Št. 67 Maribor, petek 11.12.2020 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XVI OBČINA BLED 1005. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti v Občini Bled Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 4. in 5. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16), 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/13, 44/19) in 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09-UPB, 87/12 in UGSO, št. 30/17) je Občinski svet Občine Bled na 10. seji dne 08. 12. 2020 sprejel ODLOK O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI V OBČINI BLED I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se podrobneje določa izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti na območju Občine Bled ter pokopališki red. Pokopališka dejavnost obsega upravljanje in urejanje pokopališč, ter pripravo grobnih mest za pokop pokojnika, pogrebna dejavnost pa obsega zagotavljanje 24-urne dežurne službe, prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba. 2. člen (območje) Za pokojnike iz območja Občine Bled se uporablja pokopališča v Občini Bled: Bled, Ribno, Bohinjska Bela in Zasip. Do pogreba krsta s pokojnikom ali žara leži v mrliški vežici na Bledu (Bled, Zasip, Bohinjska Bela) oz. v mrliški vežici v Ribnem. Na teh pokopališčih se pokopavajo vsi, ki umrejo v okolišu, za katerega sta pokopališči namenjeni, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci. Na pokopališču so lahko pokopane tudi osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, a so živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma ali pa tudi osebe, za katere svojci, ki živijo v tem okolišu, izrazijo željo, da so tu pokopane. Na pokopališčih se lahko pokopavajo tudi pokojniki iz drugih območij Republike Slovenije, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloča upravljavec pokopališča. Neidentificirana trupla, brezdomci, pokojniki brez svojcev pokopavajo v skupni grob na pokopališču na Bledu oz. se opravi raztros. Za primerno obeležje in vzdrževanje skupnega groba skrbi javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. II. Pokopališka dejavnost 3. člen (način izvajanja) Pokopališko dejavnost opravlja javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec pokopališke dejavnosti). Izvajalec pokopališke dejavnosti ima naslednje pristojnosti:  zagotavljanje urejenosti pokopališča;  vodenje in izvajanje investicijskega vzdrževanja in investicij v skladu z dogovorom z Občino in razpoložljivimi sredstvi;  vodenje in izvajanje investicij, za katero si izvajalec kot upravičenec pridobi sredstva iz drugih virov;  oddajo grobov v najem;  vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč,  odstranjevanje grobov, za katere najemnina za preteklo leto ni bila poravnana niti po predhodnem opozorilu. III. Pogrebna dejavnost 4. člen (način izvajanja) Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2198 Pogrebna dejavnost, razen 24-urne dežurne službe, se izvaja na trgu. Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:  prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;  pripravo pokojnika;  upepelitev pokojnika;  pripravo in izvedbo pogreba. Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju izvajalec pogrebne dejavnosti), ki izpolnjuje pogoje, določene v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in je pridobila dovoljenje za opravljanje te dejavnosti od pristojnega ministrstva. 24-urno dežurno službo pogrebne dejavnosti opravlja javno podjetje Infrastruktura Bled d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec javne službe). 5. člen (zagotavljanje 24-urne dežurne službe) Izvajalec javne službe mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe in pri izvajanju le-te upoštevati pokopališki red , ki je zajet v tem odloku. Ceno storitve zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi uredbe Vlade Republike Slovenije, ki določa metodologijo za oblikovanje cen te službe, potrdi pa jo občinski svet. Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe. 6. člen (obseg 24-urne dežurne službe) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca 24 urne dežurne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače. 7. člen (pogrebna slovesnost) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom ali upepelitvijo pokojnika. Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladijo naročnik pogreba, izvajalec pokopališke dejavnosti in izvajalec pogrebne dejavnosti. Pokop ali raztros se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali želja naročnika pogreba. Javnost obvesti o pogrebni slovesnosti izvajalec pogrebne dejavnosti najmanj z obvestilom na oglasni deski pokopališča. Pogrebna slovesnost se opravi na za to določenem prostoru pred mrliško vežico oziroma na mestu pokopa ali raztrosa. Pogrebna slovesnost se prične z dvigom in prenosom krste oziroma žare s poslovilnega odra v mrliški vežici. Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo oziroma na mesto določeno za raztros, opravijo pogrebniki izvajalca pogrebne dejavnosti na krajevno običajen način. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane obleke. Pogrebni sprevod se odvija izpred mrliške vežice. Če pri pogrebu sodeluje godba ali poleg godbe še pevci, zaigra godba žalostinko, sledi govor, nato pevci zapojejo pesem. Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja:  na čelu pogrebnega sprevoda gresta zastavonoša z državno zastavo z žalnim trakom in vodja pogreba, v primeru verskega pogreba pa tudi nosilec križa ali drugega verskega simbola,  za njima se razvrstijo nosilci drugih zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci odlikovanj in priznanj umrlega, godba, pevci, nosilci vencev, v primeru verskega pogrebnega obreda duhovnik, krsta s pokojnikom ali žara pokojnika, svojci in drugi udeleženci pogreba. V primeru pogreba z mašo, se krsta s pokojnikom ali žaro iz mrliške vežice lahko prenese v sprevodu v cerkveno ladjo in se po zaključku nadaljuje s sprevodom na mesto pokopa. Ob mestu pokopa ali raztrosa se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob mestu pokopa ali raztrosa svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapor, v primeru verskega obreda pa tudi duhovnik in križ oziroma drug verski simbol. Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob oziroma se pepel raztrese. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za verski pogrebni obred. Nazadnje sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način. Razvrstitev v pogrebni slovesnosti je na željo pokojnika oz. svojcev lahko tudi drugačna v dogovoru z izvajalcem pokopališke in izvajalcem pogrebne dejavnosti. Minimalna pogrebna slovesnost je lahko le prenos žare od poslovilnega odra do prostora za pokop oz. raztros. 8. člen (posebnosti pogrebne slovesnosti) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren poveljnik oziroma vodja te enote. Če pri pogrebu zvonijo, zvonjenje lahko traja v skladu s predpisi verske skupnosti. Med govorom, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti. 9. člen (storitve pokopališkega oz. pogrebnega moštva) Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, pripravo grobne jame za pokop (vkop žarne niše), prvo ureditev groba ter prekop posmrtnih ostankov. Najkasneje v roku ene ure po končani pogrebni slovesnosti so grobarji dolžni grob zasuti in izvesti prvo ureditev na način, da ne poškodujejo sosednjih grobov. Prva ureditev groba zajema izravnavo zemlje oz. ureditev gomile in odvoz odvečne zemlje. Prva ureditev zajema tudi odstranitev posušenega cvetja na odlagališče ter čiščenje spomenika (v kolikor gre za obstoječ grob), če se je zamazal zaradi pokopa. Storitve grobarjev in pokopališkega moštva zagotavlja izvajalec pokopališke dejavnosti. Storitve pogrebnega moštva obsegajo prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela. Pogrebno moštvo izvede pogrebno ceremonijo s prenosom rož, vencev do mesta pokopa. Storitve zagotavljajo izvajalci pogrebne dejavnosti. 10. člen (osnovni obseg pogreba) Naročilo pogreba obsega prijavo pokopa, pripravo Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2199 pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop ali raztros, vključno s pogrebno opremo. Osnovni pogreb se izvede na podlagi osnovnih standardov in normativov, ki vključujejo najmanj: žaro oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo v prevozu pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem oziroma pripravo mesto raztrosa (košnja trave, obrez grmičja ipd.), pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost. 11. člen (naročilo pogreba) Pokop prijavi izvajalcu pokopališke dejavnosti izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali Občina v primeru brezdomca, neidentificiranega trupla in pokojnika brez svojcev. Termin pokopa in rezervacijo mrliške vežice potrdi izvajalec pokopališke dejavnosti. K prijavi pokopa je treba priložiti potrdilo o smrti in poročilo o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi. 12. člen (čas pokopa) Krsta z umrlim ali žara je do pokopa oziroma raztrosa nameščena v mrliški vežici. Uporabo mrliških vežic in čas uporabe določa izvajalec pokopališke dejavnosti. V času, ko so mrliške vežice zaprte, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca pokopališke dejavnosti. Obratovalni čas mrliških vežic je v poletnem času od 9. ure do 16. ure, v zimskem času pa od 9. ure do 15. ure. Prevoz v mrliško vežico je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi. Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili. Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Pokopi se opravljajo vsak dan med 11. in 16. uro v poletnem času in med 11. in 15. uro v zimskem času. 13. člen (pokop) Pokop lahko opravi le izvajalec pogrebne dejavnosti v skladu s pokopališkim redom. Način pokopa in pogrebne svečanosti se opravi v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odločijo o tem svojci oziroma naročnik pogreba. Anonimni pokop se opravi s pokopom žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega. Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila porodničarja-ginekologa o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb zakona. Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali združenje, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča. Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov. Ves biološki material človeškega izvora, ki je odstranjen po operativnih ali drugih posegih in dogodkih, se upepeljuje v upepeljevalnicah za pokojnike, če to omogočajo drugi predpisi. 14. člen (vrste pokopa) Krsto z umrlim se pokoplje v grob za klasičen pokop na enem od pokopališč v skladu z zmožnostjo pokopališč. Klasičen pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo za stanovske predstavnike verskih skupnosti v grobnice verskih skupnosti na podlagi soglasja občinskega upravnega organa. Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču. Žare se lahko raztrosi tudi zunaj pokopališča, če je predhodno izdano soglasje občinskega upravnega organa ter soglasje lastnika zemljišča. Pokop v krsti v obstoječi grob se opravi v kolikor je dosežena globina vsaj 1m. V kolikor se taka globina ne doseže, se pokop s krsto v tak grob ne more izvesti. 15. člen (ureditev groba) Priprava in prva ureditev žarnega groba obsega odpiranje in zapiranje in po potrebi vkop žarne niše. Prva ureditev groba pri pokopu s krsto obsega ureditev gomile. V kolikor je pri pokopu s krsto potrebno odstraniti nagrobni okvir in obeležje le-to odstrani naročnik pogreba oz. izvajalec pokopališke dejavnosti na stroške naročnika. Enako velja za ponovno postavitev nagrobnega okvirja in obeležja. 16. člen (raztros pepela) Raztros pepela se izvaja na pokopališču na Bledu. Izvajalec pokopališke dejavnosti zagotovi in vzdržuje skupno obeležje. Naročnik pogreba se odloči, ali bo ime pokojnika izpisano na tem obeležju oziroma bo opravljen anonimni raztros. Na drugih pokopališčih raztros ni možen. Raztros se lahko izvede tudi na zasebnem zemljišču s soglasjem lastnika zemljišča in dovoljenjem pristojnega občinskega organa. 17. člen (plačilo pogreba) Stroške pogreba mora poravnati naročnik pogreba. Če naročnika pogreba ni (neidentificirana trupla, brezdomci, pokojniki brez svojcev), mora stroške pogreba poravnati Občina, ki je prijavila pokop. V tem primeru se praviloma opravi osnovni pogreb z raztrosom. Plačnik pogreba je lahko tudi druga fizična ali pravna oseba. Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Izvajalec pogrebne dejavnosti mora zagotavljati minimalni pogreb v skladu s prejšnjim stavkom. Pogrebne storitve, ki so opravljene na zahtevo državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil, plača naročnik teh storitev. Cene pogrebnih storitev in opreme morajo biti naročnikom pogreba na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pogrebne dejavnosti za poslovanje ter objavljene na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način. Razvidne morajo biti tudi iz specifikacije vseh posameznih opravljenih pogrebnih storitev in opreme na računu izvajalca pogrebne dejavnosti naročnika. Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za stroške 24-urne dežurne službe. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2200 IV. Urejanje pokopališč 18. člen (vrste grobov) Na pokopališčih obstajajo naslednje vrste grobov:  klasični grobovi (enojni, dvojni, trojni),  žarni grobovi,  grobnice. Na pokopališču na Bledu je urejen poseben prostor za raztros pepela. V enem žarnem grobu je lahko shranjenih več žar. Vrstni žarni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih. Vse vrste grobov so določene v načrtu pokopališča. Nove grobnice so dovoljene na novem delu pokopališča Bled s soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti. 19. člen (evidence izvajalca javne službe) Izvajalec pokopališke dejavnosti mora za vsako pokopališče:  izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco z vrisanimi objekti in komunalnimi priključki,  izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu ter tudi evidenco oseb, katerih pepel je bil raztrosen na pokopališču ali izven njega. Evidence vsebujejo podatke, ki jih predpisuje zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in so dostopni uporabnikom, ki so z zakonom pooblaščeni za obdelavo osebnih podatkov. 20. člen (okvirni tehnični normativi grobov) Okvirni tehnični normativi za grobove so: a) mere grobnega prostora  za enojni grob dolžine 200 cm, širine do 120 cm  za dvojni grob je dolžina 200 cm, širina do 200 cm  trojni grob dolžina 200 cm in širina nad 200 cm  žarni grob dolžina 180 cm in širina 120 cm  grobnica je podzemni obzidan prostor za shranjevanje posmrtnih ostankov. b) višina novih obeležij na grobnih mestih ne sme presegati 150 cm Na obstoječih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa izvajalec pokopališke dejavnosti na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve. 21. člen (prekop) Prekop pokojnika oziroma ponoven pokop v isti grob po oddaji groba drugemu najemniku je dovoljen po preteku mirovalne dobe. Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa s krsto na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Mirovalna doba ne velja za žarne grobove. Pred potekom mirovalne dobe se sme opraviti prekop, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo. Prekop je možen le s predhodnim pisnim soglasjem najemnika groba in z dovoljenjem pristojnega občinskega organa ter ob prisotnosti pooblaščenega zdravnika. Dovoljenja za prekop zagotovi najemnik grobnega mesta oz naročnik prekopa. Vsi stroški dovoljenj bremenijo naročnika prekopa. Prekopi se opravljajo v obdobjih, ko temperatura zraka ne presega +10 °C, razen prekopov potrebnih zaradi sodne preiskave. S posmrtnimi ostanki pokojnikov v žarah iz opuščenih grobov se opravi raztros na prostoru za raztros brez izpisa imena pokojnika Raztros se opravi po preteku 1 leta od opustitve grobnega mesta. Do raztrosa se žare iz opuščenih grobov hranijo v skupnem grobu. 22. člen (najemna pogodba) Prostore za grobove daje v najem izvajalec pokopališke dejavnosti. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba mora določati:  osebo najemnega razmerja,  čas najema oziroma uporabe groba,  polje, vrsto, zaporedno številko groba in vrsto groba,  način plačevanja letne najemnine oziroma grobnine,  obveznost najemojemalca glede urejanja groba,  ukrepe v primeru ne izvrševanja obveznosti iz pogodbe. 23. člen (najem groba) Najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu: najemnik) groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba. Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem izvajalec pokopališke dejavnosti oz. si ga sam izbere v okviru zmožnosti pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča. Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z izvajalcem pokopališke dejavnosti sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z izvajalcem pokopališke dejavnosti ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom. Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. V kolikor se svojci ne dogovorijo glede najema groba, se ga dodeli plačniku pogreba. Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov. Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. V kolikor po smrti najemnika groba nov najemnik ni znan in se grobnina ne plačuje, se na grobno mesto postavi opozorilna tablica. Če po preteku pol leta ni odziva, izvajalec pokopališke dejavnosti opremo grobnega mesta odstrani. Enak postopek z opozorilno tablico in odstranitvijo opreme se izvaja tudi ob neplačevanju grobnine, do katerega prihaja zaradi drugih okoliščin (npr. sprememba podatkov za pošiljanje računov, ipd.). Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2201 24. člen (trajanje najema) Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:  na željo najemnika;  če najemnina groba oziroma grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu;  če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe;  ob opustitvi pokopališča;  kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti celotno nagrobno obeležje v roku 30 dni, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori izvajalec pokopališke dejavnosti. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom. V kolikor izvajalec pokopališke dejavnosti prekine najemno razmerje zaradi neplačevanja oz. nevzdrževanja groba, robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani in jih hrani še šest mesecev po odstranitvi. Po preteku tega časa lahko prostor za grob odda drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe), opremo groba pa zavrže. V času od odstranitve opreme z groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba izvajalec pokopališke dejavnosti v sklopu rednega vzdrževanja. V kolikor se grobno mesto odstrani zaradi neplačevanja najemnine, in se nato najemniki najdejo oz. poravnajo najemnino potem se za vnovično postavitev grobnega mesta zaračuna po ceniku. Morebitne škode odstranitve robnikov izvajalec pokopališke dejavnosti ne krije. V primeru da se nagrobni okvir odstrani zaradi pokopa v krsti se robniki lahko hranijo pri izvajalcu pokopališke dejavnosti skladno s cenikom. Lahko se hranijo na oz. ob grobnem mestu, če to dopuščajo razmere oz. jih naročnik pogreba odnese domov. Za robnike ob grobnem mestu izvajalec pokopališke dejavnosti ne odgovarja. 25. člen (dolžnosti najemnika) Najemniki grobov so dolžni:  skleniti najemno pogodbo,  vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi,  spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,  redno plačevati grobnino,  urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji izvajalca javne službe. 26. člen (grobnina) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina je sorazmerni delež letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba. Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc. Višino grobnine na predlog izvajalca pokopališke dejavnosti s sklepom potrdi občinski svet, ki pri tem upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju tega pokopališča. Grobnina se lahko plača vnaprej za obdobje daljše od enega leta, a največ za deset let. Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe. V kolikor najemnik odstopi od najemne pogodbe na svojo željo, mora poravnati grobnino za tekoče leto. V. Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču 27. člen (obnašanje na pokopališču) Na območju pokopališča ni dovoljeno:  nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,  nepravilno odlaganje odpadkov izven za to določenih zabojnikov in prostora za zabojnike,  v zabojnike odlagati odpadkov, ki ne izvirajo iz pokopališča,  druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,  poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,  postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez soglasja izvajalca pokopališke dejavnosti,  vodenje živali na pokopališče,  vožnja s kolesom ali drugim prevoznim sredstvom,  odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in drugih objektov na območju pokopališča. Zidarska, kamnoseška, kovino-strugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem/soglasjem izvajalca pokopališke dejavnosti. Pokopališki red mora biti izobešen na pokopališču. Pokopališki red sprejema izvajalec pokopališke dejavnosti. V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Izvajalec pogrebne dejavnosti povzročitelja na to opozori pred začetkom pogrebne svečanosti. 28. člen (upravljanje z drevesi na pokopališču) Vsa drevesa na pokopališču naj ne presegajo mej grobnega polja. Večja drevesa se lahko ohranjajo, če ne delajo škode na javni infrastrukturi oz. na grobnih mestih najemnikov. Neprimerno zasaditev lahko izvajalec pokopališke službe odstrani brez predhodnih opozoril.. V kolikor bodo za posege nastali večji stroški, je izvajalec pokopališke dejavnosti dolžan najemnike predhodno opozoriti. 29. člen (zagotavljanje urejenosti) Zagotavljanje urejenosti pokopališča obsega naslednje storitve:  vzdrževanje pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;  storitve najema pokopaliških objektov in naprav;  storitve grobarjev in storitve pokopališkega moštva. Storitev vzdrževanja pokopališč ter pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2202 obsega vzdrževanje objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture, skupnih glavnih poti, zelenic, dreves, grmovnic, živih mej, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela. Storitve iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajalec pokopališke dejavnosti zaračunava izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s sprejetim cenikom. Če izvajalec pokopališke dejavnosti ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju z zakonom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe. 30. člen (izdaja soglasij) Izvajalec pokopališke dejavnosti daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z veljavnimi predpisi. Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Vlogo za soglasje poda najemnik groba izvajalcu pokopališke dejavnosti. Izvajalec pokopališke dejavnosti mora izdati soglasje v štirinajstih dneh od prejema popolne vloge, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik. O zavrnitvi soglasja iz prejšnjega odstavka odloči pristojni občinski organ v 15 dneh. Odločitev pristojnega občinskega organa je dokončna, zoper njo pa je mogoč upravni spor. Cena za izdajo soglasja zajema le neposredne stroške izdaje soglasja. Kakršna koli dela iz prvega odstavka tega člena brez soglasja niso dovoljena. Če pri izvedbi del iz prvega odstavka nastanejo izvajalcu pokopališke dejavnosti stroški, jih mora poravnati naročnik soglasja. Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec teh del pri izvajalcu pokopališke dejavnosti priglasiti termin izvedbe del. Dela na pokopališču se lahko izvajajo med tednom od 7 do 17 ure, razen na dan, kadar so predvideni pogrebi. Izvajanje del izven termina ni dovoljeno. Izvajalec pokopališke dejavnosti v soglasju določi tudi način prevzema odpadkov, ki jih s posegom povzoči izvajalec del in so strošek najemnika grobnega mesta. Pristojni občinski organ daje soglasje za prekop ali soglasje za pokop zunaj pokopališča v skladu s pristojnim zakonom, odlokom občine in v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. VI. Cene 31. člen (cene pokopaliških in pogrebnih storitev) Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture in ceno grobnine, predlaga izvajalec pokopališke dejavnosti. Metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe določi Vlada Republike Slovenije. Tako oblikovane cene na predlog izvajalca javne službe potrdi Občinski svet občine s sklepom. Ostale cene pogrebnih storitev se oblikujejo tržno. 32. člen (razmerje grobnine) Tabela razmerij grobnine do enojnega groba: VRSTA GROBA FAKTOR GROBNINE enojni 1 dvojni 2 trojni 3 žarni 0,8 grobnica 4 V kolikor se kasneje ugotovi da grob ustreza večjemu oz. manjšemu normativu se obračun prilagodi dejanskemu stanju od dneva ugotovitve dalje. Najemniki so dolžni spremembe vrste grobov javiti upravljalcu javne službe v 8 dneh po spremembi. VII. Nadzor 33. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občin Bled, Bohinj in Železniki izvaja nadzor nad izvajanjem tega odloka. VIII. Kazenske določbe 34. člen (globe) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če ravna v nasprotju z določili 1. in 2. odstavka 27. člena tega odloka. Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določili 1. in 2. odstavka 27. člena tega odloka. IX. Prehodne in končne določbe 35. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Bled (Uradni list RS, št.7/2000). 36. člen Do uveljavitve novih cen se uporabljajo obstoječi ceniki javnega podjetja Infrastruktura Bled d.o.o.. Izvajalec javne službe v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka vzpostavi vse predpisane pogoje za izvajanje 24-urne dežurne službe. 37. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine. Številka: 034-8/2020-6 Datum: 08.12.2020 Občina Bled Janez Fajfar, župan 1006. Spremembe tehničnega pravilnika o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Bled-2 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 94/07-UPB2, 27/08, 100/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15-ZUUJFO,11/18- ZSPDSLS, 30/18), 16. člena Statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 67/09, 87/12 in UGSO, št. 30/17) in Odloka o načinu opravljanja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Bled (Uradni Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2203 list RS, št. 27/12) je Občinski svet Občine Bled, na 10. seji, dne 08.12.2020 sprejel SPREMEMBE TEHNIČNEGA PRAVILNIKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE BLED-2 1. člen V Tehničnem pravilniku o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Bled (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/2014, 27/20 – v nadaljevanju: tehnični pravilnik) se 18. člen spremeni tako, da se po novem glasi: »18. člen (skupna prevzemna mesta za odpadke za odročna in nedostopna območja) Za uporabnike na območjih, ki so redko poseljena oz. trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec v dogovoru z Občino in uporabniki določi skupna prevzemna mesta. Skupna prevzemna mesta uporabniki praviloma uporabljajo za zbiranje odpadkov predvidenih za prevzemno mesto in zbiralnico ločenih frakcij. Če so skupna prevzemna mesta začasnega značaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. Tak način prepuščanja odpadkov ne vpliva na obračun storitve. V kolikor skupnega zbirnega mesta za določeno območje ni mogoče ustrezno zagotoviti, so uporabniki dolžni vse nastale odpadke ločeno odložiti na zbirnem centru izvajalca. Stalna skupna zbirna mesta in območja, kjer skupnega zbirnega mesta ni mogoče zagotoviti, so opredeljana v letnem programu ravnanja z odpadki. V njem so določeni načini izvajanja storitev zbiranja odpadkov in morebitna odstopanja glede mesečnega obračunavanja storitev ravnanja z odpadki. 2. člen (začetek veljavnosti) Spremembe tehničnega pravilnika se objavijo v Uradnem glasilu slovenskih občin ter začnejo veljati naslednji dan po objavi. Številka: 034-8-2020-7 Datum: 08. 12. 2020 Občina Bled Janez Fajfar, župan OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 1007. Sklep o začasnem financiranju Občine Cerklje na Gorenjskem za obdobje januar – marec 2021 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 94. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16) je župan Občine Cerklje na Gorenjskem, dne 02.12. 2020 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA OBDOBJE JANUAR – MAREC 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2021 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2020. