine. Liberalci žele, da se pokliče koalicijsko ministerstvo, radikalci tema ne3o nasprotni, a hočejo le, da bode minister vnanjih zadev radikalec. Ruski listi so jako zadovoljni, da je Srbija dobila novo ustavo, le to žele, da se sedanja vlada kmalu umakne, ker aicer se zna prigoditi, da naprednjaki vzlic novi ustavi dobe večino v zbornici. — V Srbiji zavladalo je o Avstriji kaj neprijazno mišljenje. Nezavisni listi skoro vsi pišejo proti Avstriji. „Srpska nezavisnost" napada A/strijo, ker namerava napraviti vojno brodovje na Dunavu. Mesto Požarevac je napravilo banket uredniku Avstriji sovražnega lista „Velika Srbija", ki je bil brez pentelj; bel muzelinov robec za pleča, črno tulasto čepico in bel batistov robec za podvezo spodnje čeljusti, ki ji je še živeči zelo oslabela. Ko je čutila, da se ji bliža poslednja ura, pozvala je očeta Avdija, popa pri novi kameniti cerkvi, majhnega, suhega, siromašnega, a prepirljivega, vročekrvnega in sebičnega človeka. Ž njim se je dolgo razgovarjala o podrobnostih svojega pogreba, o mestu, kjer bode pokopana, da bi 8 sosednjih gorskih bokov ne tekla voda v rakev na rodbinskem pokopališči, o tem, koga ima pozvati na odpevanje in koga ne, kar jih je bližnjih in daljnih znancev; ima li biti pri tem duhovenstvo iz okolice in sosednji pevci, in konečno o plači njegovi za pogreb in zadušne maše. Pop je zahteval za poslednja opravila petdeset rub-ljev v asignacijah, zatrjujoč, ;da so se podražile sveče, kadilo, vino in moka ; prababica ponujala je petindvajset in poBled sta se zjedinila za štirideset. Končavši s popom, poklicala je sina Ivanuško in njega učeno in od vseh ljubljeno soprogo; objavila jima je, kako sta se pobotala z upornim popom ter pristavila : — Zapomnita si, otroka, da ne smeta dati več temu cerkvenemu služabniku; ženi njegovi podarita vrhu tega deset panjev. Kratkočasila me je v moji bolezni... V grob položite poleg mene carski zaprt zaradi veleizdaje in je bil sedaj pomiloščen, ko se je razglasila amnestija za politične zločince. Več kazaških oddelkov in pešcev bode Hii-ftljit poslala v kratkem na zapadno mejo. Zanje se že stanovanja pripravljajo. Kazaki pridejo iz Carovstva, kamor pa pridejo novi vojni oddelki iz sredine Rusije. Rusija torej dosledno pomika vojsko proti zapadu, da bode imela dovolj sile pripravljene, ko bi prišlo do vojne in da je sovražnik ne bode mogel prehiteti z mobilizacijo. Ktinimiftka vlada je iztirala Kiselova, kateri je streljal na bivšega ministra bolgarskega, a ga je bilo oprostilo porotno sodišče, v Gjurgjevu. Vlada ne mara, da bi se v Rumuniji zbirali bolgarski nezadovoljneži in skušali iz Rumnnije delati nerede v Bolgariji. Vlada sicer ni posebno prijazna sedanji bolgarski vladi, a misli si, da je najboljše, če je v sonedni Bolgariji mir, ker neredi v Bolgariji utegnoli bi prouzročiti dogodke, katere bi tudi Rumunija čutila. Je li pa vlada v Sofiji dobra ali slaba, zato seveda se v Bukureštu malo brigajo. Jedva so Jaquesa postavili za kaudidata v Parizu, že ga obirajo razni IruneoNki republi-čanski listi. Jednim se zdi preveč radikalen, drugim pa zopet preveč nazadnjašk. Mnogi priporočajo vo-lilcem, da naj ne hodijo volit. Zaradi razcepljenesti mej radikalci ima general Boulauger jako mnogo upanja, da zmaga. Včeraj se je zopet sešel neniški državni zbor. Vlada bode mu kmalu predložila predlogo glede afriških zadev. Nemčija baje misli odposlati precej vojakov v Afriko za varstvo svojih