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah in Odlokom o proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2020 (Uradno glasilo Slovenskih občin št. 4/2020, 28/2020, 32/2020, 52/2020 in 63/2020) 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in izdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 2.158.442 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.714.888 70 DAVČNI PRIHODKI 1.242.165 700 Davki na dohodek in dobiček 1.152.697 703 Davki na premoženje 39.224 704 Domači davki na blago in storitve 50.244 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 472.722 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 167.795 711 Takse in pristojbine 3.204 712 Globe in druge denarne kazni 26.025 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 9.314 714 Drugi nedavčni prihodki 266.385 72 KAPITALSKI PRIHODKI 428.877 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 426.230 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih osnovnih sredstev 2.647 73 PREJETE DONACIJE 1.000 Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2204 730 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 1.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 13.678 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 13.678 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.779.504 40 TEKOČI ODHODKI 457.265 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 105.185 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 17.315 402 Izdatki za blago in storitve 316.637 409 Rezerve 18.128 41 TEKOČI TRANSFERI 517.642 410 Subvencije 17.389 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 411.384 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 0 413 Drugi tekoči domači transferi 88.870 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 800.349 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 800.349 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.249 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 4.249 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I-II) 378.938 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 462.948 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 462.948 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 462.948 752 Kupnine iz naslova privatizacije V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 462.948 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 841.886 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+X.-IX.) -378.938 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 5.573.134 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – pod kontov je priloga k temu sklepu in se objavi na spletni strani občine. 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Končna določba 7. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati se začne 01.01.2021. Splošni in posebni del začasnega financiranja se objavita na spletni strani občine. Številka: 410-18/2020-042 Datum: 02.12.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1008. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Razvojnega sveta gorenjske regije Na podlagi 11. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 13. redni seji, dne 9.12.2020, sprejel Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2205 ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI RAZVOJNEGA SVETA GORENJSKE REGIJE 1. člen V Odloku o ustanovitvi Razvojnega sveta gorenjske regije (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/12) se za 12. členom doda nov 12. a člen, ki se glasi: »12. a člen V primerih, ko zaradi izrednih razmer poteka seja občinskega sveta na daljavo s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije, se določbe tega odloka, ki določajo tajno glasovanje (z glasovnicami), ne uporabljajo. Občinski svet o potrditvi skupne liste kandidatov za Razvojni svet gorenjske regije odloča na seji z javnim glasovanjem.« 2. člen Zaradi izrednih razmer novi 12. a člen Odloka o ustanovitvi razvojnega sveta gorenjske regije velja takoj po sprejetju in se uporablja že za potrditev Skupne liste kandidatov za Razvojni svet gorenjske regije 2021-2027, o kateri občinski svet odloča na seji po sprejetju tega odloka. 3. člen Po sprejetju na seji se odlok objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-0010/2020-03 Datum: 9.12.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1009. Odlok o predkupni pravici Občine Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 189. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) je Občinski svet Občine Cerklje na 13. redni seji dne 9. 12. 2020 sprejel ODLOK O PREDKUPNI PRAVICI OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM I. Splošne določbe 1. člen S tem odlokom se določa območje predkupne pravice Občine Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občina) in način uveljavljanja predkupne pravice na nepremičninah na teh območjih. 2. člen (1) Območje predkupne pravice občine obsega:  stavbna zemljišča,  stanovanjske in gospodarske objekte,  ureditveno območje naselij,  kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,  območje za dolgoročni razvoj naselij, kot je določeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu. (2) Območje predkupne pravice obsega tudi stanovanjske in gospodarske objekte in območja objektov obstoječe gospodarske javne infrastrukture. 3. člen (1) Za območja stavbnih zemljišč se upoštevajo območja teh zemljišč, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih. (2) Za ureditvena območja naselij se upoštevajo območja, kot so določena v veljavnih občinskih prostorskih aktih. (3) Za obstoječe in bodoče objekte gospodarske javne infrastrukture se štejejo tisti objekti, ki so že zgrajeni ter vsi tisti, ki so predvideni za komunalno opremljanje območij, določenih z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti. (4) Pri določitvi zemljišč za obstoječe oziroma bodoče objekte gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo tudi zemljišča potrebna za varovalne koridorje, določene z veljavnimi občinskimi prostorskimi akti oziroma drugimi predpisi. (5) Območje za dolgoročni razvoj naselja je območje, rezervirano za prihodnjo širitev ureditvenega območja naselja, zemljišča znotraj njega pa ohranijo namensko rabo prostora, dokler se jim za namen širitve ne določi ustrezna namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji. II. Način uveljavljanja predkupne pravice 4. člen Občina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremičninah na območjih občine, določenih v 2. členu tega odloka. 5. člen O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice na nepremičninah in o nakupu nepremičnin odloča župan. III. Prehodna in končna določba 6. člen Do določitve ureditvenih območji naselij in območij za dolgoročni razvoj naselij v občinskih prostorskih aktih se tretja in peta alineja 2. člena tega odloka ne uporabljata. 7. člen (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o določitvi območja predkupne pravice Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2003). Številka: 007-08/2020-04 Datum: 9. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2206 1010. Odlok o enkratni denarni pomoči ob rojstvu otroka v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 21. člena in 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 7. točke 7. člena ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 7/16), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 13. redni seji, dne 9.12.2020 sprejel ODLOK O ENKRATNI DENARNI POMOČI OB ROJSTVU OTROKA V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok ureja pravico do enkratne denarne pomoči družinam ob rojstvu otrok, določa upravičence, višino, pogoje in postopek za uveljavljanje dodelitve enkratne denarne pomoči. 2. člen (1) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. (2) Izrazi, ki v odloku niso posebej obrazloženi, imajo enak pomen kot v Družinskem zakoniku. 3. člen Sredstva za izvajanje tega odloka se zagotavljajo v proračunu Občine Cerklje na Gorenjskem. II. Upravičenci 4. člen (1) Upravičenec do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka je eden izmed staršev novorojenega otroka, če starša živita skupaj, če ne živita skupaj, pa tisti od staršev, pri katerem otrok dejansko živi, ob izpolnitvi naslednjih pogojev:  da sta upravičenec in novorojenec oba državljana Republike Slovenije in ima upravičenec na dan rojstva novorojenca prijavljeno stalno bivališče v Občini Cerklje na Gorenjskem, novorojenec pa prijavljeno stalno prebivališče v navedeni občini na dan rojstva oziroma najkasneje v roku enega meseca po njegovem rojstvu;  tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje, imajo prijavljeno stalno prebivališče v Občini Cerklje na Gorenjskem na dan rojstva novorojenca, njihov novorojenec pa prijavljeno stalno prebivališče v navedeni občini najkasneje v roku enega meseca po njegovem rojstvu. (2) V primeru, ko novorojenec nima staršev ali za katerega starši ne skrbijo, je upravičenec do enkratne denarne pomoči oseba, ki je njegov skrbnik oziroma rejnik po odločbi centra za socialno delo in pri njem novorojenec dejansko biva. Skrbnik oziroma rejnik mora priložiti potrdilo centra za socialno delo o tem, da je novorojenec postavljen pod skrbništvo oziroma rejništvo. Za dodelitev enkratne denarne pomoči mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena, novorojenec pa mora imeti pri upravičencu v Občini Cerklje na Gorenjskem prijavljeno vsaj začasno bivališče. 5. člen V primeru, da je družina otroka v preteklosti že prejela enkratno denarno pomoč iz proračuna Občine Cerklje na Gorenjskem je upravičena do enkratne denarne pomoči v stimulativni višini za vsakega naslednjega otroka, če je v obdobju med prejšnjimi izplačili enkratne denarne pomoči in zadnjo vlogo imela neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče v Občini Cerklje na Gorenjskem. III. Prejemniki 6. člen (1) Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka se izplača enemu od staršev, ki ga upravičenca v vlogi navedeta kot prejemnika pomoči. (2) Pri enostarševskih družinah se enkratna denarna pomoč izplača tistemu od staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno prebivališče, razen v primerih, ko se starša s pisnim sporazumom dogovorita drugače. (3) V primeru iz drugega odstavka 4. člena se enkratna denarna pomoč izplača zakonitemu zastopniku otroka. IV. Višina pomoči 7. člen (1) Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca in pokrivanju drugih stroškov, ki nastanejo ob rojstvu vsakega otroka. (2) Višina enkratne denarne pomoči znaša:  250,00 EUR za prvega otroka,  350,00 EUR za drugega otroka,  400,00 EUR za tretjega otroka,  za vsakega naslednjega otroka se višina denarne pomoči zvišuje po 50,00 EUR. (3) O spremembi višine enkratne denarne pomoči odloča Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. (4) Za drugega, tretjega, četrtega otroka se šteje, da je rojen oziroma ima prijavljeno stalno prebivališče na istem naslovu kot sorojenci in so izpolnjena določila 4. in 5. člena tega odloka. V. Postopek 8. člen (1) Pravica do enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka se uveljavlja s pisno vlogo na Občini Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, ki jo upravičenec lahko odda po pošti, osebno ali elektronsko. (2) Vloga se odda na predpisanem obrazcu, ki je javno objavljen na spletni strani občine. (3) Vlogo obravnava in rešuje občinska uprava, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku. Potrdilo o stalnem bivališču in državljanstvu za otroka in starše ter druge potrebne podatke pridobi občinska uprava iz uradni evidenc državnih organov in nosilcev javnih pooblastil na podlagi pisne izjave vlagatelja, ki je sestavni del obrazca za vlogo. (4) V fazi reševanja vloge lahko občinska uprava za preveritev podatkov zahteva tudi dodatna dokazila, ki jih je vlagatelj dolžan predložiti. Pristojni organ ima pravico pred izdajo odločbe o izplačilu enkratne denarne pomoči zahtevati dopolnitev vloge, če iz vloge niso razvidne vse okoliščine, ki so podlaga za uveljavitev pravice po določbah tega odloka. (5) V primeru, da upravičenec ne dokaže izpolnjevanje pogojev iz 5. člena in četrtega odstavka 7. člena tega odloga, se mu ob izpolnitvi ostalih pogojev iz tega odloka, dodeli denarna pomoč v višini sredstev za prvega otroka. (6) Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka vodi in o njej odloča občinska uprava z izdajo odločbe. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2207 (7) Zoper izdano odločbo je dovoljena pritožba v roku 15 dni od vročitve odločbe. O pritožbi odloča župan občine. (8) V primeru, da zoper izdano odločbo ni pritožbe, se nakaže z odločbo dodeljeni znesek v roku 30 dni od izdaje odločbe na račun upravičenca. VI. Rok za vložitev vloge 9. člen Eden od staršev pisno vlogo za dodelitev enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka lahko vloži najkasneje 12 mesecev po rojstvu otroka. Po preteku tega roka pravice do enkratne denarne pomoči ni več mogoče uveljavljati, zato se vlogo kot prepozno zavrže s sklepom. 10. člen Če se ugotovi, da je prejemnik prejel denarno pomoč na podlagi neresničnih podatkov oziroma v nasprotju z določbami tega odloka, je prejeto denarno pomoč dolžan vrniti, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila dalje. 11. člen Denarna pomoč po tem odloku ni prenosljiva na drugo pravno ali fizično osebo, niti je ni mogoče nameniti v humanitarne ali druge namene. VII. Prehodne in končne določbe 12. člen (1) Za otroke, rojene do vključno 31.12.2020, se za dodelitev enkratne denarne pomoči uporabljajo določbe Odloka o družinskih prejemkih ob rojstvu otroka v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18). (2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o družinskih prejemkih ob rojstvu otroka v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/18), ki se uporablja le za odločanje o dodelitvi enkratne denarne pomoči za otroke, rojene do 31.12.2020. 13. člen (1) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. (2) Odlok začne veljati 1. 1. 2021 in se uporablja za otroke rojene od 1. 1. 2021 dalje. Številka: 007-06/2018-03 Datum: 9.12.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1011. Odlok o razglasitvi Cerkve Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem za kulturni spomenik lokalnega pomena Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 8. in 16. člena Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (februar 2020), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 13. redni seji dne 9. 12. 2020 sprejel ODLOK O RAZGLASITVI CERKVE MARIJINEGA VNEBOVZETJA V CERKLJAH NA GORENJSKEM ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA 1. člen Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Cerklje na Gorenjskem - Cerkev Marijinega vnebovzetja - EŠD 1686 (v nadaljnjem besedilu: spomenik). 2. člen (1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:  srednjeveška lokacija sakralne arhitekture z arheološkimi ostanki taborskega obzidja,  baročno-klasicistična arhitektura je med najkvalitetnejšimi baročnimi spomeniki na Gorenjskem,  arhitektura je rasla od poznega baroka do srede 20. stoletja, a stavba ohranja enoten videz brez vidnih cezur, ki bi motile enovitost spomenika,  notranjost odlikuje bogata baročna oprema z glavnim oltarjem s kipi kiparja Petra Žiwobskega, prižnico, ki je delo Mihaela Kuše, oltarne in druge tabelne slike pomembnih slovenskih slikarjev (Layer, Šubic, Franke) in poslikava, ki je med najbolj kvalitetnimi deli slikarja Matije Koželja. (2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:  Cerkvena arhitektura v celoti, vključno z vhodno lopo, ladjo z zvonikom, prezbiterijem ter stranskima vhodoma v obstoječih gabaritih ter arheološkimi plastmi pod cerkvijo, vsa gradiva stavbe ter vsa premična in nepremična cerkvena oprema. Varuje se tudi arheološke plasti pod cerkvijo in na območju taborskega obzidja.  Neposredna okolica cerkve s parterno zasnovo zelenic in poti. 3. člen (1) Spomenik obsega nepremičnine: zemljišče s parc. št. 527/1 in stavbo št. 630, k. o. 2118 - Cerklje. Premičnine, ki so del kulturnega spomenika, so: oltarji, klopi, lestenci, slike križevega pota in ostale slike. (2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. 499/1, 499/2, 500/2, 500/3, 500/4, 501, 502/1, 502/2, 504/6, 504/10, 505/1, 505/2, 522/1, 522/2, 522/3, 522/4, 522/5, 525/3, 525/5, 525/6, 526, 527/2, 527/3, 527/5, 527/6, 527/7, 528, 529, 1338/5 (del), 1343/2, 1343/3 (del), 1345/3, 1345/4, vse k. o. 2118 - Cerklje. (3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu, na temeljnem topografskem načrtu in ortofoto posnetku, ki so sestavni del Predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za enoto dediščine: Cerklje na Gorenjskem - Cerkev Marijinega vnebovzetja - EŠD 1686. (4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod). 4. člen Za spomenik (cerkev z neposredno okolico) velja varstveni režim, ki določa: Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2208  celostno se ohranja varovane elemente spomenika,  zagotavlja se ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi,  posegi v spomenik se podredijo ohranjanju v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,  prepovedano je spreminjanje varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,  prepovedano je postavljanje ali gradnja trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenim soglasjem pristojnega zavoda.  dovoljeno je redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice na osnovi navodil pristojnega zavoda.  za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo je potrebno predhodno izdelati konservatorsko-restavratorski načrt.  restavratorske posege, ki presegajo redna vzdrževalna dela, lahko izvaja le strokovno usposobljen izvajalec z referencami pristojnega zavoda. Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:  ohranjanje in redno vzdrževanje avtorsko zasnovane opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),  strokovno nadzorovano konserviranje-restavriranje izvirnih prvin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme,  dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta, razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme,  izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih organizacij. 5. člen Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa: V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden negativni vpliv na sam kulturni spomenik ali doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. Varuje se vedute na spomenik ter iz spomenika. Varuje se arheološke ostanke taborskega obzidja okrog cerkve. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod. 6. člen Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. 7. člen Spomenik se lahko označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena ob vhodu. 8. člen Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda. 9. člen Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine. 10. člen (1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi pravni status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka, in sicer kot zaznambo nepremičnega spomenika. (2) Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 622-03/2020-10 Datum: 9. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1012. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov v Občini Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18), Odloka o gospodarskih javnih službah Občine Cerklje na Gorenjskem - UV Občine Cerklje na Gorenjskem., št. 1/2008 (Uradni vestnik, Št. 1, 25/08), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 3/10, 1/15) in skladno z Odlokom o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice (Uradni vestnik, št. 6/15) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 13. redni seji 09.12.2020 sprejel ODLOK O ZBIRANJU KOMUNALNIH ODPADKOV V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM I. Uvodna določba 1. člen (vsebina) Ta odlok ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Cerklje na Gorenjskem tako, da določa:  organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,  vrste in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev, Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2209  pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,  pravice in obveznosti uporabnikov,  vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,  vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe. II. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe 2. člen (oblika izvajanja javne službe) Občina Cerklje na Gorenjskem na svojem celotnem območju zagotavlja javno službo v obliki koncesije v obsegu in pod pogoji, določenimi z Odlokom o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občin Cerklje na Gorenjskem, Ig, Velike Lašče in Vodice ( Uradni vestnik, št. 6, 24. december 2015) (v nadaljnjem besedilu: koncesijski akt) in tem odlokom. Izvajalec javne službe je JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe). 3. člen (program) Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: program), katerega sestavni del je tudi program ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: program ravnanja) ter urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov, ki je sestavni del programa ravnanja za posamezno leto (v nadaljnjem besedilu: urnik), ki ga izdela vsako leto do konca decembra za naslednje leto. III. Vrsta in obseg javnih dobrin javne službe in njihova prostorska razporeditev 4. člen (vrste javnih dobrin) (1) Občina Cerklje na Gorenjskem na svojem celotnem območju z javno službo zagotavlja javno dobrino zbiranja komunalnih odpadkov. (2) Javna dobrina javne službe zbiranja komunalnih odpadkov obsega naslednje vrste storitev:  zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,  zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika,  zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah ločenih frakcij in premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov,  zbiranje odpadkov v zbirnih centrih,  predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,  izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,  oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,  ozaveščanje in obveščanje uporabnikov. 5. člen (obseg javnih dobrin) (1) Obseg javnih dobrin javne službe omogoča zbiranje vseh vrst komunalnih (2) Obseg zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: frekvenca prevoza) za uporabnika se zagotovi za:  mešane komunalne odpadke po sistemu od vrat do vrat enkrat na tri tedne, razen v območjih, ki jih izvajalec javne službe drugače opredeli v programu ravnanja,  biološke odpadke in odpadke z vrtov, parkov in pokopališč (zeleni vrtni odpad) po sistemu od vrat do vrat enkrat na teden, od 1. novembra do 31. marca pa enkrat na tri tedne, razen v območjih, ki jih izvajalec javne službe drugače opredeli v programu ravnanja,  ločeno frakcijo komunalnih odpadkov papir in karton, vključno s papirno in kartonsko embalažo, ki je komunalni odpadek po sistemu od vrat do vrat enkrat na štiri tedne ali v zbiralnicah ločenih frakcij, enkrat na teden, razen v območjih, ki jih izvajalec javne službe drugače opredeli v programu ravnanja,  mešano odpadno embalažo po sistemu od vrat do vrat v enaki frekvenci kot za mešane komunalne odpadke, razen v območjih, ki jih izvajalec javne službe drugače opredeli v programu ravnanja,  stekleno embalažo v zbiralnicah ločenih frakcij enkrat mesečno, razen v območjih, ki jih izvajalec javne službe drugače opredeli v programu ravnanja,  kosovne odpadke enkrat letno po predhodnem naročilu. (3) Dneve odvoza za posamezno vrsto komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka določi izvajalec javne službe. Če zaradi višje sile (naravne katastrofe, obilno sneženje, zapore cest in podobno) ni mogoče prevzeti in odpeljati zbranih komunalnih odpadkov, se prevzem in prevoz opravi takoj, ko je to mogoče. V tem primeru se lahko ob zabojniku za zbiranje komunalnih odpadkov iz prve, druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka postavi tudi netipizirane vrečke, napolnjene s komunalnimi odpadki, ki jih izvajalec javne službe mora odpeljati. (4) Frekvenca prevoza ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic se zagotavlja enkrat na dva tedna, razen za odpadno embalažo iz stekla, za katero se prevoz vrši enkrat na mesec. (5) Nevarni komunalni odpadki, ki so določeni v predpisu, ki ureja odpadke, se zbirajo v premični zbiralnici nevarnih odpadkov in v zbirnem centru. 6. člen (oprema za zagotavljanje zbiranja komunalnih odpadkov) Zbiranje komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov, zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov in zbirnih centrih. 7. člen (zbirno mesto) (1) Zbirno mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni površini in je namenjeno za postavitev zabojnika za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkov in ločenih frakcij. (2) Pri načrtovanju velikosti prostora zbirnega mesta za vse uporabnike je potrebno upoštevati najmanj minimalen volumen zabojnika za posamezno vrsto odpadka, ki je določen s tem odlokom, pomnoženo s faktorjem 3. Prostor zbirnega mesta mora biti tako velik, da omogoča premikanje zabojnikov, prost dostop do zabojnikov in prost premik zabojnikov na prevzemno mesto oziroma mesto za praznjenje. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja zabojnika. (3) Zbirno in prevzemno mesto sta lahko na isti lokaciji. To mesto je stalno mesto, ki mora biti na zasebni površini, ki meji z javno površino in mora biti dostopno vozilom za praznjenje zabojnika ter je namenjeno za Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2210 postavitev zabojnikov za zbiranje mešanih, bioloških in kosovnih odpadkov ter ločenih frakcij in njihovemu prevzemu. 8. člen (prevzemno mesto) (1) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov se praviloma nahaja na najbližji možni javni površini in je namenjeno prevzemu mešanih komunalnih odpadkov, ločenih frakcij ter bioloških odpadkov in ne sme ovirati ali ogrožati rabe teh površin. Prevzemno mesto mora biti določeno tako, da izvajalcu javne službe omogoča prevzem in odvoz komunalnih odpadkov. (2) Uporabnik mora zabojnik pripeljati iz zbirnega na prevzemno mesto po 20. uri pred dnevom odvoza ali do 6. ure na dan odvoza in ga po odvozu, v istem dnevu, odpeljati nazaj. Prevzemno mesto je lahko oddaljeno od roba zemljišča ali objekta uporabnika največ 150 m. (3) Prevzemno mesto določita uporabnik in izvajalec javne službe sporazumno. (4) Če do sporazuma o določitvi prevzemnega mesta med uporabnikom in izvajalcem javne službe ne pride, zagotovi prevzemno mesto, na predlog katerekoli strani, organ Občine Cerklje na Gorenjskem, pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). (5) Prevzemno mesto komunalnih odpadkov je tudi lokacija za odvoz kosovnih odpadkov, ki se jih odloži na to mesto po 20. uri pred dnevom odvoza in do 6. ure na dan odvoza. Če je določena natančnejša ura odvoza, pa do določene ure na dan odvoza. Prevzemno mesto za kosovne odpadke je praviloma na zasebni površini, ki meji na javno površino, lahko pa je tudi na javni površini, ki omogoča izvajalcu javne službe prevzem in odvoz. 9. člen (dostop do prevzemnega mesta) (1) Do prevzemnega mesta mora biti zagotovljen dostop smetarskim vozilom dolžine 9,8 m, širine 3 m in višine 4 m. Če je dostopna pot ravna, mora biti široka najmanj 3,5 m, svetla višina mora znašati najmanj 4 m, dostopna pot z ovinkom pa mora biti široka najmanj 4 m. (2) Slepa ulica, ki je daljša od 50 m, mora imeti na koncu obračališče za smetarsko vozilo z najmanjšim radijem sedemnajst metrov ali pravokotno obračališče v obliki črke »T« z najmanjšim radijem deset metrov. Dovoljen je tudi drugačen način ureditve obračališča, ki omogoča nemoteno obračanje smetarskega vozila. Če ti pogoji niso zagotovljeni, pristojni organ zagotovi prevzemno mesto, ki je lahko od pričetka slepe ulice oddaljeno največ petnajst metrov. (3) Če dostop do prevzemnega mesta ovirajo rastoče veje, druge rastline ali drugo izvajalec javne službe opozori lastnika, da oviro odstrani, če je lastnik ne odstrani, jo odstrani izvajalec javne služne na stroške lastnika. (4) Če je cesta do prevzemnega mesta preozka ali prestrma ali ima neurejeno ali preozko obračališče ali drugo oviro za smetarsko vozilo, lahko pristojni organ zagotovi prevzemno mesto tudi v razdalji več kot 150 m od roba zemljišča ali objekta uporabnika. (5) V času popolne ali delne zapore občinske ceste zaradi ureditve gradbišča, ki izvajalcu javne službe ne omogoča dostopa s smetarskim vozilom do prevzemnih mest na območju zapore, mora izvajalec del, če je tako določeno v pogodbi z investitorjem, sicer pa investitor del, poskrbeti za sklenitev dogovora z izvajalcem javne službe glede odvoza komunalnih odpadkov na območju popolne ali delne zapore ali pa za določitev začasnih prevzemnih mest, ki so dostopna s smetarskim vozilom. Zabojnike na začasna prevzemna mesta za čas popolne ali delne zapore občinske ceste zaradi ureditve gradbišča postavi investitor ali izvajalec del na cesti z zaporo. (6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del, če je tako določeno v pogodbi z investitorjem, sicer pa investitor – pravna oseba, če na cesto z zaporo ne postavi zabojnika na začasna prevzemna mesta, kot to določa prejšnji odstavek tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (7) Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del, če je tako določeno v pogodbi z investitorjem, sicer pa investitor – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če na cesto z zaporo ne postavi zabojnika na začasna prevzemna mesta, kot to določa peti odstavek tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. (8) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del, če je tako določeno v pogodbi z investitorjem, sicer pa investitor – posameznik, če na cesto z zaporo ne postavi zabojnika na začasna prevzemna mesta, kot to določa peti odstavek tega člena. 