koristij. Poveljnik tej četi bode stotnik VVissmann, kateri je že mnogo potoval po Afriki. Vlada bode baje zahtevala tudi večjih vsot za vojaške namene. Ruski svobodni kazak Ašinov je že prišel s svojimi tovariši zopet v A besi ni jo. S sabo pa ima jako močno četo, tako da Italijani mislijo, da ni šel v Afriko, utrjevat pravoslavja ni širiti kulturo, temveč le Abesincera pomagat proti Italiji. Če je to res, bomo videli, če začno Abesinci kake operacije proti Italiji. Sedaj je okrog Masave mir in o dogodkih v Abesiniji se nič gotovega ne ve. Domače stvari. % — (V okrajne šolske svete) imenovalo je knezoškofij8tvo za bodoče šestletno dobo pripadajoče člane. Ti gospodje so: Za L j ubijano kanonik And. Zamejic; za Ljubljansko okolico dekan Šmarijski Audr. Drobnič; za Črnomelj dekan Semiški Anton Aleš; za Kočevje častni kanonik Martin S k ubi c v Ribnici; za Kamnik tamošnji dekan Janez Oblak; za Kranj dekan Ant. Mežnarec; za Krško dekan dr. Jurij S te r-benec v Leskovci; za Litijo dekan Jakob Rus v Šent Martinu; za Logatec dekan Jan. Ko-privnikar na Vrhniki; za Novo Mesto prost Peter Urh; za Postojino častni kanonik in dekan Janez Ev. Hofstetter; za Radovljico Jos. Razboršek, dekan na Bledu. — (Umrl) je včeraj zjutraj v Ljubljani gosp. Urh Zupan, umirovljeni župni upravitelj, porojen 1823. 1. v Begunjah na Gorenjskem. — Na treh kraljev dan umrl je pri sv. Križi pri Kostanjevici tamošnji kaplan gosp. Fran Dem ša r za osepnicami. — (Povišanje gostaščine v Ljubljani.) Presvetli cesar potrdil je deželnozborski sklep, da se mestu Ljubljanskemu dovoli, da sme od 1. dne januvarja 1889. do konca 1898 pobirati 100°/0 priklado od gostaščine. Gostaščina do 50 gld. je take priklade prosta, od 50 do 100 gold. bode prstan in kitico šmarnic ali druzih cvetk. Carski šopek Marjuškiu bo je izgubil, ko so umivali svete podobe. Saj sedaj ni teško nabrati svežih cvetk: slišim sem v čumnato, kako v zarji ptice lete izza morja; v vzduhu vse diši kakor po mladem vinu; cela step in lesi morajo biti v cvetji! Nedolgo pred smrtjo rekla je Ana Petrovna sinu: — Rada bi videla, kako bodeš gospodaril! ter dejala, da želi, ako je le mogoče, pogledati na čredo konj, pasočo se v zimovišči na njeni pristavi za Doncem ob reki Bogati. I*an Jakovlevič je brez ugovora sklenil ustreči volji materini, ter dasiravno je bilo to težavno zaradi nastajajoče povodnji, prignal sto divjih, čilih konj broječo čredo srečno do Donca in potem preko Donca čez tajajoči se viš-njeli led. — Toda jedva so gromkim rezgetaujem sprednji dorastli žrebci in za njimi vsa ostala krasna čreda stopili iz vspornladanske megle ter prišli na rečico, ob kateri leži Prišib, prelomil se je led in utonili so vsi konji, izimši jednega neznatnega, pegastega valaha. Ivan Jakovlevič, ki je bil pri tem zraven, je zaplakal ter se vrnil domov, ponavljajoč : — To ni brez pomembe; mati gotovo ne bode živela dolgo! A o tem, da je utonila čreda konj, starki neso ničesar povedali. (Daljo prih.) plačevati po 2 kr., od 100 gold. naprej po 4 kr. od goldinarja. — (Vabilo na koncert,) katerega priredi v nedeljo dne 13 januvarja 1889. leta ob 7. uri zvečer v dvorani deželne redute Blaž FiŠer, kontrabasist iz Beča. Pri koncertu sodelujejo iz posebne prijaznosti: gospodična Lujiza Daneševa, gosp. vitez Ohm-Janušov8ki in slavni moški zbor Ljubljau-ske čitalnice pod vodstvom pevovodje g. Fr. Gerbića. Vspored: 1. E. M. Storch : Veliki koncert za kontrabas; svira g. BI. Fišer. 