10. člen (mesto praznjenja zabojnika) Mesto praznjenja zabojnika je prostor, praviloma na vozišču ceste, kjer stoji smetarsko vozilo. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnika ne sme biti več kot 15 m razdalje, dostopne brez ovir po javni površini. 11. člen (prevzem in prevoz komunalnih odpadkov iz javnih prireditev) (1) Za čas javne prireditve na prostem organizator javne prireditve (v nadaljevanju uporabnik) in izvajalec javne službe skleneta pogodbo, v kateri določita število zabojnikov in ostalo opremo ter način ravnanja z odpadki in ki mora biti sklenjena najkasneje štirinajst dni pred datumom prireditve. Organizator javne prireditve je dolžan v času prireditve predložiti pogodbo v primeru nadzora inšpektorja občinskega inšpekcijskega organa. (2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (3) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. (4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. IV. Pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin 12. člen (pogoji za zagotavljanje javnih dobrin) Pogoji za zagotavljanje javnih dobrin so:  zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov,  zbiralnice,  zbirni centri,  premične zbiralnice nevarnih odpadkov,  tipizirane vrečke za komunalne odpadke,  vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov ter druge naprave za vzdrževanje zabojnikov. 13. člen (zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov zagotavlja izvajalec javne službe. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2211 (2) Zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov so različne velikosti in oblike, s prostornino od najmanj 120 litrov do 1.100 litrov ali več. Zabojnike za uporabnika določi izvajalec javne službe. (3) Izvajalec javne službe mora na vlogo uporabnika, brez dodatnih stroškov, zamenjati zabojnike za vse vrste odpadkov za manjše ali večje skladno z 31. členom tega odloka. (4) Izvajalec javne službe lahko z nalepkami na zabojnikih obvešča uporabnike o storitvah javne službe, kar je za drugo obveščanje prepovedano. 14. člen (tipizirane vrečke) (1) Tipizirane vrečke se lahko uporabijo občasno, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih in bioloških odpadkov, po potrebi tudi ločenih frakcij. Tipizirane vrečke imajo logotip izvajalca javne službe in barvo glede na vrsto komunalnega odpadka. Z nakupom tipizirane vrečke je plačana tudi storitev odvoza komunalnih odpadkov. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti na prevzemno mesto ob zabojniku za isto vrsto odpadka le v času prevzema. (2) Tipizirane vrečke se lahko izjemoma tudi stalno uporabljajo, v primerih, ko izvajalec javne službe do prevzemnega mesta ne more dostopati s smetarskim vozilom. Tipizirane vrečke za stalno uporabo določi izvajalec javne službe. Tipizirane vrečke imajo logotip izvajalca javne službe in barvo glede na vrsto komunalnega odpadka. Uporabnik je dolžan najmanj enkrat letno prevzeti tipizirane vrečke pri izvajalcu javne službe ali na drugem dogovorjenem mestu v številu in volumnu, kot jih določi izvajalec javne službe. Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti na prevzemno mesto le v času prevzema komunalnih odpadkov. (3) Uporabnik sme ob posameznem prevzemu komunalnih odpadkov odložiti največ 5 kosov tipiziranih vrečk za posamezno vrsto odpadkov, pri čemer teža posamezne vrečke ne sme presegati 10 kg. (4) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. (5) Z globo 750 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. (6) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim odstavkom tega člena. 15. člen (čiščenje in vzdrževanje zabojnikov) Izvajalec javne službe mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje zabojnikov za zbiranje:  bioloških odpadkov z napravami za čiščenje zabojnikov brezplačno enkrat letno, ostala čiščenja in vzdrževanja zabojnikov za zbiranje bioloških odpadkov se izvajajo po prehodnem naročilu in proti plačilu,  ostalih komunalnih odpadkov z napravami za čiščenje zabojnikov po prehodnem naročilu in proti plačilu. 16. člen (zbiralnice ) (1) Postavitev nadzemnih zbiralnic za zbiranje komunalnih odpadkov uredi občinska uprava v sodelovanju z izvajalcem, javne službe v območjih strnjene pozidave ali kadar ni prostora za zbirno mesto pri uporabniku ali pa ta prostor ni dostopen. Zbiralnice komunalnih odpadkov so tipski objekti ali tipska oprema zaprtega tipa. Postavljene so na javne površine, imajo omejen dostop in so namenjene uporabnikom na točno določenem zaokroženem območju. Praviloma vsebuje zabojnike za vse tipe odpadkov (mešani komunalni odpadki, embalaža, papir, steklo in biološki odpadki). (2)Zbiralnice ločenih frakcij so posebej urejeni prostori na javni površini, namenjeni prepuščanju ločenih frakcij komunalnih odpadkov (papir, steklo in drugo). Kadar se ločene frakcije zbirajo po sistemu od vrat do vrat, se zabojnikov za te frakcije na zbiralnice ne namešča. (3) Lokacije zbiralnic ločenih frakcij zagotovi pristojni organ. (4) Zbiralnice iz prvega in drugega odstavka tega člena niso namenjene za zbiranje ločenih frakcij iz dejavnosti. 17. člen (premične zbiralnice nevarnih odpadkov) Premične zbiralnice nevarnih odpadkov so namenjene zbiranju nevarnih odpadkov iz gospodinjstva na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih, kamor uporabniki prinesejo po urniku svoje nevarne odpadke. 18. člen (zbirni centri) (1) V zbirnih centrih se zagotavlja ločeno prepuščanje v zabojnike za frakcije, ki so določene v državnem predpisu, ki ureja občinsko gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov. Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Cerklje na Gorenjskem. Na zahtevo zaposlenega v zbirnem centru se je povzročitelj odpadkov dolžan identificirati z veljavnim osebnim dokumentom ali z dokazilom, da je povzročitelj odpadkov vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine Cerklje na Gorenjskem. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki (zadostuje položnica za obračun komunalnih storitev). Zbirni centri delujejo po obratovalnem času, ki ga skupaj določita občina in izvajalec. Obratovalni čas zbirnih centrov objavi izvajalec javne službe na svoji spletni strani, v urniku in drugih obvestilih za javnost. Izvajalec in občina skupaj določita vrste odpadkov, ki se dodatno zbirajo v začasnem zbirnem centru in količino ki jo uporabnik lahko preda.« (2) Obratovalni čas zbirnih centrov objavi izvajalec javne službe na svoji spletni strani. 19. člen (obveznosti izvajalca javne službe) V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec javne službe dolžan:  zagotoviti redno praznjenje in odvažanje odpadkov iz zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov in redno odvažanje odpadkov v tipiziranih vrečkah ter odvažanje kosovnih odpadkov,  zagotoviti redno praznjenje in odvažanje odpadkov iz zbirnih centrov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov,  prazniti zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov in nalagati tipizirane vrečke tako, da ne poškoduje zabojnikov ter ne onesnaži prevzemnega mesta ali mesta praznjenja ali njune okolice oziroma jih očisti, če jih onesnaži,  zagotoviti čiščenje in vzdrževanje zbirnih centrov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2212 odpadkov, zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov,  zagotoviti zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov skladno s tem odlokom,  skrbeti za zamenjavo zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov skladno s tem odlokom,  zagotoviti tipizirane vrečke za zbiranje komunalnih odpadkov za prodajo uporabnikom skladno s tem odlokom,  pridobiti podatke iz uradnih evidenc za potrebe izvajanja javne službe,  zagotoviti uporabnikom urnik,  voditi evidenco uporabnikov,  voditi evidenco zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, in zbirnih centrov,  nabaviti in vzdrževati vozila in opremo za izvajanje storitev javne službe,  voditi evidenco o zbranih in prepeljanih vrstah komunalnih odpadkov,  sproti obveščati uporabnike o storitvah javne službe,  v petnajstih dneh odgovoriti na vlogo uporabnika,  izvajati druge naloge javne službe iz tega odloka, zakonov in drugih predpisov. 20. člen (pregled nad uporabo zabojnikov) Izvajalec javne službe lahko pregleduje pravilnost uporabe zabojnikov za vse vrste komunalnih odpadkov in opozarja uporabnike na nepravilnosti. 21. člen (videonadzor) (1) Zaradi varovanja premoženja z namenom, da se prepreči škoda ali ugotovi nastanek škode, so objekti in naprave iz druge in tretje alineje 12. člena tega odloka, lahko opremljeni z video nadzornim sistemom v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. (2) Z videonadzornim sistemom zbrani podatki so last Občine Cerklje na Gorenjskem.. Z njimi razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. (3) Videonadzorni sistem skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, upravlja izvajalec javne službe ali Občina Cerklje na Gorenjskem. V. Pravice in obveznosti uporabnikov javne službe 22. člen (uporabnik javne službe) (1) Uporabnik javne službe na območju Občine Cerklje na Gorenjskem po tem odloku je izvirni povzročitelj, to je lastnik oziroma najemnik ali uporabnik premičnine ali nepremičnine v kolikor imata med seboj sklenjen ustrezen dogovor, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik), in je:  izvirni povzročitelj iz gospodinjstva,  izvirni povzročitelj iz dejavnosti. (2) Uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja, določen s tem odlokom. (3) Uporabnik je na podlagi tega odloka vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec javne službe za potrebe javne službe. Uporabnik ima pravico vpogleda v svoje podatke v evidenci uporabnikov. (4) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov. (5) Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 700 eurov. (6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena. 23. člen (pravice uporabnika) (1) Pravica uporabnika je:  trajna, nemotena in kvalitetna storitev javne službe,  pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po obvestilu uporabnika,  da v osmih dneh od datuma izdaje računa vloži pisno zavrnitev računa pri izvajalcu javne službe,  da je obveščen o storitvah javne službe,  naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca javne službe. (2) Varstvo uporabnikov javnih dobrin opredeljuje vsakokratni veljavni odlok o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Cerklje na Gorenjskem. 24. člen (obveznosti uporabnika) (1) Uporabnik je dolžan prepuščati:  mešane komunalne odpadke v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,  ločene frakcije v zabojnike za ločene frakcije na prevzemnem mestu, v zbiralnicah ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, na zbirnih mestih ali v zbirnih centrih,biološke odpadke v zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov, razen če jih sam kompostira,  kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu,  nevarne frakcije v zbirne centre ali v premične zbiralnice nevarnih frakcij. (2) Uporabnik je dolžan zagotavljati:  da so zabojniki za zbiranje komunalnih odpadkov ali tipizirane vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto,  da po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov namesti nazaj na zbirno mesto,  da so pokrovi na zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov zaprti na prevzemnem mestu,  da so tipizirane vrečke na prevzemnem mestu zaprte,  da je prevzemno mesto čisto,  dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila,  čiščenje snega s pokrovov zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov,  prijavo spremenjenih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe, izvajalcu javne službe takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v roku petih dni po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom,  plačilo opravljenih storitev javne službe v roku, določenem na računu,  plačilo storitev javne službe v primeru, ko je smetarskim vozilom zaradi višje sile ali ravnanja uporabnika onemogočen dostop do zabojnikov in jih le ta ni izpraznil, v roku, določenem na računu, Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2213  pravilno hranjenje nevarnih frakcij do njihove oddaje. (3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto alinejo prvega odstavka tega člena ali s četrto ali šesto ali osmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (4) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto alinejo prvega odstavka tega člena ali s četrto ali šesto ali osmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. (5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s prvo ali drugo ali tretjo ali četrto ali peto alinejo prvega odstavka tega člena ali s četrto ali šesto ali osmo alinejo drugega odstavka tega člena. (6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z drugo ali tretjo ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. (7) Z globo 750 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugo ali tretjo ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. (8) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju z drugo ali tretjo ali sedmo alinejo drugega odstavka tega člena. 25. člen (prepovedi) (1) Prepovedano je:  stiskati mešane komunalne odpadke z mehansko napravo ali na kakršen koli drug način pred odlaganjem odpadkov v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in po tem, ko so že odloženi v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,  mešati različne frakcije komunalnih odpadkov med seboj,  odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za komunalne odpadke ali v vrečke ali druge predmete izven ali ob zabojnikih za odlaganje komunalnih odpadkov  odlagati odpadke izven zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, ali zbirnih centrov,  samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje frakcij iz določene lokacije na drugo lokacijo,  brskati po zabojnikih za zbiranje komunalnih odpadkov ali iz njih razmetavati ali odnašati odložene komunalne odpadke,  odnašati odložene kosovne odpadke iz prevzemnih mest,  odpadke odlagati poleg zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, zbiralnic ločenih frakcij, premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, ali zbirnih centrov,  poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanja javne službe, določene v 12. členu tega odloka,  lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati, razen če to dovoli izvajalec javne službe z izdajo soglasja. (2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju z drugo ali tretjo ali šesto ali sedmo ali deveto alinejo prejšnjega odstavka, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (3) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z drugo ali tretjo ali šesto ali sedmo ali deveto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. (4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju z drugo ali tretjo ali šesto ali sedmo ali deveto alinejo prvega odstavka tega člena. (5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s prvo ali peto ali osmo ali deseto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 250 eurov. (6) Z globo 750 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo ali peto ali osmo ali deseto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 150 eurov. (7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s prvo ali peto ali osmo ali deseto alinejo prvega odstavka tega člena. (8) Z globo 5.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s četrto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 1.000 eurov. (9) Z globo 3.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s četrto alinejo prvega odstavka tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 700 eurov. (10) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s četrto alinejo prvega odstavka tega člena. 26. člen (biološki odpadki in zeleni vrtni odpad) (1) Uporabniki biološke odpadke odlagajo v zabojnike za biološke odpadke. (2) Pri kompostiranju uporabnik kompostira:  zeleni vrtni odpad (odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel in ostali biorazgradljivi materiali) in  kuhinjske odpadke (zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni izdelki hrane, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in vrečke) na način, kot to določa predpis o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki. (3) Uporabnik svojo odločitev o vključitvi v zbiranje bioloških odpadkov pisno sporoči izvajalcu javne službe, za ostale uporabnike se šteje, da svoje biološke odpadke kompostirajo. 27. člen (novi uporabniki) (1) Lastnik ali drug uporabnik novega ali obnovljenega objekta mora kot nov uporabnik po tem odloku takoj po izdaji uporabnega dovoljenja ali najkasneje petnajst dni pred začetkom uporabe objekta to sporočiti izvajalcu javne službe, zaradi določitve prevzemnega mesta, števila zabojnikov in drugih pogojev za začetek izvajanja javne službe. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2214 (2) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika (v nadaljnjem besedilu: zaposleni), in o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala. (3) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (4) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. (5) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena. 28. člen (gradbišče) (1) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj, kakor je tako določeno v medsebojnem dogovoru, so tudi uporabniki po tem odloku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišča preskrbi zadostno število zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. Uporabnik iz prejšnjega stavka mora izvajalcu javne službe pred pričetkom gradnje sporočiti podatke o številu zabojnikov. (2) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, če ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, njegova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov. (3) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njegova odgovorna oseba pa z globo 300 eurov. (4) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – posameznik, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena. VI. Viri financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja 29. člen (viri financiranja) Viri financiranja javne službe so določeni v koncesijskem aktu. 30. člen (cena storitev javnih služb) (1) Cene storitev javne službe se, upoštevaje določila koncesijskega akta, določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe in ga predloži Svetu RCERO LJUBLJANA v potrditev. (2) Obračunsko obdobje znaša eno leto. 31. člen (minimalni volumen zabojnikov) (1) Minimalni volumen zabojnikov za opravljeno storitev javne službe:  za uporabnika iz gospodinjstva za obdobje enega meseca za mešane komunalne odpadke ni manjši od 30 litrov na osebo, za embalažo 60 litrov na osebo, za papir 20 litrov na osebo, za steklo 10 litrov na osebo in za biološke odpadke 15 litrov na osebo,  za počitniški objekt ali prazno stanovanjsko ali prazno poslovno enoto najmanjša velikost zabojnika za mešane komunalne odpadke ob upoštevanju najmanjše frekvence zbiranja, določene s tem odlokom. (2) Minimalni volumen zabojnikov za opravljeno storitev javne službe za uporabnike iz dejavnosti za obdobje enega meseca ni manjši od 15 litrov za mešane komunalne odpadke na osebo, skupni pa ne manjši od najmanjše velikosti zabojnika, za embalažo 30 litrov na osebo, za papir 10 litrov na osebo, za steklo 5 litrov na osebo in za biološke odpadke 5 litrov na osebo, pri čemer se za te uporabnike upoštevajo še naslednji kriteriji, in sicer:  za pisarniške prostore ali objekte ter za prostore ali objekte za vzgojo in izobraževanje za mešane komunalne odpadke znaša 0,4 litre/m2 in za biorazgradljive odpadke 0,1 liter/m2 ob upoštevanju tedenskega praznjenja,  za gostinske prostore ali objekte za mešane komunalne odpadke znaša 3 litre/m2 in za biorazgradljive odpadke 3 litre/m2 ob upoštevanju tedenskega praznjenja,  za prostore ali objekte z namembnostjo oddajanja prenočitvenih zmogljivosti za krajši čas za mešane komunalne odpadke znaša 2 litra/m2 in za biorazgradljive odpadke 0,4 litre/m2 ob upoštevanju tedenskega praznjenja,  za ostale poslovne prostore ali objekte za mešane komunalne odpadke znaša 2 litra/m2 in za biorazgradljive odpadke 1 liter/m2 ob upoštevanju tedenskega praznjenja. 32. člen (obračun storitve) (1) Uporabniku se storitev javne službe obračuna po velikosti zabojnikov za mešane komunalne in biološke odpadke ali po tipiziranih vrečkah za mešane komunalne in biološke odpadke ter ob upoštevanju povprečnega mesečnega števila praznjenj zabojnikov oziroma odstranitve tipiziranih vrečk. (2) V primeru skupnega zbirnega mesta za prepuščanje komunalnih odpadkov za več stanovanj v stavbi, več stavb in/ali pravnih oseb se kot merilo za razdelitev stroškov ravnanja s komunalnimi odpadki na stanovanje ali poslovni prostor uporabi število stanovalcev s stalnim ali začasnim prebivališčem v posameznem stanovanju in število zaposlenih pri poslovnem prostoru. Kolikor izvajalcu javne službe lastniki stanovanj ali poslovnih prostorov ali drugi plačniki računov ne posredujejo podatkov in dokazil o številu prebivalcev s stalnim ali začasnih prebivališčem v posameznem stanovanju in števila zaposlenih pri poslovnem prostoru, se kot merilo za razdelitev stroškov na stanovanje in na poslovni prostor uporabi podatke o površini stanovanj in poslovnih prostorov. (3) Za stavbo, v kateri ni stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za obračun javne službe upošteva najmanjša velikost zabojnika in najmanjša pogostost odvoza. (4) Če se podatki, ki jih mora uporabnik posredovati izvajalcu javne službe, razlikujejo od podatkov iz uradne evidence, se upoštevajo pri obračunu storitev javnih služb podatki, ki izkazujejo višjo vrednost. (5) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javne službe, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2215 (6) Lastniki, ki oddajajo v najem stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z najemnikom določiti plačnika storitev zbiranja komunalnih odpadkov in ob prijavi, odjavi ali spremembi najemnika o tem takoj pisno obvestiti izvajalca javne službe. Če tega ne storijo, stroški zbiranja komunalnih odpadkov do dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine. (7) Kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da se uporabnik ni prijavil v sistem zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določa ta odlok in ne prejema računa za storitev ravnanja z odpadki, mu izvajalec javne službe s prvim računom zaračuna storitve od pričetka uporabe storitve za celotno obdobje uporabe storitve. (8) Podroben način obračuna storitev javne službe določa akt, ki ureja obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga sprejeme Svet RCERO LJUBLJANA. 33. člen (uveljavljanje sprememb) (1) Obračun storitev javne službe se izvaja na podlagi podatkov, ki jih v evidenci in katastru vodi izvajalec. (2) Spremembe pri uporabniku, ki vplivajo na obračun storitev javnih služb, so možne na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in podatkov, ki jih izvajalcu javne službe sporočajo uporabniki. Navedeni podatki se upoštevajo s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila uporabnika. VII. Vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe 34. člen (gospodarska javna infrastruktura) (1) Za izvajanje javne službe zbiranje komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:  zemljišča, objekti in naprave zbirnih centrov za prevzemanje in zbiranje,  zemljišča in objekti zbiralnic ločenih frakcij in premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov,  zemljišča, objekti in naprave za skladiščenje. (2) Gospodarska javna infrastruktura iz prejšnjega odstavka, ki je v lasti Občine Cerklje na Gorenjskem in jo ima izvajalec javne službe v poslovnem najemu, je predmet pogodbe med izvajalcem javne službe in Občino Cerklje na Gorenjskem. Obveznosti izvajalca javne službe glede infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja tudi o zaposlenih delavcih, se uredijo s pogodbo o poslovnem najemu gospodarske javne infrastrukture. VIII. Prevzem novozgrajenih javnih sistemov za zbiranje komunalnih odpadkov 35. člen Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeno infrastrukturo, ki je v lasti Občine Cerklje na Gorenjskem, v poslovni najem s sklenitvijo pogodbe. IX. Nadzor 36. člen (pristojnosti nadzora) (1) Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opredeljuje koncesijski akt. (2) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja organ skupne občinske uprave za skupno opravljanje nalog občinske uprave na področju inšpekcije in redarstva “Medobčinski inšpektorat in redarstvo”. (3) Pristojni inšpektor z odločbo odredi, da se v roku, ki ga določi:  odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi s kršitvijo določbe tega odloka, za katero je predpisana globa,  vzpostavi prejšnje stanje ali drugačno sanacijo na javni površini, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja. X. Prehodne in končne določbe 37. člen Določbe drugega odstavka 31. člena se v celoti izvedejo do 1. januarja 2023. 38. člen Pogodbo o poslovnem najemu infrastrukture za namen zbiranja komunalnih odpadkov, opredeljeno v drugem odstavku 34. člena, Občina Cerklje na Gorenjskem in izvajalec javne službe zbiranja odpadkov skleneta do 30. septembra 2021. 39. člen V obračunskih obdobjih za leti 2019 in 2020 se izračunane predračunske cene iz Elaborata o oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov za obdobje 2019 – 2021 upoštevajo kot predračunske cene za leti 2019 in 2020. 40. člen Z dnem uveljavitve tega odloka v celoti preneha veljati Odlok o gospodarskih javnih službah zbiranja komunalnih odpadkov in prevoza komunalnih odpadkov v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik, Št. 1, 11. marec 2016 (11.03.2016). 41. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Cerklje na Gorenjskem, razen določb tretjega odstavka 13. člena, drugega odstavka 30. člena in drugega odstavka 32. člena tega odloka, ki začnejo veljati z dnem prenehanja veljavnosti določb Sklepa o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 105/15 in 73/17 ter Uradno glasilo Občine Cerklje na Gorenjskem št. 55/2017), ki se nanašajo na način zamenjave zabojnika, obračunsko obdobje in razdeljevanje stroškov storitev javne službe med posameznimi stanovanji ali poslovnimi prostori v stavbah. Številka: 007-009/2020-07 Datum: 9.12.2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1013. Sklep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka investitorjem prostovoljnim gasilskim društvom, vključenim v Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 227. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17), 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2216 vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) in (4) odstavka 10. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/2015 in 2/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/2017 in 27/2019) je Občinski svet Občine Cerklje na 13. redni seji dne 9. 12. 2020 sprejel SKLEP O OPROSTITVI PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA INVESTITORJEM PROSTOVOLJNIM GASILSKIM DRUŠTVOM, VKLJUČENIM V GASILSKO ZVEZO CERKLJE NA GORENJSKEM 1. člen (1) S tem sklepom se določi, da se komunalni prispevek ne plača za priključitev na obstoječo in novo komunalno opremo, za gradnjo ali legalizacijo objektov namenjenih opravljanju gasilske dejavnosti – objekti s šifro CC-SI 12740, pod naslednjimi pogoji:  da gre za objekte, ki so v izključni lasti prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem in ki izvajajo javno gasilsko službo;  da gre za gradnjo objektov ali priključevanje le-teh na obstoječo komunalno opremo, katerih edini investitor je gasilsko društvo, vključeno v Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem in ki izvaja javno gasilsko službo;  da gre za izključno nestanovanjske objekte, namenjene opravljanju gasilske dejavnosti. (2) Kolikor zavezanec uveljavlja oprostitev plačila komunalnega prispevka po tem členu in gre za objekt, ki v celoti ne ustreza vsem pogojem, kot so določeni v prejšnjem odstavku tega člena, se oprostitev plačila komunalnega prispevka prizna samo za tisti del objekta, ki izpolnjuje vse pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena. 2. člen Ta sklep velja z dnem sprejema na občinskem svetu, objavi se v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-01/2013-30 Datum: 9. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1014. Sklep o razglasitvi zemljišča za grajeno javno dobro Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3. in 39. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 7. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) ter 2. in 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občina Cerklje, št. 4/2009, 3/2014, 2/2015, 1/2016, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 66/2018) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 13. redni seji dne 9. 12. 2020, sprejel naslednji SKLEP O RAZGLASITVI ZEMLJIŠČA ZA GRAJENO JAVNO DOBRO 1. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednja zemljišča: 1. katastrska občina 2110 GRAD parcela 719/1 (ID 4392055), 2. katastrska občina 2110 GRAD parcela 718/12 (ID 6763056), 3. katastrska občina 2110 GRAD parcela 724/1 (ID 1786208), 4. katastrska občina 2110 GRAD parcela 724/15 (ID 3721697), 5. katastrska občina 2110 GRAD parcela 718/1 (ID 3153281), 6. katastrska občina 2110 GRAD parcela 724/12 (ID 4771205), 7. katastrska občina 2110 GRAD parcela 719/11 (ID 6763070), 8. katastrska občina 2110 GRAD parcela 718/14 (ID 6763054), 9. katastrska občina 2113 ZALOG parcela 672/10 (ID 1302245). 2. Pri nepremičninah iz 1. točke tega sklepa se v zemljiški knjigi pri lastniku: Občina Cerklje na Gorenjskem, Trg Davorina Jenka 13, 4207 Cerklje na Gorenjskem, matična številka: 5874670, zaznamuje: »grajeno javno dobro lokalnega pomena – občinska cesta«. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-02/2018-31 Datum: 9. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1015. Sklep o vrednosti gradbene cene stanovanjskih hiš, stanovanj in drugih nepremičnin v Občini Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 7/2016) je Občinski svet na 13. redni seji dne 9. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI GRADBENE CENE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN DRUGIH NEPREMIČNIN V OBČINI CERKLJE NA GORENJSKEM za leto 2021 1. člen S tem sklepom se določi gradbena cena koristne stanovanjske površine, ki je element za izračun prometne vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj ter drugih nepremičnin. Povprečna gradbena cena za m2 stanovanjske površine na območju Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 znaša za: Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2217  naselje Cerklje 886,75 € in  ostala naselja 851,31 €. 2. člen Ta sklep velja z dnem sprejema na občinskem svetu, objavi se v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 01. 2021. Številka: 032-06/2018-135 Datum: 9. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan 1016. Sklep o vrednosti točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Občine Cerklje na Gorenjskem (Objavljen v Uradnem vestniku Občine Cerklje, št. 7, z dne 23. 12. 2016 ter v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 2/2017 z dne 20. 01. 2017 in št. 27/2019 z dne 07. 06. 2019) in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem št. 7/2016), je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 13. redni seji dne 9. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cerklje na Gorenjskem za leto 2021 znaša:  za zazidano stavbno zemljišče 0,01036 m2/letno  za nezazidano stavbno zemljišče 0,00518 m2/letno 2. člen Ta sklep velja z dnem sprejema na občinskem svetu, objavi se v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. januarja 2021. Številka: 032-06/2018-134 Datum: 9. 12. 2020 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj l. r., župan OBČINA CIRKULANE 1017. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno- izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), 40. in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) in Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12 in 41/17 – ZOPOPP) in na podlagi 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 14. redni seji, dne 3. 12. 2020 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO- IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA DR. LJUDEVITA PIVKA PTUJ I. Splošne določbe 1. člen (1) S tem odlokom: Mestna občina Ptuj, s sedežem Mestni trg 1, 2250 Ptuj; Občina Cirkulane, s sedežem Cirkulane 58, 2282 Cirkulane; Občina Destrnik, s sedežem Vintarovci 50, 2253 Destrnik; Občina Dornava, s sedežem Dornava 135a, 2252 Dornava; Občina Gorišnica, s sedežem Gorišnica 83a, 2272 Gorišnica; Občina Hajdina, s sedežem Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina; Občina Juršinci, s sedežem Juršinci 3b, 2256 Juršinci; Občina Kidričevo, s sedežem Kopališka 14, 2325 Kidričevo; Občina Majšperk, s sedežem Majšperk 39, 2322 Majšperk; Občina Markovci, s sedežem Markovci 43, 2281 Markovci; Občina Podlehnik, s sedežem Podlehnik 9, 2286 Podlehnik; Občina Sv. Andraž v Slov. goricah, s sedežem Vitomarci 71, 2255 Vitomarci; Občina Trnovska vas, s sedežem Trnovska vas 42, 2254 Trnovska vas; Občina Videm, s sedežem Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju; Občina Zavrč, s sedežem Goričak 6, 2283 Zavrč in Občina Žetale, s sedežem Žetale 4, 2287 Žetale (v nadaljevanju besedila: ustanoviteljice) ustanavljajo na področju osnovnega šolstva javni vzgojno-izobraževalni zavod Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj (v nadaljevanju: zavod). (2) Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojno- izobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami. 2. člen V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 3. člen Ustanoviteljice imajo na zavodu naslednje ustanovitvene deleže: Občine: Deleži: Mestna občina Ptuj 33,782 % Občina Cirkulane 3,407 % Občina Destrnik 3,813 % Občina Dornava 3,927 % Občina Gorišnica 5,791 % Občina Hajdina 5,496 % Občina Juršinci 3,476 % Občina Kidričevo 9,662 % Občina Majšperk 5,889 % Občina Markovci 5,896 % Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2218 Občina Podlehnik 2,770 % Občina Sv. Andraž v Slov. goricah 1,740 % Občina Trnovska vas 1,962 % Občina Videm 8,210 % Občina Zavrč 2,194 % Občina Žetale 1,985 % II. Statusne določbe 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 4. člen (1) Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj. (2) Sedež zavoda: Ptuj. (3) Poslovni naslov je Ulica 25. maja 2 a, 2250 Ptuj. (4) Skrajšano ime zavoda: OŠ dr. Ljudevita Pivka. (5) Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, s katerim razpolaga. 5. člen (1) Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/239-00. (2) Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 2. Žig zavoda 6. člen (1) Zavod ima in uporablja žig okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa izpisano: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj. (2) Zavod ima in uporablja tudi žig okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot žig iz prvega odstavka tega člena. (3) Žig iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, občinam, učencem, občanom in uporabnikom. (4) Žig iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije. (5) Število posameznih žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi ravnatelj. 3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 7. člen (1) Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj, ki je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. (2) V času odsotnosti nadomešča ravnatelja pomočnik ravnatelja ali drugi delavec, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj. Pomočnik ravnatelja ali drugi pooblaščeni delavec opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. (3) Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti tudi druge osebe. 4. Območje zadovoljevanja vzgojno- izobraževalnih potreb - šolski okoliš 8. člen (1) Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojno- izobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami za šolski okoliš, ki obsega območje občin: Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Trnovska vas, Sv. Andraž v Slov. goricah, Videm, Zavrč, Žetale in Mestne občine Ptuj. (2) Pod pogoji, ki jih opredeljuje zakon, so lahko v zavod vpisani tudi otroci in mladostniki, katerih stalno prebivališče je v drugih občinah. III. Dejavnost zavoda 9. člen (1) Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu in je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščena v:  P 85.100 Predšolska vzgoja in  P 85.200 Osnovnošolsko izobraževanje. (2) Druge dejavnosti, ki jih šola opravlja zaradi celovitega izvajanja javne službe iz prejšnjega odstavka so:  C 32.12 Proizvodnja nakita in podobnih izdelkov  G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom  G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic  H 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet  I 55.2 Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje  I 55.209 Druge nastanitve za krajši čas  I 55.900 Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve  I 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač  I 56.290 Druga oskrba z jedmi  J 58.1 Izdajanje knjig, periodike in drugo založništvo  J 59 Dejavnosti v zvezi s filmi, videoin zvočnimi zapisi  L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin  L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi  M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike  N 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup  N 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del  N 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice  N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti  N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj  N 82.92 Pakiranje  P 85.51 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije  P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje  P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje  Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti  Q 87.9 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo  Q 88 Socialno varstvo brez nastanitve  Q 88.91 Dnevno varstvo otrok  R 91.011 Dejavnost knjižnic  R 93.1 Športne dejavnosti  R 93.11 Obratovanje športnih objektov  R 93.19 Druge športne dejavnosti  R 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas  S 94.12 Dejavnost strokovnih združenj. (3) Vse navedene dopolnilne dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena lahko zavod opravlja tudi kot tržno dejavnost. Zavod mora v poslovnih knjigah ločeno zagotavljati spremljanje poslovanja, kot to določajo predpisi o računovodstvu. (4) Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2219 ustanoviteljice ne dajo soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi se dopolnjuje in izboljšuje vzgojno-izobraževalno delo in s katerimi se prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. 10. člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom:  prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom (prilagojeni izobraževalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami) - ZOFVI-UPB5,  posebni program vzgoje in izobraževanja (posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zakonom),  predšolski program – programi za predšolske otroke,  vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. 11. člen Zavod je devet-razredna osnovna šola in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine. 12. člen Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. IV. Organi zavoda 13. člen Organi zavoda so:  svet zavoda,  ravnatelj,  strokovni organi in  svet staršev. 1. Svet zavoda 14. člen (1) Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljic, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. (2) Svet zavoda šteje 11 članov:  3 predstavniki ustanoviteljic,  5 predstavnikov delavcev zavoda in  3 predstavniki staršev. (3) Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani največ dvakrat zaporedoma. (4) Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti, enega Mestna občina Ptuj, enega občine iz levega brega Drave (Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Sv. Andraž v Slov. goricah, Trnovska vas) in enega občine iz desnega brega Drave (Cirkulane, Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale). Predstavnik, ki zastopa več občin v svetu mora biti vsaki mandat iz druge občine. Predlog za imenovanje predstavnikov ustanoviteljic v svet zavoda pripravi skupni organ občin ustanoviteljic. (5) Predstavnike delavcev se voli na naslednji način:  4 predstavnike delavcev izmed strokovnih delavcev,  1 predstavnik izmed upravno-administrativnih in tehničnih delavcev. (6) Predstavnike delavcev zavoda izvolijo zaposleni delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. (7) Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporablja določba tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. Mandat predstavnikov staršev v svet zavoda je povezan s statusom njihovih otrok oz. varovancev v zavodu. (8) Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. (9) Podrobnejše delovanje uredi svet zavoda s poslovnikom. 15. člen Pristojnosti sveta zavoda so:  imenuje in razrešuje ravnatelja,  sprejema program razvoja zavoda,  sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi,  odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov,  obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki,  odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca,  odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja,  obravnava zadeve, ki mu jih naloži učiteljski zbor,  odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoli,  sprejema pravila in druge splošne akte zavoda,  določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune,  predlaga ustanoviteljicam spremembo ali razširitev dejavnosti,  daje ustanoviteljicam in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,  razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda,  sprejema program razreševanja presežnih delavcev,  v soglasju z ustanoviteljicami odloča o najemanju kreditov,  imenuje predstavnike zavoda v drugih organih in skupnostih,  odloča v soglasju z ustanoviteljicami o povezovanju v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del,  predlaga občinam ustanoviteljicam način in višino pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe,  opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. 16. člen (1) Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. (2) S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. (3) S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2220 njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 17. člen (1) Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico. (2) Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. (3) Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 18. člen (1) Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. (2) Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed kandidatov matične šole ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. (3) Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, je neveljavna. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. (4) Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. (5) Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. (6) O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. 19. člen (1) Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic. (2) Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. (3) Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. (4) Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. (5) Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. (6) Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju. 2. Ravnatelj 20. člen (1) Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo zavoda in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. (2) Ravnatelj opravlja naslednje naloge:  organizira, načrtuje in vodi delo zavoda,  pripravlja program razvoja zavoda,  pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo,  odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev,  vodi delo učiteljskega zbora,  oblikuje predlog nadstandardnih programov,  spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,  organizira mentorstvo za pripravnike,  prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim  svetuje,  predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju  delavcev v plačne razrede,  spremlja delo svetovalne službe,  skrbi za sodelovanje zavoda s starši (govorilne ure, roditeljski sestanki in druge oblike sodelovanja),  obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev,  odloča o vzgojnih ukrepih,  v soglasju z ustanoviteljicami določa sistemizacijo delovnih mest,  odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,  imenuje in razrešuje svojega pomočnika,  skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in  opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. (3) Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. (4) Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju s pristojnim državnim organom. (5) Mandat ravnatelja traja pet let. (6) Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora, mnenje občin ustanoviteljic in mnenje sveta staršev. Učiteljski zbor o mnenju za imenovanje ravnatelja glasuje tajno. (7) Če organi iz prejšnjega odstavka tega člena ne dajo mnenja v 20 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega mnenja. 3. Strokovni organi 21. člen (1) Strokovni organi v zavodu so:  učiteljski zbor,  oddelčni učiteljski zbor,  razrednik in  strokovni aktivi. (2) Pristojnosti učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora, razrednika in strokovnih aktivov so določene z zakonom. 4. Svet staršev 22. člen (1) Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Mandat članov sveta traja dve leti, z Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2221 možnostjo ponovnega imenovanja. Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. (2) Svet staršev opravlja naslednje naloge:  predlaga nadstandardne programe,  daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,  daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu,  razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno- izobraževalni problematiki,  obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno- izobraževalnim delom,  voli predstavnike staršev v svet zavoda in  opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V. Sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela 23. člen (1) Sredstva za ustanovitev in začetek delovanja zavoda zagotavljajo ustanoviteljice in država v skladu z zakonom, standardi in normativi. (2) Zavod nadaljuje z delom s sredstvi, s katerimi razpolaga ob uveljavitvi tega akta. (3) Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, dajejo ustanoviteljice zavodu v upravljanje naslednje nepremičnine:  šolska stavba, katastrska občina 392 Krčevina pri Ptuju, številka stavbe 1604,  stavba telovadnice, katastrska občina Krčevina pri Ptuju 392, številka stavbe 1605. (4) Za izvajanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, daje Mestna občina Ptuj zavodu v upravljanje naslednje nepremičnine:  katastrska občina 392 Krčevina pri Ptuju, parc. št. 567/14, v izmeri 248 m2,  katastrska občina 392 Krčevina pri Ptuju, parc. št. 567/15, v izmeri 31 m2 in  katastrska občina 392 Krčevina pri Ptuju, parc. št. 567/17, v izmeri 102 m2. (5) Za upravljanje s premičnim in nepremičnim premoženjem je zavod odgovoren občinam ustanoviteljicam. (4) Občine uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo, s katero se uredijo tudi naloge in pristojnosti skupnega organa, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. Občine ustanoviteljice pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane. Skupni organ občin ustanoviteljic veljavno odloča, če je prisotnih več kot polovica županov. (5) Ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za delo zavoda na osnovi finančnega načrta zavoda in po deležu, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Finančni načrti morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. VI. Viri in način pridobivanja sredstev za delo zavoda 24. člen (1) Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev občin ustanoviteljic, sredstev občin pogodbenic, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov. (2)Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. (3) Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda pouka in podobno. (4) Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. VII. Način razpolaganja s sredstvi zavoda 25. člen Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnega premoženja ali le tega obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanoviteljic. 26. člen (1) Presežek prihodkov nad odhodki zavoda se sme uporabiti v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu oz. na podlagi druge veljavne zakonodaje. Presežek prihodkov nad odhodki, dosežen pred veljavnostjo zakona o fiskalnem pravilu se lahko porabi izključno za razvoj dejavnosti in za obnovo objektov, s katerimi upravlja. (2) O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki odloča na predlog ravnatelja svet zavoda, v soglasju z ustanoviteljicami. VIII. Pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu 27. člen (1) Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun z omejitvijo, da brez predhodnega soglasja ustanoviteljic ne more sklepati pravnih poslov v zvezi z odtujitvijo in obremenitvijo nepremičnega premoženja. (2) Zavod odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. (3) Organi zavoda zagotavljajo poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi in odgovarjajo za zakonitost poslovanja. (4) Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki so vpisane v sodni register. IX. Odgovornost ustanoviteljic za obveznosti zavoda 28. člen (1) Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda omejeno v mejah višine obveznosti do zavoda glede na finančni načrt zavoda in deleža, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. (2) V primeru, da iz posamezne občine ni vpisanih otrok, nosi občina ustanoviteljica fiksne stroške, ki so neodvisni od števila vpisanih otrok. Vrsto stroškov, ki predstavljajo fiksni del stroškov obratovanja zavoda določi skupni organ občin ustanoviteljic. (3) Skupni organ občin ustanoviteljic določi tudi vrsto in višino stroškov za vključenega otroka, ki ima stalno bivališče izven območja občin ustanoviteljic. (4) Ustanoviteljice ne odgovarjajo za izgubo v zavodu. 29. člen O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2222 dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanoviteljice na predlog sveta zavoda. X. Medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda 30. člen Ustanoviteljice imajo do zavoda naslednje pravice in obveznosti:  redno zagotavljati sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda za namene in v obsegu, kot jih v skladu z zakonom in tem odlokom določa njihov proračun,  v okviru svojih materialnih možnosti zagotavljati sredstva za ohranjanje in izboljševanje prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti šole,  spremljati skladnost porabe sredstev, ki so jih zavodu zagotovile v svojih proračunih, z nameni, za katere so bila sredstva zagotovljena,  odločati o statusnih spremembah,  dajati soglasje k spremembi ali širitvi dejavnosti zavoda,  dajati pobude svetu zavoda in ravnatelju,  izvajati druge naloge in obveznosti ustanoviteljic ter opravljati druge zadeve v skladu z zakonom, statuti občin, tem odlokom in drugimi predpisi. 31. člen Zavod je v skladu z zakonom in tem odlokom v razmerju do ustanoviteljic dolžan:  zagotavljati namensko in racionalno rabo oziroma porabo vseh sredstev ustanoviteljic, ki jih ima v upravljanju oziroma jih tekoče pridobiva za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljen,  zagotavljati ustanoviteljicam podatke in informacije, potrebne za spremljanje stanja, izvajanje njihovih pravic, obveznosti in pristojnosti do zavoda in planiranje razvoja in dejavnosti zavoda, ter druge podatke v skladu z zakonom,  na pristojnih organih obravnavati pobude ustanoviteljic in jim poročati o sklepih teh organov,  posredovati ustanoviteljicam program razvoja zavoda, letni delovni načrt in finančni načrt,  enkrat letno, na zahtevo ustanoviteljic pa tudi med letom poročati o izvajanju delovnega načrta, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi namenskih sredstev ustanoviteljic in o drugih zadevah, o katerih morajo biti oziroma bi želele biti ustanoviteljice seznanjene zaradi celovitega spremljanja stanja v zavodu,  omogočiti pooblaščenim osebam ustanoviteljic, da na licu mesta preverjajo zakonitost, namenskost in racionalnost uporabe sredstev, ki jih zagotavljajo za delo zavoda,  izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi. 32. člen Občine ustanoviteljice imajo pravico opravljati v zavodu nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dajejo zavodu za opravljanje dejavnosti. XI. Druge določbe 1. Splošni akti 33. člen (1) Zavod ima naslednje splošne akte:  pravila zavoda,  akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest,  akt o varstvu pri delu in požarne varnosti,  splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja in  druge splošne akte. (2) Splošne akte sprejema svet zavoda ali ravnatelj v skladu s veljavnimi predpisi. Pravila in akti iz tega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. 2. Svetovalna služba 34. člen V skladu z normativi in standardi zavod organizira svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicno svetuje. Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Zavodom RS za zaposlovanje. 3. Knjižnica 35. člen Zavod ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko - dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu. Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister. 4. Poslovna tajnost 36. člen Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Za poslovno tajnost se štejejo predvsem podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodila interesu ali ugledu zavoda. Navedbo listin in dokumentov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljujejo pravila zavoda. Osebe morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo pooblasti. XII. Prehodne in končne določbe 37. člen (1) Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka. Svet zavoda opravlja svoje naloge do izteka mandata. (2) Zavod opravlja delo z delavci, ki so že bili zaposleni do uveljavitve tega odloka v skladu s sistemizacijo zavoda. 38. člen Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Pred iztekom mandata ravnatelju se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom in s tem odlokom. 39. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2223 skladu z zakonom in s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 40. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (Uradni list RS, št. 44/06 in 83/07). 41. člen Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 007-72/2020 Datum: 3. 12. 2020 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja 1018. Soglasje k spremembi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) in 15. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 14. redni seji, dne 3. 12. 2020 podal SOGLASJE K SPREMEMBI CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI CIRKULANE: 1. Občinski svet Občine Cirkulane potrjuje Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov) na območju Občine Cirkulane za leto 2021, ki ga je pripravil izvajalec navedenih javnih služb Čisto mesto Ptuj d.o.o., in sicer za: 1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov 1.1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (vsebuje zbiranje ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov, kosovnih odpadkov, ločeno zbrane odpadne embalaže, in mešanih komunalnih odpadkov), ki vključuje: 1.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0024 EUR/kg zbranih odpadkov 1.1.2. Cena storitve: 0,1547 EUR/kg zbranih odpadkov Zbiranje BIOLOŠKIH odpadkov 1.1.3. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg zbranih odpadkov 1.1.4. Cena storitve: 0,0950 EUR/kg zbranih odpadkov 2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov 2.1. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje: 2.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg obdelanih odpadkov 2.1.2. Cena storitve: 0,1273 EUR/kg obdelanih odpadkov 3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 3.1. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki vključuje: 3.1.1. Cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg odloženih odpadkov 3.1.2. Cena storitve: 0,0907 EUR/kg odloženih odpadkov 2. Cene določene s tem sklepom se začnejo uporabljati od 01.01.2021 dalje. 3. Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-76/2020 Datum: 3. 12. 2020 Občina Cirkulane Antonija Žumbar, županja OBČINA MAJŠPERK 1019. Ugotovitveni sklep o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Majšperk za leto 2021 Na podlagi 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Majšperk (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) je županja Občine Majšperk dr. Darinka Fakin sprejela UGOTOVITVENI SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA ODMERO NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI MAJŠPERK ZA LETO 2021 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju Občine Majšperk za leto 2021 znaša 0,001557 EUR. 2. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin uporabljati pa se začne s 1. 1. 2021. Številka: 007-5/2017-7 Datum: 9. 12. 2020 Občina Majšperk dr. Darinka Fakin, županja OBČINA MARKOVCI 1020. Odlok o proračunu Občine Markovci za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2224 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13-popr., 101/13 in 55/15-ZFisP in 96/15 – ZIPRS 1617 in 13/18) in v skladu s 16. členom Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 47/17) ter 90. in 91. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 47/17) je Občinski svet Občine Markovci na 11. redni seji, dne 9. 12. 2020, sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE MARKOVCI ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Markovci za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV KONTO I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74) 7.253.516,08 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.427.710,13 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.862.310,13 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.562.159,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 280.051,13 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 20.100,00 706 DRUGI DAVKI 0,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.565.400,00 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 1.484.150,00 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 3.900,00 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 1.350,00 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 76.000,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) 0,00 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0,00 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDM. DOLG. SREDSTEV 0,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.825.805,95 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 2.825.805,95 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAV.PRORAČ. IZ SREDSTEV PRORAČ. EU 0,00 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 8.882.605,82 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 1.599.142,27 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 316.250,76 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 55.650,00 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.164.607,71 409 REZERVE 62.633,80 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 2.097.420,53 410 SUBVENCIJE 324.000,00 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.201.870,00 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 233.062,76 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 338.487,77 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 4.755.004,02 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 4.755.004,02 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 431.039,00 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PU 401.000,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 30.039,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.629.089,74 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2225 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH 0,00 (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 0,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2020 1.629.089,74 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Markovci. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9711, 83/12 in 61/17-GZ), ki se uporabijo za namene, določene v tem zakonu. 4. člen Na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna:  samostojno brez občinskega sveta odloča o prerazporeditvah v okviru istega podprograma, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma,  med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in  med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan s poročilom ob polletni realizaciji proračuna in ob koncu leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 5. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 30 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 6. člen Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov do 20% izhodiščne vrednosti. Projekte, katerih vrednost se spremeni za 20% ali več in katerih veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta presega 30.000 €, mora predhodno potrditi občinski svet. 7. člen Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF. Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 12.633,80 EUR. Sredstva proračunske rezerve ne smejo presegati 1,5 % prejemkov proračuna. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 8. člen Za potrebe, ki jih ob sprejemu občinskega proračuna za proračunsko leto ni bilo mogoče predvideti, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena v zadostnem obsegu, se v proračunu oblikujejo sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 50.000,00 EUR. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan v skladu z 42. členom ZJF. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov proračuna. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine 9. člen O pridobitvi neodplačnega premičnega in nepremičnega premoženja občine odloča župan. Župan odloča o odtujitvi premičnega premoženja do višine 1.000 Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2226 EUR, vendar skupni letni znesek ne sme preseči 5.000 EUR. Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan posameznemu dolžniku do višine 500 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Občina se za proračun leta 2021 za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja ne zadolži. Občina v letu 2021 ne daje poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Markovci. 11. člen V skladu z Zakonom o financiranju občin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V primeru, da bo v letu 2022 potrebno začasno financiranje, se uporabljajo določila tega odloka in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0149/2020 Datum: 9. 12. 2020 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA NAZARJE 1021. Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1,30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 17.člena Statuta Občine Nazarje ( Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 14. seji, dne 10.12.2020 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NAZARJE ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Nazarje za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 3.858.644,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.712.214,00 70 DAVČNI PRIHODKI 2.308.543,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.876.683,00 703 Davki na premoženje 353.240,00 704 Domači davki na blago in storitve 78.600,00 706 Drugi davki 20,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 403.671,00 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 262.421,00 711 Takse in pristojbine 2.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 5.500,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 132.950,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 191.830,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 125.330,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 66.500,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 954.600,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 515.600,00 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije in iz drugih držav 439.000,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.196.949,00 40 TEKOČI ODHODKI 1.313.954,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 174.012,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 26.145,00 Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2227 402 Izdatki za blago in storitve 1.080.647,00 403 Plačila domačih obresti 0,00 409 Rezerve 33.150,00 41 TEKOČI TRANSFERI 1.020.458,00 410 Subvencije 41.151,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 631.360,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 88.591,00 413 Drugi tekoči domači transferi 259.356,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.219.107,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.219.107,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 643.430,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 229.000,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 414.430,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) -338.305,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0,00 50 ZADOLŽEVANJE 0,00 500 Domače zadolževanje 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 25.403,00 55 ODPLAČILA DOLGA 25.403,00 550 Odplačila domačega dolga 25.403,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -363.708,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -25.403,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 338.305,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 1.000.734,75 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in pod konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - pod kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Nazarje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke- pod konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. Požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene po tem zakonu in drugi prihodki, ki jih določi občina 2. Taksa za obremenjevanje voda 3. Taksa za obremenjevanje okolja 4. Prejeta sredstva državnega proračuna za investicije 5. Prihodki od podeljenih koncesij 6. Prejeta sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 7. Komunalni prispevki 8. Najemnine prejete od oddaje infrastrukture v najem ( vodovod, toplovod, kanalizacija) 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2021 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2228 načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2022 70% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora do 31. januarja tekočega leta oziroma v 30 dneh po uveljavitvi rebalansa proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan oziroma v primeru ožjih delov občin svet ali predsednik sveta, če je tako določeno v statutu). Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF 2. županova rezerva Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 28.150 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.000,00 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O uporabi županove rezerve odloča župan. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov . Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 190.000 eur. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Nazarje, v letu 2021 ne sme preseči skupne višine glavnic 80.000 eurov. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 150.000 eurov po predhodnem soglasju ustanovitelja. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2021 ne smejo izdajati poroštev. 12 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2021 zadolži do višine 5% zadnjega sprejeta proračuna. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2022) V obdobju začasnega financiranja Občine Nazarje v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin . Številka 032-0004/2018-15 Datum: 10.12.2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan PRILOGA:  Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2229 1022. Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije Na podlagi 29., 49. a, 49. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 - ZIUZEOP-A), 26. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 - odl. US, 57/08, 94/10 - ZIU, 36/11, 40/12 - ZUJF, 104/12 - ZIPRS1314, 101/13 - ZIPRS1415, 14/15 - ZIPRS1415-D, 14/15 - ZUUJFO, 96/15 - ZIPRS1617, 80/16 - ZIPRS1718, 71/17, 21/18 - popr., 61/20 - ZDLGPE in 80/20 - ZIUOOPE) je:  Občinski svet Občine Gornji Grad na podlagi 9. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/19) in 16. člena Statuta Občine Gornji Grad (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 08/16) na 13. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Ljubno na podlagi 6. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 22/08) in 53. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) na 12. seji, dne 19. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Luče na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Luče (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 66/17) in 17. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 60/11 - uradno prečiščeno besedilo in 66/17) na 2. dopisni seji, dne 27. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Mozirje na podlagi 14. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 58/18) na 13. seji, dne 17. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 3. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/17) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/17) na 13. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Prebold na podlagi 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13, 45/14) na 16. seji, dne 23. 7. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 26/07 in 36/16) in 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16) na 12. seji, dne 22. 10. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Solčava 6. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Solčava (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/09) in 15. člena Statuta Občine Solčava (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 7/17 - uradno prečiščeno besedilo), na 13. seji, dne 18. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Šmartno ob Paki na podlagi 11. člena Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/01) in 16. člena Statuta Občine Šmartno ob Paki (Uradni vestnik MO Velenje, št. 7/15) na 12. seji, dne 9. 11. 2020 sprejel,  Občinski svet Občine Šoštanj na podlagi 17. člena Statuta Občine Šoštanj (Uradni list Občine Šoštanj, št. 05/18) na 12. seji, dne 25. 11. 2020 sprejel in  Občinski svet Mestne občine Velenje na podlagi 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik MO Velenje, št. 1/16 - uradno prečiščeno besedilo in 17/19) na 3. dopisni seji, dne 15. 9. 2020 sprejel ODLOK O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE SAŠA REGIJE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanovi skupna občinska uprava, določi njen naziv in sedež, področja dela, naloge, organizacija dela, zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njeno delo. S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne uprave in v medsebojnih razmerjih. V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen Skupna občinska uprava SAŠA regije (v nadaljevanju: SOU SAŠA) opravlja upravne, strokovne in pospeševalne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic in naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, in sicer s področja:  občinskega inšpekcijskega nadzorstva (v nadaljevanju: medobčinska inšpekcija),  občinskega redarstva (v nadaljevanju: medobčinsko redarstvo),  pravne službe,  občinskega odvetništva,  notranje revizije,  proračunskega računovodstva,  varstva okolja,  urejanje prostora,  civilne zaščite,  požarnega varstva in  urejanja prometa, in sicer za naslednje občine ustanoviteljice:  Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, 3342 Gornji Grad,  Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji,  Občina Luče, Luče 106, 3334 Luče,  Občina Mozirje, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje,  Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje,  Občina Prebold, Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold,  Občina Rečica ob Savinji, Rečica ob Savinji 55, 3332 Rečica ob Savinji,  Občina Solčava, Solčava 29, 3335 Solčava,  Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki,  Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 3325 Šoštanj in  Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. 3. člen Sedež SOU SAŠA je v Mestni občini Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje. SOU SAŠA ima lahko prostore tudi na dislociranih enotah. SOU SAŠA uporablja žig okrogle oblike. Na zunanjem robu omejuje žig dvojna krožnica. V zgornji polovici zunanjega kroga je umeščen polkrožni napis »SOU SAŠA«, v spodnji polovici zunanjega roba pa je umeščen polkrožni napis »Skupna občinska uprava«. V sredini žiga je odtisnjen znak SOU SAŠA. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2230 4. člen Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne uprave, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic. Župani občin ustanoviteljic potrdijo predlaganega kandidata za imenovanje in razreševanje vodje SOU SAŠA, sprejmejo program dela, nadzorujejo delo SOU SAŠA ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja SOU SAŠA. 2. Naloge in organizacija dela 5. člen Naloge opravlja SOU SAŠA v skladu z veljavnimi predpisi in splošnimi pravnimi akti občin ustanoviteljic. SOU SAŠA lahko ustanovi notranje organizacijske enote, ki so sestavni del SOU SAŠA. SOU SAŠA ima dva prekrškovna organa, in sicer medobčinsko inšpekcijo in medobčinsko redarstvo. Plačane globe za prekrške, ki jih izreče SOU SAŠA, so prihodek proračuna občine ustanoviteljice, na območju katere je bil prekršek storjen, oziroma katere predpis je bil kršen. 6. člen Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa SOU SAŠA kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. SOU SAŠA mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katero krajevno pristojnost zadeva spada, oziroma za katero izvršuje nalogo. O morebitni izločitvi vodje SOU SAŠA iz postopkov odločanja v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopkih iz pristojnosti SOU SAŠA odloča direktor občinske uprave sedežne občine ustanoviteljice. O morebitni izločitvi zaposlenega v SOU SAŠA iz postopkov odločanja v upravnih zadevah oziroma opravljanje dejanj v postopkih iz pristojnosti SOU SAŠA odloča direktor občinske uprave, v katere krajevno pristojnost zadeva spada. Za škodo, povzročeno z nezakonitim delom zaposlenega v SOU SAŠA, odgovarjajo občine ustanoviteljice solidarno. Javni uslužbenec v SOU SAŠA je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v SOU SAŠA tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu, preračunanem v skladu z letnim programom dela in finančnim načrtom občin ustanoviteljic. 7. člen SOU SAŠA vodi vodja, imenovan v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih. Vodja SOU SAŠA ima status uradnika na položaju. Pogoji za zasedbo delovnega mesta, delovne naloge in odgovornosti vodje SOU SAŠA se opredelijo v dogovoru o medsebojnih razmerjih (v nadaljevanju: dogovor) in aktu o sistemizaciji delovnih mest. Posamezne notranje organizacijske enote SOU SAŠA vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine ustanoviteljice. Vodja posamezne organizacijske enote ima status javnega uslužbenca. Pogoji za zasedbo delovnega mesta, delovne naloge in odgovornosti vodje organizacijske enote SOU SAŠA se opredelijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Občine ustanoviteljice morajo za zaposlene, ki delovne naloge opravljajo oz. bodo opravljali na sedežu njihove občine, podati pisno soglasje in odločitev za zaposlitev oz. premestitev. 8. člen Javni uslužbenci, ki so zaposleni v SOU SAŠA, sklenejo delovno razmerje s sedežno občino ustanoviteljico. Pogoji za zasedbo posameznih delovnih mest, delovne naloge in odgovornosti javnih uslužbencev se opredelijo v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Akt o sistemizaciji delovnih mest sprejme župan sedežne občine ustanoviteljice na predlog in glede na dejanske potrebe občin ustanoviteljic oz. na predlog vodje SOU SAŠA. Pravice in dolžnosti delodajalca izvršujejo župani občin ustanoviteljic, oziroma vodja SOU SAŠA na podlagi njihovega pisnega pooblastila. 3. Sredstva za delo 9. člen Sredstva za delo in druge materialne pogoje zagotavljajo občine ustanoviteljice v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic. Sredstva za delovanje in druge materialne pogoje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto in zaposlenega, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo. Način delitve potrebnih sredstev občine ustanoviteljice za vsako proračunsko leto posebej določijo na podlagi kadrovskega načrta, v finančnem načrtu in letnem programu dela, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah ustanoviteljicah. Osnova za obračun višine sredstev za delovanje SOU SAŠA se spremeni v primeru zmanjšanja oziroma povečanja delovnih področij, obsega dela posameznih občin ustanoviteljic, morebitnega izstopa občine ustanoviteljice iz SOU SAŠA in morebitnega vstopa nove občine ustanoviteljice v SOU SAŠA. 10. člen SOU SAŠA je neposredni uporabnik proračuna sedežne občine ustanoviteljice. Finančni načrt SOU SAŠA je sestavni del proračuna sedežne občine ustanoviteljice. Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za delovanje SOU SAŠA v finančnih načrtih svojih občinskih uprav na posebni proračunski postavki. Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta SOU SAŠA je njen vodja oziroma od njega pooblaščena oseba. 4. Medsebojne pravice in obveznosti občin ustanoviteljic 11. člen V dogovorih, ki jih sprejmejo župani občin ustanoviteljic, se opredeli, katera delovna področja se opravljajo v SOU SAŠA za posamezno občino ustanoviteljico, določijo naloge posameznega področja ter način izvrševanja pravic in obveznosti med občinami in v razmerju do SOU SAŠA. 12. člen Občine ustanoviteljice SOU SAŠA morajo soglašati v Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2231 primerih:  pristopa nove občine,  zmanjšanja ali povečanja obsega delovnih področij in  sprememb v obsegu dela posameznih občin ustanoviteljic v SOU SAŠA. Odobritev pristopa nove občine v SOU SAŠA je odvisna od zagotovitve ustrezne kadrovske zasedbe v SOU SAŠA. SOU SAŠA preneha s sporazumno odločitvijo občin ustanoviteljic. 13. člen V kolikor občina ustanoviteljica izrazi interes za izstop iz SOU SAŠA, mora podati pisno izjavo o izstopu vodji SOU SAŠA najmanj 6 mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina ustanoviteljica je pred izstopom dolžna zagotavljati sredstva za delovanje SOU SAŠA v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev. Vodja SOU SAŠA opravi preračun potrebnih sredstev za delo SOU SAŠA. Če posamezna občina ustanoviteljica izstopi in če se druge občine ustanoviteljice strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev v SOU SAŠA nespremenjeno, občina ustanoviteljica, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev. Če ena občina ustanoviteljica izstopi in se preostale občine ustanoviteljice strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev v SOU SAŠA nespremenjeno, se lahko preostale občine ustanoviteljice dogovorijo, da se javni uslužbenci v SOU SAŠA prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega pisnega dogovora je občina ustanoviteljica, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga določijo preostale občine ustanoviteljice. V primeru, da število javnih uslužbencev v SOU SAŠA presega potrebe preostalih občin ustanoviteljic, se izvedejo postopki v skladu z delovnopravno zakonodajo, in sicer posamezna občina ustanoviteljica zagotovi pravice javnih uslužbencev v SOU SAŠA v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine ustanoviteljice v trenutku, ko javni uslužbenec v SOU SAŠA velja za presežnega. Občina ustanoviteljica lahko izstopi, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, oziroma, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga preostale občine ustanoviteljice določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih javnih uslužbencev v SOU SAŠA. Vsaka sprememba ustanoviteljstva lahko ima za posledico spremembo odloka. 5. Prehodne in končne določbe 14. člen SOU SAŠA nadaljuje s svojim delom na področju medobčinske inšpekcije, medobčinskega redarstva, urejanje prostora in varstva okolja nemoteno naprej, razen na področju pravne službe, občinskega odvetništva, notranje revizije, proračunskega računovodstva, civilne zaščite, požarnega varstva in urejanja prometa, ki začne z delom, ko posamezna občina ustanoviteljica sklene dogovor s sedežno občino ustanoviteljico, ki mora biti usklajen s splošnimi in posamičnimi pravnimi akti sedežne občine ustanoviteljice. SOU SAŠA prevzame javne uslužbence, zaposlene v občinskih upravah občin ustanoviteljic, ki so razporejeni na uradniška ali strokovno tehnična delovna mesta, najkasneje do dne, ko začnejo izvajati naloge skupne občinske uprave na posameznih delovnih področjih. Javnim uslužbencem, zaposlenim v SOU SAŠA, se ne sme poslabšati delovnopravni položaj glede na položaj, ki so ga imeli v občinski upravi posamezne občine ustanoviteljice, Medobčinski inšpekciji, redarstvu in varstvu okolja in Uradu za okolje in prostor SAŠA regije. Občine ustanoviteljice morajo svojo organizacijo uskladiti s tem odlokom najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka. 15. člen Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave SAŠA regije (Uradni list RS, št. 76/19, Uradni vestnik MO Velenje, št. 14/19 in 15/19, Uradni list Občine Šoštanj, št. 6/19, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/19 in Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 6/19). 16. člen Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah in objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic najkasneje do novembra 2020. 17. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v zadnjem od uradnih glasil občin ustanoviteljic, uporabljati pa se začne 1. januarja 2021. Številka: 015-02-0001/2020 Velenje, dne: 08. 12. 2020 Občinski svet Mestne občine Velenje župan Peter Dermol Številka: 03201-0013/2018-2020-12 Gornji Grad, dne: 03. 12. 2020 Občinski svet Občine Gornji Grad župan Anton Špeh Številka: 007-12/2020-1 Ljubno, dne: 03. 12. 2020 Občinski svet Občine Ljubno župan Franjo Naraločnik Številka: 032-6/2020 Luče, dne: 03. 12. 2020 Občinski svet Občine Luče župan Ciril Rosc Številka: 032-0007/2019 Mozirje, dne: 02. 12. 2020 Občinski svet Občine Mozirje župan Ivan Suhoveršnik Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2232 Številka: 032-0004/2018-13 Nazarje, dne: 03. 12. 2020 Občinski svet Občine Nazarje župan Matej Pečovnik Številka: 032-0001/2020 Prebold, dne: 03. 12. 2020 Občinski svet Občine Prebold župan Vinko Debelak Številka: 032-0003/2018-15 Rečica ob Savinji, dne: 03. 12. 2020 Občinski svet Občine Rečica ob Savinji županja Ana Rebernik Številka: 035-0004/2020 Solčava, dne: 02. 12. 2020 Občinski svet Občine Solčava županja Katarina Prelesnik Številka: 015-02-0001/2020 Šmartno ob Paki, dne: 05. 12. 2020 Občinski svet Občine Šmartno ob Paki župan Janko Kopušar Številka: 032-6/2020 Šoštanj, dne: 25. 11. 2020 Občinski svet Občine Šoštanj župan Darko Menih 1023. Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v Občini Nazarje Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg in 82/20), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-23, (Uradni list RS, št. 26/14) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (UG SO št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 14. redni seji dne, 10. 12. 2020 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI NAZARJE I. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) Odlok o sofinanciranju letnega programa športa v občini Nazarje (v nadaljevanju: Odlok) določa izvajalce posameznih programov in področij letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ), podrobnejše pogoje in merila za izbiro in vrednotenje izvajanja LPŠ na lokalni ravni, način določitve višine sofinanciranja, postopek izbire in sofinanciranja izvajanja LPŠ, način sklepanja in vsebino pogodb o sofinanciranju ter način izvajanja nadzora nad pogodbami o sofinanciranju. 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) (1) Javni interes obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se:  v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ,  načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi,  spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa. II. Letni program športa 3. člen (opredelitev športnih programov in področij) (1) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna občine lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI:  prostočasna športna vzgoja otrok in mladine  športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami  obštudijske športne dejavnosti  športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport  kakovostni šport  vrhunski šport  šport invalidov  športna rekreacija  šport starejših 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI  izgradnja, posodobitve in opremljanje športnih objektov in površin za šport v naravi  upravljanje in obratovanje športnih objektov in površin za šport v naravi 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU  usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu  statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov  založništvo v športu  znanstveno raziskovalna dejavnost v športu  informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU  delovanje športnih društev in njihovih zvez zna lokalni ravni 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA  športne prireditve  javno obveščanje o športu  športna dediščina in muzejska dejavnost v športu 6. DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST V ŠPORTU Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2233 4. člen (izvajalci letnega programa športa) (1) Izvajalci LPŠ po tem odloku so:  športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS,  pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS,  ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove,  zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnoveljavne športne programe,  samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS,  zasebni športni delavci. 