2. Križkovski: „Utonula" ; poje moški zbor Ljubljanske čitalnice. 3. a) G. Bottessini: Elegija za kontrabas; b) L. v. Beethoven : Velika arija iz opere „Fidelio", za kontrabas priredil BI. Fišer; svira gospod Blaž Fišer. 4. Ro-sini: Arija iz opere „Seviljski brijač"; poje gdč. L. Daneševa. 5. P. de Sarasate-Fišer; „Fantazija o Faustu"; svira g. BI Fišer. Spremljevanje na klavirji prevzel je g. vitez O h m- J a n u šo v s k y. Cercle-sedeži po 1 gl. 50 kr., sedeži po 1 gl., sedeži na galeriji po 60 kr., ustopnice po 50 kr. in d'jaški biljeti po 30 kr. dobivajo se v prodajalnici gospoda Hugo na Turka na glavnem trgu in v čitalniški trafiki, v dan koncerta pa pri blagajnici, ki se bode odprla ob G. uri zvečer. — (Slovenskih biciklistov klub) priredi baje letos velik ples, ki se bode odlikoval po svoji izvirnosti. — („Obrtnika") izšla je 1. letošnja številka v nekoliko predrugačeni, pomanjšani obliki. Vsebina je mnogovrstna, berila prav zanimivega pa tudi sedaj dovolj. Gospodje obrtniki smejo s svojim glasilom biti prav zadovoljni. — (C. kr. deželni šolski svet za po-kneženo grofijo Goriško in Gradiško s sedežem v Trstu) izjavil je v dopisu na slavno vodstvo c kr. gimnazija v Gorici , da pisave, po kateri se neki osmošolec na tukajšnjem c. kr. gimnaziji piše Mozetič", mej tem ko se očeta v dobi pred letom 1848. naučili, da se piše za Moaetti ga, je nepostavna (illegal), ter je odredil, naj se učenec zanaprej piše po očetovem pravopisu, naj se njegovo ime premeni v zmislu tega odloka v vseh do-sedauj h gimnazijskih imenikih in naj se izdajo učencu nova spričevala z Goriško-italijanskim pravopisom namesto dosedanjih, katera naj vrne Šolskemu vodstvu. Odlok se je do pičice izvršil in včerajšnji Mozetič piše Be danes vsled višjega ukaza Mosettig. — Deželna šolska svetovalca monsignor Andrej Maruši č in šolski nadzornik Anton vitez K1 o d i č - Sablado.sk i J pisala sta svoji imeni do leta 1848. Marussig in Clodig. Zdaj nastane vprašanje, ali sta postavna (legal) imenovalna dekreta, s katerima sta dobila svoje naslove in službe; kajti v dekretih pisani sta imeni s slovenskim (!) pravopisom, ki za časa liberalnih vlad ni bil še državi nevaren. „Soča.u — (O zaroki Koburžana) širijo se neosnovane vesti po časnikih. Javlja se, da se bode knez bolgarski zaročil z belgijsko princesinjo Hen-rijeto, s katero bi prišel v sorodstvo z avstrijsko cesarsko hišo. To pa ni res. Časnikarji zmotili so se v osobah. Ne Ferdinand Koburški, ampak prestolonaslednik rumunski, princ Ferdinand Hohenzol-lernski misli se zaročiti z rečeno princesinjo belgijsko. — (JS t r a j k, kakeršnega še ni bilo,) vršil se je pretekli ponedeljek v Ljubljani. V Matij anovi tovarni za hišno orodje na Dunajski ceBti ustavilo je hkratu 54 delavcev delo. Gosp. Matijan čaka in gleda, a nobenega delavca ni blizu. Ura bije 2., 2'/» in 3. uro, od nikoder ni nobenega. NapoBled pride nek sel z listom, na katerem je bilo zapisano, da nobenega delavca ne bode v delavnico, dokler gospodar ne odpusti delovodjo. Na to začela so se pogajanja, katera so zanimiva zaradi tega, kerje Btrajk bil tovarnarju na korist. Delavci so namreč „unisono" rekli: „Gospod, mi smo z Vami popolnoma zadovoljni. Delovodja pa Vam je vsak mesec več stotin na Škodo. Vedno nas odgovarja, naj tako hitro ne delamo, češ: norec, kaj se bodeš tako trudil, saj je plača vedno jednaka". Ker so vsi delavci jednako govorili, vsi bili soglasni, uveril se je