5. člen (letni program športa: LPŠ) (1) LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe in področja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes. (2) Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi:  športne programe in področja, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna,  višino proračunskih sredstev za sofinanciranje programov in področij športa,  obseg in vrsto športnih programov in področij. (3) Predlog LPŠ pripravi pristojni organ občinske uprave, sprejme pa Občinski svet Občine Nazarje. 6. člen (odbor za šport v občini) (1) Za zagotavljanje avtentičnih interesov civilne športne sfere v športu v občini župan s sklepom ustanovi Odbor za šport, ki poda mnenje k predlogu LPŠ pred odločanjem na občinskem svetu in županu svetuje ter predlaga kvalitetne rešitve v zvezi z razvojem športa v občini. Odbor za šport je sestavljen iz petih (5) članov iz vrst športnikov in/ali športnih delavcev, ki delujejo v športnih organizacijah s sedežem v občini. (2) Mandat Odbora za šport je vezan na mandat župana. III. Pogoji in merila ter način določitve višine sofinanciranja 7. člen (pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ) (1) Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje LPŠ so kot priloga sestavni del tega odloka. 8. člen (način določitve višine sofinanciranja) (1) Višina sofinanciranja se določi s pogoji in meril za izbiro in vrednotenje LPŠ. Vsako področje športa se ovrednoti z ustreznim številom točk. Vrednost točke je količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za posamezno področje in skupnim številom zbranih točk vsakega ovrednotenega področja. Višina sofinanciranja je zmnožek števila zbranih točk in izračunane vrednosti točke. IV. Postopek sofinanciranja LPŠ 9. člen (način sofinanciranja LPŠ) (1) Sofinanciranje izvajanja LPŠ iz javnih sredstev se izvede z javnim razpisom. 10. člen (javni razpis in razpisna dokumentacija) (1) V skladu z veljavno zakonodajo, Odlokom in sprejetim LPŠ župan izda sklep o začetku postopka javnega razpisa za sofinanciranje LPŠ. S sklepom določi: predmet sofinanciranja, predviden obseg javnih sredstev, cilje, ki se jih da doseči, in besedilo javnega razpisa. Občinska uprava objavi javni razpis (v nadaljevanju: JR). (2) Objava JR mora vsebovati:  ime in naslov naročnika,  pravno podlago za izvedbo JR,  predmet JR,  navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ),  navedbo pogojev, meril in kriterijev za vrednotenje športnih programov in področij,  višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR,  obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva,  rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog,  datum in način odpiranja vlog,  rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR,  navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR,  informacijo o razpisni dokumentaciji. (3) Razpisna dokumentacija mora vsebovati:  razpisne obrazce,  navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge,  informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev, meril in kriterijev,  vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 11. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) (1) Župan s sklepom ustanovi Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija). (2) Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). Člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (3) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. (4) Naloge komisije so:  pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije,  odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog,  ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev navedenih v LPŠ, JR oziroma razpisni dokumentaciji,  priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programih in področjih,  potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po športnih programih in področjih ter izvajalcih,  vodenje zapisnikov o svojem delu. (5) Strokovno-administrativna dela za komisijo opravlja za šport pristojni delavec občinske uprave. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2234 12. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) (1) Občina JR najavi v Uradnih objavah Občine Nazarje, besedilo JR in razpisno dokumentacijo objavi na svojih spletnih straneh. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR. (2) Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »ne odpiraj – vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji. (3) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v besedilu JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. (4) Za vsako vlogo komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. (5) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje:  kraj in čas odpiranja prispelih vlog,  imena navzočih članov komisije,  naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja,  ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (6) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. 13. člen (poziv za dopolnitev vloge) (1) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema sklepa. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 14. člen (odločba o izbiri) (1) Na osnovi odločitve komisije odločbo o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ. (2) Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 15. člen (pritožbeni postopek: ugovor) (1) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje LPŠ. (2) O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo. (3) Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. (4) Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. 16. člen (objava rezultatov JR) (1) Rezultati JR se po zaključku postopka JR objavijo na spletni strani občine. V. Vsebina pogodb z izvajalci LPŠ in način nadzora nad pogodbami 17. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) (1) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli:  naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti,  pravna osnova za sklenitev pogodbe,  vsebino in obseg dejavnosti,  čas realizacije dejavnosti,  višino dodeljenih sredstev,  terminski plan porabe sredstev,  način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo športnih programov in področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja,  način nakazovanja sredstev izvajalcu,  način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev,  način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi,  določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR,  druge medsebojne pravice in obveznosti. (2) Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 18. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane športne programe in področja v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program in področje v skladu z JR. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava, ki lahko kadarkoli v času trajanja pogodb nadzor izvede po metodah:  pregled periodičnih poročil izvajalcev,  pregled spletnih strani izvajalcev ter spremljanje medijskih oblik javnega nastopanja,  razgovori skrbnika pogodb z upravljavci (javnih) športnih objektov,  razgovori skrbnika pogodb z izvajalci na sedežu občinske uprave,  preverjanje izvedbe programov na mestu izvajanja – športnem objektu,  pregled izvajanja na sedežu izvajalca in revizijski pregled na podlagi predloga. (3) V primeru, da občinska uprava ugotovi nenamensko porabo prejetih sredstev, lahko takoj ustavi sofinanciranje in odstopi od pogodbe. Že prejeta proračunska sredstva mora izvajalec vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. (4) Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za proračunska sredstva na naslednjem JR. VI. Prehodne določbe 19. člen (prednostna uporaba javnih športnih objektov in površin) (1) Zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega procesa, imajo prednost pred izvajalci LPŠ in drugimi uporabniki. (2) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2235 (3) Športna društva, ki ne izvajajo LPŠ, a imajo status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci LPŠ. 20. člen (prenehanje veljavnosti prejšnjega Odloka) (1) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Odlok o postopku sofinanciranja letnega programa športa v občini Nazarje (UG SO, št. 14/2019). 21. člen (veljavnost odloka) (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 12. 10. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan PRILOGA:  POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI NAZARJE POGOJI IN MERILA ZA IZBIRO IN VREDNOTENJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI NAZARJE S Pogoji in merili za sofinanciranje LPŠ v Občini Nazarje (v nadaljevanju: merila) se določa uresničevanje javnega interesa v športu. Sredstva se prijaviteljem razdelijo na osnovi izvedbe JR. Merila so sestavni del Odloka in obsegajo:  pogoje za določitev upravičenih izvajalcev LPŠ,  merila za vrednotenje programov in področij športa. Z merili je uveljavljen točkovni model. Vsakemu izbranemu programu/področju športa se na osnovi meril izračuna skupna višina točk. Končna višina sofinanciranja programa/področja športa je zmnožek med številom dodeljenih točk in končno vrednostjo točke, pri čemer je končna vrednost točke količnik med z LPŠ določeno višino sredstev za program/področje in skupnim številom zbranih točk vseh ovrednotenih vlog posameznega programa/področja. Merila se v času trajanja postopka JR ne smejo spreminjati. DOLOČITEV UPRAVIČENIH IZVAJALCEV LPŠ: Prijavitelji po 4. členu Odloka postanejo upravičeni izvajalci LPŠ, če izpolnjujejo naslednje pogoje:  imajo sedež v občini,  so na dan objave javnega razpisa (v nadaljevanju: JR) za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, ena od registriranih dejavnosti po standardni klasifikaciji pa je izvajanje športnih programov (93.120: dejavnost športnih klubov; 93.190: druge športne dejavnosti),  izvajajo športne programe in področja športa skladno z odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje,  imajo za prijavljena športne programe in področja: o zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen/usposobljen kader za opravljanje strokovnega dela v športu, o izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, o urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ. ŠPORTNI PROGRAMI Športni programi so najbolj prepoznaven del športa in praviloma predstavljajo organizirano in strokovno vodeno športno vadbo, ki je prilagojena različnim skupinam ljudi, njihovim sposobnostim, znanju, motivaciji, starosti (otroci, mladina, invalidi, odrasli, starejši). Uporabljene kratice v nadaljevanju predstavljajo naslednje športne programe:  ŠV-VIZ: športna vzgoja otrok in mladine: programi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja,  ŠV-PRO: športna vzgoja otrok in mladine: prostočasni programi,  ŠV-PRI: športna vzgoja otrok: pripravljalni programi,  ŠV-PP: športna vzgoja otrok in mladine: programi otrok s posebnimi potrebami,  ŠŠTU: obštudijski športni programi,  ŠV-USM: športna vzgoja otrok in mladine: programi usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport,  KŠ: programi kakovostnega športa,  VŠ: programi vrhunskega šport,  ŠI: programi športa invalidov,  RE: programi športne rekreacije,  ŠSTA: programi športa starejših. SKUPNI POGOJI ZA IZBIRO Pri vrednotenju športnih programov se upoštevajo naslednji splošni pogoji: VKLJUČENOST UDELEŽENCEV: Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2236  isti udeleženec se pri istem izvajalcu vrednoti le v enem (1) športnem programu, (izjema: kategorizirani športniki po veljavnem seznamu OKS-ZŠZ), ŠTEVILO VADEČIH/ŠTEVILO ŠPORTNIKOV/VELIKOST VADBENE SKUPINE (=koeficient popolnosti skupine):  različne športne panoge in starostne skupine za izvedbo optimalne vadbe zahtevajo različno število vključenih.  z merili je določena potrebna (priporočena) velikost posamezne vadbene skupine: o če v program ni vključena polovica potrebnega števila vključenih (50 %), se program ne prizna, o če je v programu manj udeležencev (med 50 in 100 %), se število točk proporcionalno zmanjša, o večje število udeležencev v programu ne vpliva na dodatno vrednotenje programa. PREGLEDNICA A-1 PROSTOČASNI IN REKREACIJSKI PROGRAMIH ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI ŠV-PRO do 6 let ŠV-PRO 6 do 19 let RE; ŠŠTU ŠSTA, ŠI, ŠV- PP število vključenih/velikost skupine 10 15 15 10 PREGLEDNICA A-2 PRIPRAVLJALNI PROGRAMI ŠTEVILO VKLJUČENIH V VADBENI SKUPINI ŠV-PRI (U-6 in U-7) ŠV-PRI (U-8 in U-9) ŠV-PRI (U-10 in U-11) število vključenih/velikost skupine 10 8 8 PREGLEDNICA A-3 TEKMOVALNI PROGRAMI ŠTEVILO ŠPORTNIKOV V VADBENI SKUPINI ŠV-USM (U-13; U-15): ŠV-USM (U-17; U-19 let): KŠ ČLANI/CE IŠP/MI: število športnikov/velikost skupine 6 6 4 KŠP: število športnikov/velikost skupine 12 12 12 KŠP: kolektivne športne panoge; IŠP: individualne športne panoge; MI: miselne igre. KOMPETENTNOST STROKOVNIH DELAVCEV (= korekcija strokovni kader):  različni športni programi zahtevajo različno angažiranost izobraženega/usposobljenega kadra: o stopnja 1: vodja programa nima ustrezne strokovne izobrazbe/usposobljenosti za delo v športu, o stopnja 2: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi programe RE in ŠSTA (ŠŠTU, ŠI). o stopnja 3: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi programe ŠV-PRO. o stopnja 4: vodja programa je strokovno izobražen/usposobljen in vodi programe ŠV-PRI, ŠV-USM.  če isti strokovni delavec hkrati izvaja dva programa (ali več) istega izvajalca, se korekcijski faktor ustrezno zmanjša. PREGLEDNICA B KOREKCIJA: STROKOVI KADER STROKOVNI KADER stopnja 1 stopnja 2 stopnja 3 stopnja 4 korekcijski faktor strokovni kader 0,000 0,250 0,500 1,000 UPORABA ŠPORTNIH OBJEKTOV (= korekcija športni objekt):  Različni športni programi se izvajajo v/na različnih športnih objektih: o skupina 1: zunanje športne površine, športni objekti izven občine in brezplačna uporaba ŠD Nazarje za programe ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-USM in KŠ o skupina 2: plačljiva uporaba ŠD Nazarje za programe RE in ŠSta.  Izvajalcem LPŠ, ki programe izvajajo v plačljivih terminih, se korekcija za uporabo ŠD Nazarje prizna le, če v postopku JR predložijo zahtevana dokazila o uporabi športnega objekta. PREGLEDNICA C KOREKCIJA: ŠPORTNI OBJEKT ŠPORTNI OBJEKT skupina 1 skupina 2 korekcijski faktor športni objekt 0,000 0,500 MATERIALNI STROŠKI IZVEDBE PROGRAMOV (= korekcija materialni stroški):  pri izvedbi športnih programov nastajajo tudi drugi stroški (oprema, sodniki, prevozi…).  z merili je (preglednice št. 1 do 9) določeno, katerim programom se materialni stroški ovrednotijo.  pogoj se upošteva samo pri tekmovalnih programih (ŠV-USM, KŠ, VŠ).  z LPŠ/JR se določi korekcijski faktor za vrednotenje materialnih stroškov izvedbe programov. ŠTEVILO PRIZNANIH VADBENIH SKUPIN NA IZVAJALCA:  z LPŠ/JR se za posamezno koledarsko leto lahko omeji skupno število priznanih vadbenih skupin po športnih programih: ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-USM, KŠ, ŠI, RE, ŠSTA. PRIZNANI LETNI OBSEG VADBE:  z merili je za vse skupine športnih programov določen letni obseg vadbe, ki se sofinancira z LPŠ (preglednice: št. 1 do 9). V netekmovalnih športnih programih (ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠI, ŠŠTU) vadba praviloma poteka najmanj 30 tednov oz. 60 ur. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2237 V ŠV-PRI, ŠV-USM in KŠ/VŠ je priznani letni obseg vadbe praviloma višji. Izvajalci lahko ob prijavi na JR sami določijo letni obseg za vsak športni program; ki ne sme presegati z LPŠ/JR priznanega letnega obsega vadbe! DODATNI POGOJI ZA IZBIRO NETEKMOVALNIH PROGRAMOV CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA (= korekcija cena športnega programa):  izvajalci za izvedbo športnih programov zaračunavajo različne cene (vadnine). Občina spodbuja izvajanje takšnih športnih programov, ki so za udeležence sprejemljivejši: o skupina 1: udeleženec krije več kot 75 % polne cene programa, o skupina 2: udeleženec krije več kot 40 % in manj kot 5 % polne cene programa, o skupina 3: udeleženec krije manj kot 40 % cene programa, o skupina 4: program je za udeleženca brezplačen. Pogoj se upošteva samo pri prostočasnih in športnorekreativnih programih (ŠV-PRO, RE, ŠSTA, ŠI, ŠŠTU…). PREGLEDNICA D KOREKCIJA: CENA PROGRAMA CENA ŠPORTNEGA PROGRAMA skupina 1 skupina 2 skupina 3 skupina 4 korekcijski faktor cena programa 0,400 0,600 0,800 1,000 MERILA ZA VREDNOTENJE PROSTOČASNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV V ZAVODIH S PODROČJA VIZ Med programe, ki se izključno izvajajo v zavodih VIZ, prištevamo: Promocijske športne programe predstavljajo: Mali sonček (MS), Ciciban planinec (CP), Zlati sonček (ZS), Krpan (KR), Naučimo se plavati (NSP), Mladi planinec (MP). Šolska športna tekmovanja (ŠŠT) predstavljajo udeležbo šolskih športnih ekip na tekmovanjih, ki so razpisana v reviji Šport mladih (Informator) od osnovnega do državnega nivoja. Sofinancira se udeležba šolskih ekip in posameznikov na tekmovanjih, ki potekajo izven meja občine. Dodatne ure športa predstavljajo programi, ki jih šole v sodelovanju s športnimi društvi izvajajo s ciljem posodobiti in povečati kakovost ter privlačnost prostočasnih programov. Sofinancirajo se vadbene skupine, ki vadbo izvajajo v terminih predvidenih za šolske športne krožke. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-VIZ: promocijski program: MS, CP, ZS, KR, NSP, MP MS/udeleženec ŠV-VIZ: šolska športna tekmovanja - udeležba ekip MS/skupina ŠV-VIZ: dodatne ure športa v OŠ MS/skupina PREGLEDNICA ŠT. 1 ŠV-VIZ ŠPORTNI PROGRAMI V ZAVODIH VIZ MS, ZS, KR, NSP ŠŠT-osnovno ŠŠT-državno DUŠ v OŠ število udeležencev programa 1 10 10 15 TOČKE/MS/UDELEŽENEC ali SKUPINA 1 10 15 30 MERILA ZA VREDNOTENJE PROSTOČASNIH ŠPORTNIH PROGRAMOV OTROK IN MLADINE (PP) TER OBŠTUDIJSKIH ŠPORTNIH PROGRAMOV Celoletni programi ŠV-PRO, ŠV-PRI, ŠV-PP in ŠŠTU praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). ŠV-PRO so programi, katerih glavni cilj je ljubiteljsko ukvarjanje s športom in koristno preživljanje prostega časa, namen pa ni udeležba na tekmovanjih. Programe ŠV-PRO praviloma izvajajo društva s pretežno rekreativno naravnanostjo. Programi ŠV-PP so namenjeni otrokom in mladini z motnjami v razvoju oziroma s prirojenimi in/ali pridobljenimi okvarami in se izvajajo z namenom ustrezno poskrbeti za uspešno socialno integracijo v vsakdanje življenje. Programi ŠŠTU predstavljajo pomembno dopolnilo intelektualnemu delu in pripomorejo k nevtralizaciji negativnih učinkov sedečega načina življenja. Celoletni programi se praviloma izvajajo v kraju študija. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-PRO: celoletni prostočasni programi strokovni kader/skupina ŠV-PP: celoletni športni programi strokovni kader/skupina ŠŠTU: celoletni športni programi strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 2 PROSTOČASNI PROGRAMI CELOLETNI PROSTOČASNI PROGRAMI ŠV-PRO do 6 let ŠV-PRO 6 do 19 let ŠV-PP ŠŠTU Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2238 število ur vadbe/tedensko 1,5 2 2 2 število tednov 30 30 30 30 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 45 60 60 60 ŠV-PRI so programi, katerih osnovni cilj je spoznavanje specifične športne panoge (prednostno izbrani šport) in doseganje vrhunskih športnih dosežkov. Po ZŠpo-1 vključeni v starostne skupine od 6 do 12 let praviloma ne morejo postati registrirani športniki in tudi rezultati doseženi na tekmovanjih se večinoma ne upoštevajo. Programe ŠV-PRI praviloma izvajajo (prijavljajo) športna društva, ki imajo izdelano piramido tekmovalnih selekcij z vrhom v članski tekmovalni ekipi. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-PRI: celoletni pripravljalni programi strokovni kader/skupina PREGLEDNICA ŠT. 3 PRIPRAVLJALNI PROGRAMI CELOLETNI PRIPRAVLJALNI PROGRAMI ŠV-PRI U-6/7 ŠV-PRI U-8/9 ŠV-PRI U-10/11 število ur vadbe/tedensko 3 3 3 število tednov 30 40 40 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 90 120 120 MERILA ZA VREDNOTENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV OTROK IN MLADINE USMERJENIH V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT ŠV-USM vključuje programe za mlade športnike, kjer je osnovni cilj doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Programi ŠV-USM predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih ŠV-USM se upoštevajo samo mladi športniki, ki so registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ). Mladi športniki lahko s kvalitetnimi rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS dosežejo status športnika mladinskega (MLR) ali perspektivnega razreda (PR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠV-USM: celoletni TEKMOVALNI programi strokovni kader, materialni stroški/skupina ŠV-USM: dodatni programi kategoriziranih športnikov MLR, PR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 4 TEKMOVALNI PROGRAMI CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI ŠV-USM U-12/13 ŠV-USM U-14/15 ŠV-USM U-16/17 ŠV-USM U-18/19 število ur vadbe/tedensko 3 3 4 4 število tednov 40 40 40 40 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 120 120 160 160 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 120 120 160 160 PREGLEDNICA ŠT. 5 KATEGORIZIRANI DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA MLR KATEGORIZACIJA PR velikost skupine/število vključenih 1 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 40 80 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV KAKOVOSTNEGA ŠPORTA KŠ je pomembna vez med programi ŠV-USM ter VŠ, saj vključuje večje število športnikov in strokovnega kadra, kar omogoča vzpostavitev konkurenčnega okolja znotraj posameznih športnih panog na nacionalni ravni. Programi KŠ predstavljajo načrtovane športne aktivnosti z namenom nastopanja na uradnih tekmovanjih NPŠZ do naslova državnega prvaka. V programih KŠ se upoštevajo le športniki, ki so v članskih kategorijah registrirani v skladu z ZŠpo-1 (podatki OKS-ZŠZ) in hkrati ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa vrhunskih športnikov. Športniki lahko s kvalitetnim delom in rezultati v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov dosežejo status športnika državnega razreda (DR). S tem se jim prizna program dodatne športne vadbe, ki se sofinancira pod Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2239 pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: KŠ: celoletni tekmovalni programi odraslih materialni stroški/skupina KŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov DR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 6 KŠ CELOLETNI TEKMOVALNI PROGRAMI ČLANSKE EKIPE število ur vadbe/tedensko 4 število tednov 40 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/SKUPINA 160 PREGLEDNICA ŠT. 7 KATEG. DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA DR velikost skupine/število vključenih 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 40 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV VRHUNSKEGA ŠPORTA VŠ predstavlja eno naj višjih oblik človekove ustvarjalnosti na področju športa. Z vidika javnega interesa zajema programe priprav in tekmovanj športnikov, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS pridobili naziv športnika olimpijskega (OR), svetovnega (SR) in/ali mednarodnega razreda (MR). Vrhunskim športnikom s statusom OR, SR in/ali MR se priznajo dodatni programi športne vadbe, ki se sofinancirajo pod pogojem, da je kategorizacija navedena v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo JR in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. Programi vrhunskih športnikov invalidov se obravnavajo enako kot ostali programi VŠ. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: VŠ: dodatni programi kategoriziranih športnikov MR, SR, OR materialni stroški/udeleženec PREGLEDNICA ŠT. 8 KATEGORIZIRANI DODATNI PROGRAMI KATEGORIZIRANIH KATEGORIZACIJA MR KATEGORIZACIJA SR KATEGORIZACIJA OR število udeležencev programa 1 1 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 80 120 160 MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV INVALIDOV, REKREACIJE IN STAREJŠIH Celoletni programi ŠI, RE in ŠSTA praviloma potekajo najmanj 30 tednov v letu (oz. 60 ur). ŠI predstavlja pomembne psihosocialne (rehabilitacija, vključenost v družbo) in športne (rekreacija, tekmovanja, paraolimpijski športi) učinke v življenju invalidov. Osnovni cilj je invalidom omogočiti enakovredno sodelovanje pri prostočasnih športnih aktivnostih, zato se s programi spodbuja povezovanje med športnimi in invalidskimi društvi. RE je smiselno nadaljevanje ŠV-PRO in KŠ in je skupek raznovrstnih športnih dejavnosti odraslih vseh starosti (nad 20 let) in družin s ciljem aktivne in koristne izrabe prostega časa (druženje, zabava), ohranjanja zdravja in dobrega počutja ter udeležbe na rekreativnih tekmovanjih. Z vidika javnega interesa so pomembni učinki redne športne vadbe, ki dokazujejo njen pozitivni vpliv na zdravje posameznika in posledično na javno zdravje. Programi RE predstavljajo najširšo in najpestrejšo izbiro organizirane športne vadbe netekmovalnega značaja (celoletni ciljni programi, pilotski programi, področni centri gibanja za zdravje). ŠSTA je športno rekreativna dejavnost odraslih praviloma nad doseženim 65. letom. Za posameznika redna športna vadba predstavlja kakovostno ohranjanje telesnega, duševnega in socialnega zdravja ter ohranjanja ustvarjalne življenjske energije. Programi ŠSTA ponujajo različne oblike (celoletna gibalna vadba, vadba razširjene družine). S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI PROGRAM: MERILO ZA VREDNOTENJE: ŠI: celoletni športnorekreativni programi invalidov športni objekt in strokovni kader/skupina RE: celoletni športnorekreativni programi odraslih športni objekt in strokovni kader/skupina ŠSta: celoletni športnorekreativni programi starejših športni objekt in strokovni kader/skupina Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2240 PREGLEDNICA ŠT. 9 ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI CELOLETNI ŠPORTNOREKREATIVNI PROGRAMI ŠI RE ŠSTA število ur vadbe/tedensko 2 2 2 število tednov 30 30 30 TOČKE/ŠPORTNI OBJEKT/SKUPINA 60 60 60 TOČKE/STROKOVNI KADER/SKUPINA 60 60 60 ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI Učinkovita in dostopna mreža kakovostnih športnih objektov in površin za šport je pomemben dejavnik športnega udejstvovanja. S sredstvi za investicije v športne objekte se na lokalni ravni sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin v lasti občine. MERILA ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OBNOVE ŠPORTNIH OBJEKTOV Izvedbo sofinanciranja investicij v javne športne objekte in površine za šport v naravi se praviloma razpiše poseben (od drug ih področij športa ločen) javni razpis. Izvajalca takšnih projektov posebej (brez sodelovanja Komisije za izvedbo JR) izbere občinska uprava. Pri sofinanciranju investicijskega vzdrževanja športnih objektov, kjer se izvajajo športni programi LPŠ, se z LPŠ in JR določ i višino sredstev za izvedbo vzdrževalnih del. Upoštevajo se naslednja MERILA: o lastništvo športnega objekta, o delež lastnih sredstev prijavitelja v skupni vrednosti načrtovane investicije, o namen uporabe športnega objekta (netekmovalni ali tekmovalni športni programi), o predvideni čas zaključka investicijsko-vzdrževalnih del (leto 2019 ali pozneje). Komisija za izvedbo JR oceni prispele vloge in pripravi predlog izbora. O prednostnem vrstnem redu investicijsko-vzdrževalnih del svoje mnenje poda Odbor za šport. MERILA ZA VREDNOTENJE OBRATOVALNIH STROŠKOV ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN Na obstoječih športnih objektih in površinah za šport v naravi, kjer se izvajajo športni programi v javnem interesu, nastajajo stroški, ki jih občina lahko sofinancira, če upravljavec v postopku JR dokaže, da je objekt neobhoden za uresničevanje javnega interesa in zaradi izvajanja programov nastajajo stroški obratovanj in vzdrževanja. Z LPŠ/JR se imenuje športne objekte, ki so sofinancirani z JR, določi višina sredstev za sofinanciranje in vrednost korekcijskih faktorjev za različne vrste športnih objektov. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: ŠPORTNI OBJEKTI MERILO ZA VREDNOTENJE: OBJEKTI: sofinanciranje obratovalnih stroškov športnih objektov stroški inv. vzdrževanja/športni objekt PREGLEDNICA ŠT. 10 OBJEKT ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT MATERIALNI STROŠKI obratovalni stroški športnih objektov 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/OBJEKT 1 Vrednotenje sofinanciranja obratovalnih stroškov se izvede tako, da prijavitelji v postopku JR upravičijo nastale stroške obratovanja športnega objekta (kopije računov preteklega koledarskega leta), pri čemer velja merilo: 10 € dokazljivih stroškov = 1 točka! RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU Razvojne dejavnosti predstavljajo medsebojno prepletene strokovne naloge, ki nepogrešljivo podpirajo vsa ostala področja športa. Razvojne dejavnosti so: usposabljane/izpopolnjevanje strokovnih kadra v športu, statusne pravice športnikov, založništvo, znanstvenoraziskovalna dejavnost ter informacijsko-komunikacijska tehnologijo v športu. MERILA ZA USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE STROKOVNIH KADROV V ŠPORTU Strokovno izobraženi/usposobljeni kadri so ključ razvoja in uspešnosti. Programi izobraževanja (univerzitetni) so v domeni izobraževalnega sistema, programe usposabljanja/izpopolnjevanja pa izvajajo NPŠZ po veljavnih programih, ki so verificirani pri strokovnem svetu RS za šport ali pri strokovnih organih NPŠZ. Z LPŠ/JR se določi obseg sredstev za usposabljanje/izpopolnjevane in največje dovoljeno število udeležencev na prijavitelja. S sredstvi lokalne skupnosti se sofinancirajo: RAZVOJNA DEJAVNOST: MERILO ZA VREDNOTENJE: usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov materialni stroški/udeleženec Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2241 PREGLEDNICA ŠT. 11 RAZVOJNE DEJAVNOSTI RAZVOJNI PROGRAMI IZPOPOLNJEVANJE (licenciranje) USPOSBLJANJE (I. stopnja) USPOSBLJANJE (I. stopnja) število vključenih v projekt 1 1 1 TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/UDELEŽENEC 15 60 120 STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV, TRENERJEV IN STROKOVNA PODPORA PROGRAMOM Skrb za izobraževanje nadarjenih in kategoriziranih športnikov se na nivoju lokalne skupnosti kaže kot sofinanciranje štipendij za nadarjene in kategorizirane. Z LPŠ/JR se lahko določi višina sredstev in skupno število upravičencev, ki so izbrani na podlagi MERIL (preglednica št. 12): PREGLEDNICA ŠT. 12 STATUSNE PRAVICE ŠPORTNIKOV POMEN PANOGE: članstvo v društvu 0 - 30 članov 31 - 99 članov 100 + članov TOČKE ZA IZBIRO 1 5 10 ŠPORTNA USPEŠNOST: naziv mladega športnika registriran naziv MLR naziv PR TOČKE ZA IZBIRO 1 5 10 RAZŠIRJENOST: število registriranih v NPŠZ 0 - 500 reg. 501 - 2999 reg. 3000 + reg. TOČKE ZA IZBIRO 1 5 10 USPEŠNOST: število tekmovalnih ekip 1 - 2 ekipi 3 - 4 ekipe 5 + ekip TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU Založništvo v športu predstavlja izdajanje in/ali nakup strokovne literature in/ali drugih periodičnih in/ali občasnih športnih publikacij ter propagandnega gradiva na temo športnih dejavnosti. Z LPŠ/JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in skupno število priznanih projektov. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi MERIL (preglednica št. 13) zbral največje število točk: PREGLEDNICA ŠT. 13 ZALOŽNIŠTVO V ŠPORTU DEFICITARNOST: število izdanih publikacij letno 5 + publikacij 1 - 4 publikacij ni publikacij TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 REFERENCE IZDAJATELJA (AVTORJA) ni poznan poznan v RS svetovno znan TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 VRSTA/POMEN PUBLIKACIJE propagandno zbornik strokovna TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST V ŠPORTU Nosilci znanstveno-raziskovalne dejavnosti so javne raziskovalne institucije v sodelovanju s civilno športno sfero in/ali gospodarstvom, cilj dejavnosti pa je ustrezen prenos znanstvenih spoznanj v športno prakso. Lokalna skupnost se lahko odloči za sofinanciranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v primeru, ko gre za ciljne raziskovalne projekte, ki so povezani z lokalnim okoljem. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi MERIL (preglednica št. 14) zbra l največje število točk. PREGLEDNICA ŠT. 14 ZNANSTVENORAZISKOVALNA DEJAVNOST IZVEDLJIVOST PROJEKTA začetna faza faza izvedbe zaključna faza TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 RAZVOJNA KAKOVOST PROJEKTA: za občino nima vpliva na razvoj športa delno vpliva na razvoj športa pospešuje razvoj športa TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 POTENCIALNI VPLIV PROJEKTA NA OBČINO pomemben za vlagatelja pomemben za športna društva pomemben za celotno občino TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 REFERENCE PRIJAVITELJA/IZVAJALCA nima referenc do 5 let izkušenj 5 + let izkušenj TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2242 INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠPORTU Informacijsko-komunikacijska tehnologija na področju športa predstavlja neposredno podporo za učinkovitejše in prijaznejše udejstvovanje v športu (obseg e-informacij o ponudbi v športu) ter sprotno analiziranje in spremljanje ravni učinkovitosti programov. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki je na podlagi MERIL (preglednica št. 15) zbral največje število točk. PREGLEDNICA ŠT. 15 IKT DEFICITARNOST PODROČJA vzdrževanje obstoječe IKT nadomestitev obstoječe IKT nakup nove IKT TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 DOSTOPNOST IKT ZA UPORABNIKE dostopna zaposlenim dostopna društvom dostopna vsem TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 UPORABNOST IKT uporabna za vlagatelja uporabna v društvih uporabna v celotni občini TOČKE ZA IZBIRO 2 5 10 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU Športna društva so interesna in prostovoljna združenja občanov, kjer le-ti v dobršni meri s prostovoljnim delom uveljavljajo svoje interese in so temelj slovenskega modela športa. Športna društva predstavljajo osnovo za obstoj in razvoj vseh pojavnih oblik športa, zato je v javnem interesu, da se z LPŠ zagotavljajo sredstva za njihovo delovanje. MERILA ZA VREDNOTENJE DELOVANJA ŠPORTNIH DRUŠTEV Pri vrednotenju delovanja športnih društev in njihovih zvez se upoštevajo naslednja merila:  LOKALNI POMEN: leta neprekinjenega delovanja društva (po podatkih AJPES),  ORGANIZIRANOST: člani društva s plačano članarino,  ŠTEVILO VADEČIH: število priznanih popolnih celoletnih netekmovalnih skupin,  ŠTEVILO ŠPORTNIKOV: število priznanih popolnih celoletnih tekmovalnih skupin. Vsakemu izvajalcu se pri vsakem kriteriju prizna največ 100 točk. Športna društva v OŠ niso upravičena do sredstev za delovanje. Izvajalcem, ki v postopku JR ne bodo imeli priznanih celoletnih vadbenih skupin, se skupni seštevek točk po prvem in drugem kriteriju določi s korekcijskim faktorjem = 0,500! S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancira: ORGANIZIRANOST V ŠPORTU: MERILO ZA VREDNOTENJE: delovanje športnih društev na lokalni ravni materialni stroški/društvo in/ali član in/ali leto PREGLEDNICA ŠT. 16 ORGANIZIRANOST V ŠPORTU DELOVANJE ŠPORTNIH DRUŠTEV LOKALNI POMEN PLAČANA ČLANARINA NETEKMOVALNE SKUPINE TEKMOVALNE SKUPINE točke/leto 3 0 0 0 točke/član in/ali točke/skupina 0 1 5 10 TOČKE/MS/DRUŠTVO (ne več kot) 100 100 100 100 ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA Športne prireditve so osrednji dogodek organizacijske kulture športa z vplivom na promocijo okolja. Kjer potekajo, imajo velik vpliv na razvoj turizma, gospodarstva in pomen za razvoj in negovanje športne kulture. VELIKE MEDNARODNE ŠPORTNE PRIREDITVE: Merila ne urejajo načina in višine vrednotenja/sofinanciranja področja velikih mednarodnih športnih prireditev (olimpijske igre, svetovna, evropska prvenstva, sredozemske igre, univerzijade…). Sredstva lokalne skupnosti se za takšne projekte v primeru uspešne kandidature za organizacijo/izvedbo zagotovijo v posebnih proračunskih virih. DRUGE ŠPORTNE PRIREDITVE: Med druge športne prireditve prištevamo tekmovanja na državnem nivoju, množične športne prireditve in druge športne prireditve lokalnega pomena, ki upoštevajo trajnostne kriterije in so usmerjene k povečanju števila športno dejavnega prebivalstva. Organizacija in izvedba uradnih tekmovanj NPŠZ (državna prvenstva, ligaška in pokalna tekmovanja) ni predmet vrednotenja in sofinanciranja po teh merilih. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2243 MERILA ZA VREDNOTENJE DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITEV IN PROMOCIJE Pri vrednotenju športnih prireditev se upoštevajo naslednja MERILA:  množičnost (število udeležencev),  raven (odmevnost) prireditve,  ustreznost vsebine in  pomen prireditve za lokalno okolje. Z LPŠ/JR se določi višina sredstev za sofinanciranje in število priznanih športnih prireditev na izvajalca. S sredstvi lokalne skupnosti (LPŠ) se sofinancirajo: ŠPORTNE PRIREDITVE MERILO ZA VREDNOTENJE: športne prireditve lokalnega, občinskega in državnega pomena materialni stroški/prireditev PREGLEDNICA ŠT. 17 ŠPORTNE PRIREDITVE MNOŽIČNOST: število udeležencev do 30 31 - 60 61 - 100 101+ TOČKE/MATERIALNI STROŠKI/PRIREDITEV 20 40 60 80 PREGLEDNICA ŠT. 18 KOREKCIJA: PRIREDITVE RAVEN ŠPORTNE PRIREDITVE lokalno občinsko regionalno državno KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 USTREZNOST VSEBINE: osnovni namen netekmovalno tekmovalno: VSI tekmovalno: MLADI tekmovalno: uradno DP KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 POMEN ZA LOKALNO OKOLJE; tradicija 0 - 5 let 6 - 10 let 11 - 15 let 16 let + KOREKCIJSKI FAKTOR 0,400 0,600 0,800 1,000 JAVNO OBVEŠČANJE Javno obveščanje v športu predstavlja produkcijo in predvajanje oddaj s športno vsebino. V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki na podlagi MERIL (preglednica št. 19) zbere največje število točk. PREGLEDNICA ŠT. 19 JAVNO OBVEŠČANJE V ŠPORTU DOSEG MEDIJA lokalno regionalno državno TOČKE ZA IZBIRO: 5 10 20 POGOSTOST POJAVLJANJA mesečno tedensko dnevno TOČKE ZA IZBIRO: 5 10 20 DOSTOPNOST VSEBINE časopis internet TV, radio TOČKE ZA IZBIRO: 5 10 20 ŠPORTNA DEDIŠČINA Športna dediščina oziroma muzejska dejavnost predstavlja zbiranje, varovanje, dokumentiranje in predstavljanje premične dediščine slovenskega športa. V kolikor z LPŠ in JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki na podlagi MERIL (preglednica št. 20) zbere največje število točk. PREGLEDNICA ŠT. 20 ŠPORTNA DEDIŠČINA IZVEDLJIVOST PROJEKTA: enote zbranega gradiva do 20 21 - 50 51+ TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 POMEN PROJEKTA društveni lokalni nacionalni TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 IZVIRNOST PROJEKTA uporabljen pristop inovativen pristop izvirna ideja TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 DRUŽBENA IN OKOLJSKA ODGOVORNOST ŠPORTA V družbeno in okoljsko odgovornost športa sodi Nacionalna kampanja za spodbujanje športnega obnašanja! Gre za skupni projekt MIZŠ, FŠO in lokalnih skupnosti. Lokalna skupnost lahko pristopi k projektu, ki je izbran na nacionalni ravni, sicer pa Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2244 družbena in okoljska odgovornost športa ni predmet sofinanciranja po LPŠ! V kolikor z LPŠ/JR ni drugače določeno, je izbran projekt, ki na podlagi MERIL (preglednica št. 21) zbere največje število točk. PREGLEDNICA ŠT. 21 DRUŽBENA ODGOVORNOST ŠPORTA IZVEDLJIVOST PROJEKTA: zajemanje populacije omejen dostop: posamezniki omejen krog populacije širok krog populacije TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 POMEN PROJEKTA društveni lokalni nacionalni TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 IZVIRNOST PROJEKTA že uporabljeni pristopi inovativen pristop izvirna ideja TOČKE ZA IZBIRO 5 10 20 KONČNE DOLOČBE Pogoji in merila za izbiro in vrednotenje so za programe/področja športa, ki so sofinancirani v danem koledarskem letu, sestavni del razpisne dokumentacije javnega razpisa. Merila za izbiro in vrednotenje LPŠ se v času od dneva objave JR za sofinanciranje LPŠ do končne odločitve o višini sofinanciranja programov/področij športa ne smejo spreminjati. Merila za vrednotenje LPŠ se lahko spremenijo in/ali dopolnijo. Spremembe in dopolnitve se opredelijo z LPŠ/JR za leto, za katerega se LPŠ sprejema. 1024. Pravilnik o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje – uradno prečiščeno besedilo Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/2014), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 14. redni seji dne, 10. 12. 2020 sprejel naslednji čistopis PRAVILNIKA O DODELITVI NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE NAKUPA MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI NAZARJE I. Splošno 1. člen Predmet Pravilnika je sofinanciranje dela stroškov nakupa in vgradnje male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN) za čiščenje komunalne odpadne vode iz enostanovanjskih in večstanovanjskih stavb na območju Občine Nazarje. Občina Nazarje skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Republiki Slovenji, Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Nazarje, kot lokalna skupnost zagotavlja proračunska sredstva za namen sofinanciranja nakupa in vgradnje MKČN (individualnih ali skupnih) velikosti do 50 populacijskih enot (PE). II. Višina sredstev 2. člen Sredstva za sofinanciranje nakupa in vgradnje MKČN se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino sprejme občinski svet v proračunu za tekoče leto. Upravičencem se lahko po namenu dodelijo finančna sredstva za nakup in vgradnjo MKČN v višini 50% investicijske vrednosti (DDV ni upravičen strošek) vendar ne več kot 1.500,00 € na MKČN za eno stanovanjsko enoto. Ena stanovanjska enota predstavlja eno stanovanjsko hišo oziroma eno stanovanje v večstanovanjski stavbi. III. Upravičenci 3. člen Upravičenci do sredstev za nakup in vgradnjo MKČN so lastniki (fizične osebe) stanovanjskih in večstanovanjskih objektov s stalnim prebivališčem na območju občine ali lastniki nepremičnin na območju občine. Stanovanjski in večstanovanjski objekti se morajo nahajati na območju občine izven območja poselitve, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije z zaključeno javno čistilno napravo. Do sredstev niso upravičene pravne osebe. Upravičeni vlagatelj vloge je do sofinanciranja upravičen le enkrat za isti namen. Upravičenci, kateri so podali popolno vlogo v tekočem letu in zaradi porabe sredstev niso prejeli sredstev za sofinanciranje nakupa in vgradnje MKČN, imajo ob ponovni prijavi na razpis prednost v vrstnem redu. IV. Pogoji za pridobitev subvencije 4. člen Pogoji za dodelitev subvencije za MKČN so naslednji:  da enostanovanjski ali večstanovanjski objekt leži izven območja predvidene izgradnje javne kanalizacije (aglomeracije);  da ima lastnik objekta veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali ustrezna dokazila, da je zgrajen pred letom 1967; Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2245  MKČN mora imeti izjavo o lastnostih naprave, CE oznako – listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejne vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz MKČN (Uradni list RS, št. 98/07. 30/10);  MKČN mora imeti navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave;  predložitev pogodbe izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju občine;  priloženi morajo biti računi ter dokazila o plačilu računov;  v primeru povezovanja več lastnikov stanovanjskih objektov oz. lastnikov stanovanjskih enot v večstanovanjskem objektu, ki se priključujejo na skupno MKČN mora biti priložen podpisan dogovor vseh uporabnikov, s katerimi določijo skupnega zastopnika, ki v njihovem imenu poda skupno vlogo. Dogovor mora vsebovati tudi parcelno številko ter merilno mesto, iz katerega se napaja električna energija.;  ena stanovanjska enota predstavlja eno stanovanjsko hišo, pri večstanovanjskih objektih pa ena stanovanjska enota predstavlja eno stanovanje. V. Način prijave 5. člen Občina vsako leto po sprejemu proračuna objavi javni razpis. Razpis vsebuje:  namen, za katerega se sredstva dodeljujejo;  orientacijski znesek skupno razpisanih sredstev;  pogoje in merila za pridobitev sredstev;  pogoje, ki jih morajo vlagatelji izpolnjevati;  navedbo dokumentacije, ki jo morajo vlagatelji priložiti k vlogi;  naslov, na katerega vlagatelji vložijo vlogo in rok za vložitev vlog;  ostale potrebne podatke za uspešno izvedbo razpisa. 6. člen Vlogi za pridobitev nepovratnih sredstev za MKČN mora biti priloženo:  osnovni podatki o MKČN (proizvajalec, kapaciteta ipd.);  predračun o nakupu MKČN s popisom del in materiala vključno z montažo MKČN, ter odgovorno osebo za izvedbo del ali za še neizvedene investicije, predračun za nakup MKČN s popisom del in materiala vključno z montažo MKČN, ki ne sme biti starejši od enega leta od dneva oddaje vloge;  certifikat oziroma listina o skladnosti izdelka z zahtevami glede mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod;  izjava lastnika nepremičnine, da je seznanjen z vrsto in obsegom del na objektu;  izjava izvajalca del oziroma dobavitelja, da bo oziroma je opravil poseg skladno z veljavnimi predpisi. Če vloga ob vložitvi ni popolna, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori, oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se vloga s sklepom zavrže. 7. člen Postopek dodeljevanja sredstev vodi tričlanska komisija za dodelitev proračunskih sredstev za namen sofinanciranja MKČN, ki jo s sklepom imenuje župan občine. Komisijo sestavljajo:  en predstavnik občine;  en član občinskega sveta občine in  en predstavnik javnega komunalnega podjetja, s katerim je podpisana pogodba o upravljanju obvezne gospodarske javne službe odvajanja odpadnih voda. 8. člen Komisija obravnava vse popolne in pravočasno prispeli vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) in pripravi seznam upravičencev najkasneje v roku 15 dni po zaključku razpisa. Sredstva se dodeljujejo upravičencem po vrstnem redu prispelih popolnih vlog do porabe proračunskih sredstev tekočega leta za ta namen. Na podlagi predloga dodelitve proračunskih sredstev, ki ga pripravi komisija, občinska uprava izda sklep o dodelitvi sredstev. Zoper navedeni sklep je možna pritožba županu občine. 9. člen Medsebojno razmerje med občino in prejemnikom sredstev se določi s pisno pogodbo o sofinanciranju Zahtevku za pridobitev nepovratnih sredstev za MKČN mora biti priloženo:  račun o nakupu MKČN s popisom del in materiala vključno z montažo MKČN, ter odgovorno osebo za izvedbo del;  kopijo sklenjene pogodbe z izvajalcem javne službe za izdelavo ocene obratovanja in odvoza blata;  dokazilo o poravnanih stroških nabave in vgradnje MKČN;  izjava investitorja o zaključku naložbe. Če zahtevek ob vložitvi ni popoln, se prosilca pozove, naj vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori, oziroma je zahtevek kljub dopolnitvi še vedno nepopoln, se zahtevek s sklepom zavrže. VI. Nadzor in sankcije 10. člen V primeru, da se ugotovi, da sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena ali, da so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov oziroma je prejemnik prekršil druga določila pogodbe, je občina upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev v enkratnem znesku. Prejemnik bo moral vrniti sredstva s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. 11. člen Ta čistopis Pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1025. Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2246 Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/2014), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na 14. redni seji dne, 10. 12. 2020 sprejel naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA O DODELITVI NEPOVRATNIH FINANČNIH SREDSTEV ZA SOFINANCIRANJE NAKUPA MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV V OBČINI NAZARJE 1. člen V Pravilniku o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 24/2020) se spremenijo naslednja določila. 2. člen Spremeni se 2. odstavek 2. člena in se glasi: Upravičencem se lahko po namenu dodelijo finančna sredstva za nakup in vgradnjo MKČN v višini 50% investicijske vrednosti (DDV ni upravičen strošek) vendar ne več kot 1.500,00 € na MKČN za eno stanovanjsko enoto. Ena stanovanjska enota predstavlja eno stanovanjsko hišo oziroma eno stanovanje v večstanovanjski stavbi. 3. člen Spremeni se 1. odstavek 3. člena in se glasi: Upravičenci do sredstev za nakup in vgradnjo MKČN so lastniki (fizične osebe) stanovanjskih in večstanovanjskih objektov s stalnim prebivališčem na območju občine ali lastniki nepremičnin na območju občine. Stanovanjski in večstanovanjski objekti se morajo nahajati na območju občine izven območja poselitve, znotraj katerih se predvideva izgradnja javne kanalizacije z zaključeno javno čistilno napravo. 4. člen Spremeni se 4. člen pravilnika in se glasi: Pogoji za dodelitev subvencije za MKČN so naslednji:  da enostanovanjski ali večstanovanjski objekt leži izven območja predvidene izgradnje javne kanalizacije (aglomeracije);  da ima lastnik objekta veljavno gradbeno dovoljenje za stanovanjski objekt zgrajen po letu 1967 ali ustrezna dokazila, da je zgrajen pred letom 1967;  MKČN mora imeti izjavo o lastnostih naprave, CE oznako – listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejne vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz MKČN (Uradni list RS, št. 98/07. 30/10);  MKČN mora imeti navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave;  predložitev pogodbe izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju občine;  priloženi morajo biti računi ter dokazila o plačilu računov;  v primeru povezovanja več lastnikov stanovanjskih objektov oz. lastnikov stanovanjskih enot v večstanovanjskem objektu, ki se priključujejo na skupno MKČN mora biti priložen podpisan dogovor vseh uporabnikov, s katerimi določijo skupnega zastopnika, ki v njihovem imenu poda skupno vlogo. Dogovor mora vsebovati tudi parcelno številko ter merilno mesto, iz katerega se napaja električna energija.;  ena stanovanjska enota predstavlja eno stanovanjsko hišo, pri večstanovanjskih objektih pa ena stanovanjska enota predstavlja eno stanovanje. 5. člen Spremembe in dopolnitve Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za sofinanciranje nakupa malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12.. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1026. Soglasje k ceni storitve obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Nazarje Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 40. člen Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/14) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 14. redni seji dne 10. 12. 2020, daje naslednje SOGLASJE K CENI STORITVE OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE VARSTVA OKOLJA ZA ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINI NAZARJE 1. člen Občinski svet Občine Nazarje daje izvajalcu javne službe varstva okolja za odvajanje komunalne odpadne vode v Občini Nazarje, soglasje k spremembi cene omrežnine za čiščenje komunalne odpadne vode. Nova cena omrežnine za DN≤20 znaša 4,4598 EUR/mesečno in je osnova za izračun omrežnine tudi za ostale premere vodomerov. Davek na dodano vrednost po stopnji 9,5% ni zajet v ceni. Nova cena omrežnine velja od 1. 1. 2021 dalje. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporablja se od 01. 01. 2021 dalje. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2247 1027. Soglasje k ceni storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Občini Nazarje Občinski svet Občine Nazarje na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 40. člen Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 9/14) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 14. redni seji dne 10. 12. 2020, daje naslednje SOGLASJE K CENI STORITVE POVEZANE Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI GREZNICAMI IN MALIMI KOMUNALNIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI V OBČINI NAZARJE 1. člen Občinski svet Občine Nazarje daje izvajalcu obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Nazarje, soglasje k ceni storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, in sicer:  cena storitve znaša 0,5293 EUR/m3 prodane vode. Cena velja od 1. 1. 2021 dalje. Davek na dodano vrednost po stopnji 9,5% ni zajet v ceni. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Uporablja se od 01. 01. 2021 dalje. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1028. Sklep o izvzemu iz javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A), 245. in 247. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-2, Ur. l. RS, št. 61/2017) in 17. člena Statuta Občine Nazarje (UG SO, št. 59/2017) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 14. redni seji dne 10. 12. 2020 sprejel naslednji SKLEP O IZVZEMU IZ JAVNEGA DOBRA 1. Občinski svet Občine Nazarje je odločil, da se zemljišči parc. št. 976/4 in parc. št. 1171/1, obe k.o. 936, Prihova izvzameta iz javnega dobra. 2. Na nepremičninah iz 1. točke tega sklepa pridobi lastninsko pravico Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 1029. Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2021 Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 24. in 27. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), 5. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), 17. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo SO, št. 59/2017) na svoji 14. redni seji dne 10. 12. 2020 sprejel SKLEP O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE NAZARJE v LETU 2021 1. člen S tem sklepom se določi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2021. 2. člen Sredstva namenjena za nakup nepremičnega premoženja se za leto 2021 načrtujejo v okvirni ocenjeni vrednosti 93.000,00 EUR. Nakup premičnega premoženja nad vrednostjo 10.000,00 EUR ni planiran. Prodaja stvarnega premoženja v lasti občine se za leto 2021 načrtuje v okvirni ocenjeni vrednosti 156.830,00 EUR. Prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem se načrtujejo v skupni vrednosti 261.720,00 EUR. 3. člen Občina Nazarje lahko sklene pravni posel v višini do 10% vrednosti vseh pravnih poslov, ne glede na vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0004/2018-15 Datum: 10. 12. 2020 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2248 OBČINA ORMOŽ 1030. Odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti v Občini Ormož Na podlagi določila 25. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) 44. a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19 in 82/20) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 16. redni seji dne 7.12.2020 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA DODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE V OSNOVNI ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI V OBČINI ORMOŽ 1. Splošne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, se določijo predmet in pogoji opravljanja javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na območju Občine Ormož (v nadaljevanju: občina). (2) S tem odlokom se določijo:  dejavnost, ki je predmet javne službe,  vrsta, območje opravljanja javne službe, uporabnike ter razmerja do uporabnikov,  pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  javna pooblastila koncesionarju,  splošni pogoji za opravljanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo,  obseg monopola,  začetek in čas trajanja koncesije,  viri financiranja javne službe,  nadzor nad opravljanjem javne službe,  podaljšanje koncesijskega razmerja,  prenehanje koncesijskega razmerja,  organ, ki opravi izbor koncesionarja,  organ, pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe in  druge sestavine, potrebne za določitev in opravljanje javne službe. 2. Predmet javne službe 2. člen (dejavnost javne službe) Javna služba po tem odloku obsega celotno storitev s področja splošne medicine. 3. Območje izvajanja javne službe, uporabniki ter razmerja do uporabnikov 3. člen (območje opravljanja javne službe) Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja na celotnem območju občine Ormož. 4. člen (Utemeljitev razloga za podelitev koncesije) Koncedent podeljuje koncesijo za zagotavljanje zdravstvenih storitev zaradi ugotovljenih potreb s strani prebivalcev in zaradi obstoja širšega javnega interesa po zagotavljanju zdravstvenih storitev s pomočjo koncesionarja. Javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Razlogi za podelitev koncesije so sledeči:  zaradi pomanjkanja kadra se ne more zagotoviti izvajanje zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je potreben na območju Občine Ormož na področju splošne medicine,  zaradi preobremenjenosti obstoječih zdravnikov in s tem posledično zagotavljanja kakovosti zdravstvenih storitev vsem pacientom enakovredno,  zaradi velikega števila pacientov celotne populacije, staranja prebivalstva, kroničnih srčno žilnih bolezni pri velikem številu pacientov, veliko bolniških odsotnosti na območju občine Ormož, je zagotavljanje ustrezne dostopnosti občanom do zdravstvenih storitev nujno potrebno in s tem je smotrni odstop 1 tima zdravstvene dejavnosti na področju splošne medicine,  zaradi doseganja kakovosti, varnosti ter enake dostopnosti do zdravstvene oskrbe prebivalstva. Iz teh razlogov je nujno potrebno odstopiti 1,0 tim splošne medicine, da se zagotovi ustrezna zdravstvena storitev za občane občine Ormož. Koncedent ugotavlja, da Javni zdravstveni zavod Ormož ne more zagotoviti izvajanja zdravstvene dejavnosti v obsegu kot je potreben na območju občine Ormož, na področju splošne medicine, kar izhaja tudi iz izjave Zdravstvenega doma Ormož o nemožnosti izvajanja osnovne zdravstvene dejavnosti za 1 tim. Podelitev koncesije za eno zdravniško ekipo na področju splošne medicine ne ogroža dejavnosti in nadaljnjega obstoja javnega zdravstvenega zavoda. 