g. Matijan, da hočejo delavci le njegovo korist. Drage volje ustregel je njih želji in takoj odpustil delovodjo. Delavci so potem z veseljem šli na delo, gosp. Matijan pa sme tacega „štrajka" biti vesel, kajti kaj jednacega se ne zgodi tako hitro. — • (V Ljubljanski škofiji) bilo je koncem preteklega leta izpraznjenih 49 župniških, 99 pa drugih duhovniških mest, vkupe 148 mest. Še slabše pa je razmerje v Istri in na Koroškem. — (Bolnišne blagajnice) ustanovile se bodo na Kranjskem v 16 okraj h. Zavarovaucev naštelo se je 7557. Po vsej Avstriji bode 586 bolniških blagajnic, zavarovancev pa 518.968. — (V o d bor Kamniške čitalnice) voljen je predsednikom g. M. Novak; podpredsednikom g. dr. K. Schmidinger; odborniki so gospodje: A. Arrigler (knjižničar), J. Fajdiga (blagajnik), L. Styasny (tajnik), Fr. Š e n i č e r, G. S 1 a b a j n a , A. M e d v e d in A. F a z a n. — (»Bralno društvo" v Dolu) imelo je dne 6. t. m. svoj redni občni zbor in volitev novega odbora. Izvoljeni so gg.: Štefan Lemut, predsednik, 15 glasov; Jakob Kreč, podpredsednik, 14; Robert Zieg le r, tajnik, 14; Jos. Jak še, blagajnik, 10; Ivan Leveč, 13; Fran Leveč, 13; Fdip Frank, 9 glasov, kot odborniki. Namestnika sta gg.: Fran Marin in Jarnej G rat. Računi lanskega leta so ugodni, tako da blagajna ni prazna. Časopis* za 1889. 1. so naročeni naslednji: „Slov. Narod", „Laibacher Zeitung", „Zvon", „Kmetovalec" in „Mir". Po volitvi smo se dobro zabavali z domačo godbo in dogovorili, da okolu svečnice t. 1. priredimo društveno veselico. Nesmo pa tudi pozabili, da bi se ne bili g. Ivanu Leve u za lepe društvene prostore zahvalili in prosili ga, da bi jih še zanaprej dajal brezplačno, kakor do sedaj. — (Vabilo k plesnemu venčku) kojega priredi Škofjeloška prostovoljna požarna bramba v nedeljo dne 13. prosinca 1889. v čitalničnih prostorih. Mej počitkom bode srečkanje. Čisti dohodek je namenjen v prid tukajšnje požarne brarabe. Ustopnina za neude 1 gld. — Gospo in gospice proste. Udje požarne brambe 30 kr. Začetek ob 7. uri. Odbor. — (Na včerajšnji živinski semenj) prignalo se je 794 glav živine. Kupčija bila je živahna, posebno za govejo živino. — (Ose p niče v Zagrebu) ponehavajo. V bolnici je samo še 13 za osepnicami obolelih osob. Zadnji vsprejeti bolniki neso oboleli za pravimi, ampak za nepravimi osepnicami. — (V Dalmaciji,) v takozvanem Zagorji, je zaradi snega poštni promet ustavljen. — (Na otoku Krku,) v zdravstvenem okraji Dobosnica-Dobrinj-Omišalj, razpisano je mesto občinskega zdravnika. Plača 1000 gld., pavšala za vožnjo 200 gld. Prošnje do konca t. m. na občinski odbor v Dobosnici. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 8. januvarija. Liebknecht dobil iz Londona od tamošnjega komunističnega delavskega izobraževalnega društva ostro nezaupnico, ker je v nemškem državnem zboru rekel, da ko bi Francija napala Nemčijo, bi zadnji socijalni demokrat proti Franciji šel v boj. Ta izjava da je šovinistična. Proletarci nemajo domovine, torej jim ni nobene braniti treba. Livorno 8. januvarja. Binamitardi poskusili so novo policijsko poslopje razstreliti. Poslopje je razdejano, več sosednih poškodovanih. Kajira 8. januvarja. (Izvestje Havasovo.) Govori se, da so egiptske čete včeraj pri Su-akimu imele hude izgube. Dunaj 9. januvarja. Gospodske zbornice odsek rešil je brambeno novelo tako, kakor zbornica poslancev, odklonil pa dotične resolucije. Madrid 9. januvarja. Na službenih stopnicah v kraljevi palači razpočila petarda. Nekoliko oken pobitih. Razne vesti. * (Eifflov stolp se maje.) Iz Pariza se poroča: Več osob, katere so Eiftiov stolp natanko opazovale, zatrjuje, da se je velikanska zgradba znižala. Izpovedbe si pa neBo jedine v tem, se li nagiba stolp na levo ali na desno. EifHova preiskava je na to tudi dognala, da se je os pri stolpu v istini za jeden ali dva cm. premaknila. Natančnejše preiskave, katere so se že pričele, bodo pa svetu odkrile golo resnico. To bi bil polom, ko bi se gorostasni stolp podrl. * (Brivec pred škofom umrl.) Te dni se je v St. Poltnu brivec Karo! Krištof, ko je bril škofa dr. Binderja, nagloma zgrudil brez-zavesten na tla in v malo minutah umrl pred vladiko. K sreči je mož, katerega je zadel mrtvud, pred smrtnim padcem odložil britev iz roke, sicer bi bil še škofa lahko ranil. * (Povodnji na Francoskem.) Za Francoze končalo se je preteklo leto kaj slabo in jako neugodno. Zlasti Jupiter pluvius, po domače dež, nagajal je po raznih krnjih in prouzročil obilo škode. Mesta Toulon, Marseille, Arles in Mende bodo še mnoga leta pamtila, kako so koncem lanskega leta vsled trajnega večdnevnega deževja iz stopile reke iz svojih strug in se razlivale po suhi zemlji. V Marši liji bilo je vodno stanje 31. m m. toliko, kakeršno še nikdar v tem stoletji. V Tou-lonu Btalo je predmestje Rode popolnem pod vodo, v Arlesu podrla je voda več poslopij in po nekaterih krajih porušene so železnične proge Dež je sicer ponehal, voda upada, a nevarnost še ni omejena in škoda, dasi še ni cenjena, je grozna, prav velikanska. Iz srca pomilujemo ljudstvo, katero je zadela tolikšna nesreča. * (Dva obešene a v jeden dan.) V ječi Maidstone na Angleškem končala sta 2. t. m. osem-najstletna delavca, William Gower in Charles Dobe 11, na vešalih svoje mlado življenje, ker .sta dne 20. julija m. 1. v Tunbridge "VVellsu iz maščevanja ustrelila nadzornika Čira Lawrenceja, kateri ju je, ko sta testokrat prepozno prihajala k delu na žago, redno zaznamoval. *{(Žensko maščevanje.) Nedavno se je v mestu Burgenu na otoku Rllgen pripetila sledeča zanimiva dogodbica : Nekak commis vovageur imel se je oženiti z mlado učiteljico. Prišel je dan svatbe, v cerkev prišla je nevesta, pričakujoč ženina, ki je nekaj dnij poprej odpotoval, pa zagotovo obljubil, da se isti dan vrne. V cerkvi so čakali nekaj ur, a ženina ni bilo. Nakrat dobe brzojavko od njega, da so ga zadržali važni posli, vrne se pa prav gotovo v treh dneh. Čez tri dni je pa ženin čakal nevesto v cerkvi več ur s svati, pa je ni bilo. Nazadnje dobi od nje poročilo, da je šla s tovariši-cami na sprehod. Poročilo njeno se je končavalo takole: „Kaj ne, mili moj, najino ženitev odloživa še lahko za tri dni". — (ZaNle«l«'iii ponarejalci imtiie votle.) Bilo je že omenjeno, da v obče po v.seni civillzovaiiom svetu tako priljubljeno in razširjeno Anatlierin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogerakem v velikej meri ponarejajo in kvarijo. Ko je izdelovatelj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Oger.sko, zma-tral je načelnik generalnega BMtcpJtva za dolžnost svojo, nastopiti veeje potovanje po Ogerskej, da jedeukrat naredi konec tem sleparijam. Uspeli te^a potovanja je bil čudovit. Do Bedaj je dal v 1) krajih na 10 mestib kacib 180 steklenic ponarejene Anatlierin ustne vode konliskovati in proti ponarejalcem začeti sudnje korake. To stane sicer precej denaija, toda izdelovatelj hotel je jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let preskušeno vodo utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobičkaželjnih ljudi'. Da se ponarejalcem delo oteži in koristi velicemu obč:nstvu, sklenil jo izdelovatelj, steklenico povekšati za polovico prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da h« bode občinstvo v bodoče bolj varovalo pred pokvarjenimi, ponarejenimi in družim i ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cena Anntheriiiovej ustoej vodi dr. J. G. Popp-a Je po velikosti steklenico 60 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. I*«>pp-a Anatlierin ustno vodo, ker te sicer lahko prevalijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Ptfpp nsi Dunaji, kjer naj so pismeno na roči, in vse lekarne, droguerije in parfumerije. (U17—8) iJflMJA m t. o J i za vse leto gid. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. T ii j o i : 8. januvarja. Pri Malici: Wild iz Gradca. — Bamherg z Dunaja. — Novak in "VVcinherg* r z Dunaia — pl. Gutmanathal iz (Jradca. — Goldberg in Kohn z Dunaja. — Markus z Dunaja. — Locatelli In Chawallich iz Telfke Kuniže. — Wit-tenberg s Pruskega. Pri Momi : Reiner iz Slavonijo. — Udino iz Trsti. — Kožuh iz Stare Loke. — Frankenstein z Dunaja. — Berce it sv. Lamberfa. Pri avMtrijMkeiu ceivnrji: Kuretic s Pedena. Tržne cene v IJnUIjasii dne 9. januvarja t 1. Lr. Špeli povojen, kgr. *l. kr. Pšenica, hktl. • • i; 34 — 70 i Rež, 4 19 Surovo maslo, „ — 90 Ječmen, * • • 43J Jajce, jedno : . , — 3 Oves, Ajda, i ... 3 OH Mleko, liter ... j— 8 n • • • 4 32 Goveje meso, kpr. 56 j Proso, Roru/.a, n 4 83 Telečje „ „ 1—48, t . . , 5 — Svinjsko , „ — 48 Krompir, • * * *! 2 50 Koštrunovo , „ — 32 Leča, n TJ -- Pijanec...... -3 Grah, | • . « 13 — Golob...... —M Fižol, 11 Seno, 1O0 kilo . . . 2 50 Maslo, kgr. . 1 — Slama, „ - . . . Drva trda, 4 □metr. 983 Mast, n • j 68 6«0 i Speu friŠen — 60 i, mehka, 4 „ 4 30 Meteorologično poročilo. 9 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. a m •■—a 00 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7419 ram. 740-6 mm. 7402 mm. —84 "C —6 0" C —5-8° C brezv. si. svz. Bil svz. megla obl. o bi. 0-O0 mm. Srednja temperatura — G-7°, za 41° pod normalom. ID-io.n.aJsDtra, borza dne 9 januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — dane; .s Papirna renta . . . . • Kld. 8-2-25 — gld. 82-25 8295 — 8-2 90 111-45 — ji 11150 5 , marčna renta . . . 97-80 _ 9 7-85 akcije narodne banke. . • n 881-— _ 883— Kreditne akcije .... a 310 50 — n 31075 12P— — * 121 — __>— — —•— 9-56 — 9-55'/, C. kr. cekini .... 5-l>9 — 5(59 59-27«/. — „ 59 27 -& VMitJa in vae zobne operaeije9 — odatratiuje ♦ zobne bolečine z usmrtenjem živca Z zobozdravnik A. Faicliel, 5 polog Hrudeckega (čevljarskega) moatu, I. nadstropje. oooooooooooooooooo pustni krofi ■ dobć sc vsak dan v J. Fdderl-ovi pekarni v Lingovih ulicah. (r,-2) IOOOOOCX)OOOOOOOOI £2 E X DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravniic usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. i: ■i 4-9tesni wmn»n»n€ic t ■*ro>Tenorji c. kr. Itliiiike nn l>iniaji^ |»rolVwor DrnNclie, |>r|»p<»l««>r. kakur luili %«'<• i<» iit pri iiorot-ajo le itriNliio in nv«>1o vn<» mIhviii» e. Itr. «1 vor«n'ts«i /oi><>/.«ln» vniKi«. "uotrio vodo za vsakdanjo porabo, kor jo boljša, ne^o vsaka dnii, dii zueno piliti. Dr. Pepp-a zobna plomba utStJJ",Ž It. Dr. Popii-a zeljiščno milo ^tttl'^T Cena: Anatlierin uetliia yo