5. člen (uporabniki ter razmerja do uporabnikov) Storitve javne službe lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določeni z zakoni in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 4. Javna pooblastila koncesionarju 6. člen (javno pooblastilo) Izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe opravlja strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki se nanašajo na:  razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,  investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za opravljanje javne službe. 5. Splošni pogoji za opravljanje javne službe in za uporabo javnih dobrin, ki se z njo zagotavljajo 7. člen (pogoji) (1) Koncesionar opravlja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti ter podzakonskimi predpisi sprejetimi na njegovi podlagi. (2) Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane negospodarske javne službe. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2249 (3) Koncesionar mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:  ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti;  ima za vrsto zdravstvene dejavnosti, v katero sodi program zdravstvene dejavnosti, ki so predmet koncesije, za polni delovni čas zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, razen ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti se lahko zaposli za krajši delovni čas, če gre za sorazmerno zaposlitev glede na predviden manjši obseg izvajanja programa zdravstvene dejavnosti;  ima zaposlene ali na drugi zakoniti podlagi zagotovljeno ustrezno število usposobljenih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, ki izpolnjujejo pogoje iz zakona o zdravstveni dejavnosti ali zakona, ki ureja zdravniško službo, in bodo opravljali zdravstvene storitve, ki so predmet koncesije;  je sklenil pogodbo z javnim zdravstvenim zavodom o obsegu in vrstah sodelovanja za potrebe izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva, če gre za zdravstveno dejavnost, ki se izvaja v okviru neprekinjenega zdravstvenega varstva;  ima v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, urejeno zavarovanje odgovornosti za zdravnike;  mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov iz 44.j člena zakona o zdravstveni dejavnosti;  ni v postopkih pred organi pristojne zbornice ali strokovnega združenja zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, o čemer predloži potrdilo pristojne zbornice ali strokovnega združenja;  pri ponudniku ne obstojijo izključitveni razlogi, ki veljajo za ponudnike v postopkih oddaje javnih naročil. (3) Koncesionar mora za podelitev koncesije koncedentu predložiti:  dokumente v skladu s 44. č členom Zakona o zdravstveni dejavnosti. 6. Obseg monopola 8. člen (obseg monopola) (1) Koncesija za opravljanje dejavnosti javne službe se podeli enemu koncesionarju za posamezno zdravstveno dejavnost. (2) Koncesionar pridobi posebno in izključno pravico za opravljanje dejavnosti javne službe na celotnem območju občine Ormož. 7. Začetek in čas trajanja koncesije 9. člen (začetek koncesije) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom pogodbe o koncesiji. 10. člen (trajanje in možnost podaljšanja koncesije) (1) Koncesija se podeli za obdobje 15 let. (2) Koncedent ob izpolnjevanju zakonskih pogojev podaljša obdobje podelitve koncesije za naslednjih 15 let. (3) Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije, upoštevaje drugi odstavek 42. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. Če so izpolnjeni prej navedeni pogoji, koncedent na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja podaljša obdobje podelitve koncesije za naslednjih 15 let. V primeru podaljšanja koncesije koncedent izda odločbo o podaljšanju koncesije in predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. V primeru neskladja med koncesijsko odločbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe koncesijske odločbe. (4) Obvestilo o podaljšanju koncesije koncedent objavi na svoji spletni strani, lahko pa tudi na portalu javnih naročil, z vsebino, kot je za objavo obvestila o rezultatu postopka podelitve koncesije določena v četrtem odstavku 44.c člena zakona o zdravstveni dejavnosti. 8. Viri financiranja javne službe 11. člen (viri financiranja javne službe) (1) Koncedent ni dolžan zagotavljati koncesionarju nobenih sredstev za opravljanje javne službe. (2) Koncesionar pridobiva sredstva na podlagi pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje z morebitno prodajo svojih storitev in iz drugih virov. 9. Nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe 12. člen (nadzor) (1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave občine in občinski svet občine. (2) Nadzor nad zakonitostjo dela koncesionarja izvršuje pristojni organ občinske uprave. 10. Prenehanje koncesijskega razmerja 13. člen (prenehanje koncesijskega razmerja) Koncesijsko razmerje preneha:  s prenehanjem pogodbe o koncesiji,  z odvzemom koncesije,  v drugih primerih določenih s pogodbo o koncesiji. 14. člen (prenehanje koncesijske pogodbe) (1) Koncesijska pogodba preneha:  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,  s smrtjo koncesionarja,  s stečajem ali zaradi drugega načina prenehanja koncesionarja,  z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi,  če je pravnomočno koncesijska odločba odpravljena ali izrečena za nično,  v primeru odvzema koncesije,  s sporazumom. (2) Razlogi in pogoji za odpoved in razvezo pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razvezi pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi. 15. člen (odvzem koncesije) (1) Koncedent odvzame koncesijo z odločbo koncesionarju ne glede na določila pogodbe o koncesiji, če: Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2250  je bilo koncesionarju dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti odvzeto v skladu s 3.b členom Zakona o zdravstveni dejavnosti,  koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti iz 44.č člena Zakona o zdravstveni dejavnosti,  koncesionar krši določbe koncesijske odločbe ali koncesijske pogodbe, ali preneha v celoti ali deloma opravljati koncesijsko dejavnost,  koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, zagotavljanja varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti,  koncesionar ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po Zakona o zdravstveni dejavnosti,  koncesionar prenese koncesijo na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti brez soglasja koncedenta,  koncesionar v roku, ki je določen v koncesijski odločbi, ne izpolni pogojev za začetek opravljanja koncesijske dejavnosti, za katere je bilo v koncesijski odločbi določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in pred začetkom opravljanja koncesijske dejavnosti,  koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v za to določenem roku. (2) Preden koncedent koncesionarju odvzame koncesijo, ga pisno opozori na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, in mu določi primeren rok za odpravo kršitev. Predhodno opozorilo ni potrebno, če gre za kršitve, ki imajo elemente kaznivega dejanja, če gre za primere iz prve, sedme ali osme alineje prejšnjega odstavka ali če je koncesija odvzeta na podlagi 44.g člena Zakona o zdravstveni dejavnosti. 11. Način podelitve koncesije 16. člen (javni razpis) (1) Koncedent pridobiva koncesionarje na podlagi javnega razpisa. (2) Javni razpis se objavi na spletnih straneh Občine Ormož in na Portalu javnih naročil. 17. člen (oblika in postopek javnega razpisa) (1) Javni razpis se opravi po določbah tega koncesijskega akta ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. (2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje s tem koncesijskim aktom določene pogoje. (3) Če javni razpis ni uspel se lahko ponovi. 18. člen (vsebina javnega razpisa) (1) Vsebina javnega razpisa se določi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje o javno-zasebnem partnerstvu. (2) Javni razpis vsebuje naslednje podatke:  navedbo, da gre za podelitev koncesije,  številko in datum koncesijskega akta,  navedbo koncedenta,  vrsto, območje in predviden obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, kot so določeni v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: program zdravstvene dejavnosti),  predviden začetek koncesijskega razmerja,  trajanje koncesijskega razmerja,  način dostopa do razpisne dokumentacije,  naslov, rok in način predložitve ponudbe,  navedbo zakonskih in drugih pogojev, ki jih morajo ponudniki zdravstvenih storitev (v nadaljnjem besedili: ponudniki) izpolnjevati, ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,  merila za izbiro koncesionarja,  naslov in datum odpiranja ponudb,  rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa,  druge podatke glede na posebnost posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije. (3) Razpisna dokumentacija vsebuje:  številko in datum koncesijskega akta,  vrsto, območje in predviden obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti, ki so predmet koncesije,  pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za pridobitev koncesije in dokazila o njihovem izpolnjevanju,  pogoje financiranja koncesijske dejavnosti,  merila za izbiro koncesionarja iz 44.d člena tega zakona,  opis postopka izbire koncesionarja,  navodila za pripravo in predložitev ponudbe,  vzorec koncesijske pogodbe,  rok za oddajo ponudbe,  rok za izdajo in vročitev koncesijske odločbe iz 44.e člena zakona o zdravstveni dejavnosti. 19. člen (postopek izbire koncesionarja) (1) Za izbiro koncesionarja se uporabijo postopki v skladu z Zakonom o javnem naročanju. (2) Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb imenuje župan občine strokovno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. (3) Izbira koncesionarja se izvede po postopku določenem z zakonom, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti. 12. Organ, ki opravi izbor koncesionarja 20. člen (organ, ki opravi izbor koncesionarja) (1) Koncesionarja izbere občinska uprava z upravno odločbo na podlagi predloga strokovne komisije iz drugega odstavka 19. člena tega odloka. (2) V postopku izbire koncesionarja imajo vsi kandidati, ki so sodelovali v postopku javnega razpisa, položaj stranke. 13. Organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji 21. člen (organ, pooblaščen za sklenitev pogodbe o koncesiji) Pogodbo o koncesiji v imenu občine sklene župan občine. 14. Druge sestavine potrebne za določitev in izvajanje javne službe 14.1 Prenos koncesije Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2251 22. člen (prenos koncesije) (1) Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta. (2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih določenih z zakonom ali zaradi razlogov, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja. 14.2 Višja sila 23. člen (dolžnosti in pravica koncesionarja) (1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti izvajati javno službo tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico od koncedenta zahtevati povračilo stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja javne službe na območju občine v nepredvidljivih okoliščinah. (3) Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem. 14.3 Odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih 24. člen (odgovornost za škodo) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam. 14.4 Začasen prevzem 25. člen (začasen prevzem) Če koncesionar v primerih, ki so posledica ravnanja pri njem zaposlenih ljudi, ne zagotovi izvajanja javne službe, lahko njeno izvajanje začasno zagotovi koncedent s prevzemom javne službe ali na drug način, določen v pogodbi o koncesiji. 14.5 Odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja 26. člen (vrsta odgovornosti) Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri izvajanju javne službe povzroči koncesionar uporabnikom ali drugim osebam na območju občine. 14.6 Zavarovanje odgovornosti za škodo 27. člen (zavarovanje) (1) Koncesionar mora biti ustrezno zavarovan za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje uporabnikom ali drugim osebam in za škodo, ki nastane zaradi nepravilnega opravljanja dejavnosti javne službe. (2) Obseg zavarovanja iz prejšnjega odstavka se določi s koncesijsko pogodbo. 15. Končna določba 28. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-18/2020 07/32 Datum: 7.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1031. Tehnični pravilnik gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah: Ormož, Središče ob Dravi,- Sveti Tomaž Na podlagi 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/2016), 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Sveti Tomaž (Uradno glasilo občine Sveti Tomaž, št. 12/2016) in 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi št. 7/2016), 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo), 23. člena Statuta Občine Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/07) in 13. člena Statuta Občine Središče ob Dravi (Uradno glasilo Občine Središče ob Dravi št. 4/2016) so:  Občinski svet Ormož, na 16. redni seji, dne 7.12.2020,  Občinski svet Občine Središče ob Dravi, na 13. redni seji, dne 13.11.2020 in  Občinski svet Občine Sveti Tomaž, na 15. redni seji dne 17.11.2020 sprejeli TEHNIČNI PRAVILNIK GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINAH: ORMOŽ, SREDIŠČE OB DRAVI, SVETI TOMAŽ I. Splošna določila 1. člen (vsebina tehničnega pravilnika) Tehnični pravilnik gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik) skladno z določbo 42. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi (v nadaljevanju: Odloki), obsega:  opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki;  tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;  tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke, vključno z merili za določanje minimalne prostornine zabojnika za posamezne kategorije uporabnikov;  tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe;  minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih;  podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;  podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest zbiralnic in zbirnih centrov in Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2252  druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 2. člen (opredelitev pojmov) Izrazi, uporabljeni v Tehničnem pravilniku, imajo naslednji pomen:  Komunalni odpadek je vsaka snov ali predmet, ki ga povzročitelj ne more ali ne želi uporabiti sam in ker ga povzročitelj ne potrebuje, ga mora zavreči;  Povzročitelj komunalnih odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja pred obdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestavine teh odpadkov;  Imetnik/uporabnik odpadkov je povzročitelj odpadkov, pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;  Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki, društva, idr.), razen fizične osebe na območju individualnih gospodinjstev ali večstanovanjskih objektov;  Uporabnik storitev javne službe je fizična oseba, ali drugi uporabnik, ki skladno s tem tehničnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vključitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki;  Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki nameščene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov;  Prevzemno mesto je vnaprej določen prostor, kjer uporabniki v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrečah z logotipom izvajalca prepuščajo odpadke izvajalcu javne službe, nahaja se ob robu vozne poti smetarskega vozila;  Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov;  Prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov;  Zbiranje je prevzemanje odpadkov vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem, za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;  Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje;  Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo;  Ločeno zbiranje je zbiranje pri katerem so tokovi odpadkov ločeni glede na vrsto in naravo odpadkov, tako da se olajša ravnanje s posamezno vrsto obdelave odpadkov;  Oddaja odpadkov je oddaja v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;  Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Odločbe 2000/532/ES uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz seznama odpadkov;  Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke;  Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu s tem tehničnim pravilnikom zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov;  Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali več nevarnih lastnosti (so zdravju in/ali okolju škodljive npr. vnetljivost, dražljivost, strupenost, mutagenost, idr.), ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU;  Odpadna in električna in elektronska oprema iz gospodinjstev (v nadaljnjem besedilu: OEEO) je OEEO iz gospodinjstev iz predpisa, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo;  Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki so odpadki, ki nastajajo v kuhinjah in pri razdeljevanju hrane zaradi izvajanja živilske dejavnosti (gostinstvo) – (v nadaljevanju: biološki odpadki ali BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 01 08 iz seznama odpadkov;  Biološko razgradljivi odpadki so odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvu in zelenim vrtnim odpadom (v nadaljevanju: biološki odpadki ali BIO) se uvrščajo med odpadke s številko 20 02 01 iz seznama odpadkov;  Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta;  Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je zbiralec iz predpisa, ki ureja odpadke, ki je z aktom občine doložen za izvajalca obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov;  Občina - občine v katerih izvajalec opravlja obvezne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki;  Zabojnik za odpadke je tipizirana zabojnik, velikosti 120 l, 240 l, in 1100 1 za potrebe enega ali več uporabnikov;  Obračunski volumen zabojnika je obračunski volumen zabojnika glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov in kriterije za določitev minimalnega obračunskega volumna za posameznega uporabnika skladno s tem tehničnim pravilnikom;  Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, z namenom, da se kompost uporabi na tem vrtu;  Kontejner je zaprta ali odprta posoda za odpadke velikosti od 5 do 7,5 m3 za zbiranje različnih vrst odpadkov;  Zbiralnica ločenih frakcij ali »Ekološki otok« je nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov na zbirnih mestih izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo;  Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov;  Smetarsko vozilo je specialno vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov; Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2253  Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 do 7,5 m3 kontejnerjev;  Naprava za obdelavo odpadkov je naprava v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, v kateri se odpadki obdelujejo (v nadaljevanju: CERO);  Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: Odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje nenevarnih obdelanih odpadkov. Drugi pojmi uporabljeni v tem tehničnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je določeno v odloku, zakonih in podzakonskih predpisih, iz področja ravnanja z odpadki. 3. člen (cilji ravnanja s komunalnimi odpadki) V občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi se odpadki zbirajo ločeno na več načinov/tehnologij, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov. Uporabniki obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec pa jih prevzema na način določen s Tehničnim pravilnikom in Odloki. Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki so:  omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;  zagotoviti učinkovito izločanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov;  zagotoviti obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov preden se jih odstrani po postopku v skladu s predpisi ali z odlaganjem na odlagališču nenevarnih odpadkov,  zagotoviti v največji meri predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov;  uveljavitev načela 'stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov';  zagotoviti izdelavo in sprejem letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. II. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki in pogojev ter načina zbiranja odpadkov 4. člen (Zbiranje komunalnih odpadkov) Dejavnost javne službe zbiranja komunalnih odpadkov je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zakonodajo s področja ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. Izvajanje dejavnosti mora biti zagotovljeno za celotno območje občine. V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje:  ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov;  kosovnih odpadkov;  odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč;  odpadkov s tržnic;  odpadkov iz čiščenja cest;  mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO);  bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO);  izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. Storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov so:  prevzem ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih;  prevzem kosovnih odpadkov od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih po sistemu na vpoklic;  prevzem odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč na prevzemnih mestih;  prevzem odpadkov iz čiščenja cest na prevzemnih mestih;  prevzem MKO od povzročiteljev odpadkov na prevzemnih mestih;  prevzem ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov na zbiralnicah ločenih frakcij od povzročiteljev odpadkov;  prevzem bioloških odpadkov na prevzemnih mestih povzročiteljev odpadkov, ki teh odpadkov ne kompostirajo sami;  prevzemanje odpadkov s premično zbiralnico;  prevzem nevarnih odpadkov na zbirnih mestih;  zbiranje in prevzemanje vseh ločenih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnih centrih;  tehtanje, opredelitev in evidentiranje vrste odpadkov ter priprav predpisane spremne dokumentacije;  vizualna kontrola odpadkov;  predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje za namene prevoza do naprav za obdelavo odpadkov;  začasno skladiščenje odpadkov;  izvajanje sortirne analize MKO;  prevoz in predaja odpadkov do zbiralca, obdelovalca ali odstranjevalca odpadkov;  obveščanje in ozaveščanje uporabnikov storitev javne službe. 5. člen (tehnologija ravnanja z odpadki) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na način in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. V občini se odpadki zbirajo ločeno na več načinov odvisno od vrste in lastnosti odpadkov. Povzročitelji odpadkov obvezno ločujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na način oziroma s tehnologijo, ki velja za območje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na različne načine in optimizira prevoze glede na značilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 6. člen (Način zbiranja komunalnih odpadkov po vrsti odpadka) V skladu s predpisi s področja varstva okolja je obvezno ločevanje odpadkov na izvoru – pri povzročiteljih odpadkov. Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega:  zbiranje/prevzemanje MKO pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov;  zbiranje/prevzemanje bioloških odpadkov pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov;  zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzročiteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov;  zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah ločenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla, odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona;), na območju individualnih gospodinjstev, večstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2254 Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega:  zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in drugih uporabnikov v letnih akcijah s premično zbiralnico in na zbirnem centru;  zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev na vpoklic in na zbirnem centru;  zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njimi, skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo s področja o ravnanju z gradbenimi odpadki;  zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošče« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njimi, skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo s področja o ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest;  zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih sveč na pokopališčih v občini in pravilno ravnanje z njimi, skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo s področja o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svečami;  zbiranje/prevzemanje vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. člen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje/prevzemanje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« se izvaja:  s specialnim komunalnim vozilom - smetarjem za prevzemanje odpadkov v zabojnikih volumna od 120 l , 240 l, do 1.100 l pri vseh uporabnikih;  s samonakladalnim vozilom za prevoz kontejnerjev od 5 do 7,5 m3;  z drugimi vozili, glede na značilnosti in količine odpadkov. Do težje dostopnih lokacij se izvajalec lahko po potrebi pripelje z manjšim, lahkim tovornim vozilom do prevzemnega mesta (običajno skupno prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec). Z manjšim tovornim vozilom se rešuje tudi situacije odvoza v primeru izrednih razmer (sneg, neurje, naravne nesreče, idr.), ko je dostop večjim smetarskim vozilom otežen ali onemogočen. 8. člen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih dolžna upoštevati povzročitelj komunalnih odpadkov in izvajalec javne službe:  povzročitelj komunalnih odpadkov je dolžan na dan zbiranja odpadkov po veljavnem letnem razporedu najkasneje do 6. ure zjutraj dostaviti zabojnik za odpadke na zanj določeno prevzemno mesto;  prevzemno mesto za zbiranje odpadkov mora biti na mestu določenem s soglasjem izvajalca in je locirano ob robu ustrezne vozne poti smetarskega vozila in ni oddaljeno več kot 5 m od roba vozne poti;  povzročitelj komunalnih odpadkov hrani zabojnik na zbirnem mestu na svojem zemljišču, ob hiši ali drugem objektu in ga v času odvoza postavi na zanj določeno prevzemno mesto. Po odvozu povzročitelj komunalnih odpadkov zabojnik pospravi nazaj na zbirno mesto na svoje zemljišče;  za povzročitelje komunalnih odpadkov, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoč, se za enega ali več povzročiteljev komunalnih odpadkov določi lokacijo prevzemnega mesta. Lokacijo določi izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov skupaj s povzročiteljem komunalnih odpadkov. V primeru, ko je lokacija sporna, jo določi pristojni občinski organ za komunalne zadeve po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe;  izvajalec javne službe izprazni samo tipizirane zabojnike ali tipizirane vreč z logotipom izvajalca javne službe. Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov in mešane embalaže v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno, v primeru da imetnik odpadkov vseeno nastavi odpadke ob zabojniku izvajalec javne službe le te pobere, če so to mešani komunalni odpadki, ali embalaža in uporabniku za tisti mesec dodatno zaračuna strošek odvoza za 120 l zabojnik. V primeru odlaganja odpadkov ob ekoloških otokih se zaračuna šestkratnik stroška odvoza za 120 l zabojnik;  mešanih komunalnih odpadkov ali odpadne embalaže postavljene ob zabojnik izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti, če jih prevzame pa je upravičen obračunati dodatne stroške za ravnanje z odpadki. V primeru povečanih potreb morajo povzročitelji komunalnih odpadkov naročiti dodatni zabojnik ali si priskrbeti ustrezne dodatne tipizirane vreče za odpadke pri izvajalcu javne službe. Druge vreče z komunalnimi odpadki ni dolžan prevzeti, ker pa je potrebno preprečiti kopičenje odpadkov jih izvajalec javne službe lahko pobere in zaračuna dodatni strošek;  če izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzročiteljih komunalnih odpadkov, obstoječi zabojnik za odpadke več kot dva meseca zapored ne zadoščajo dejanski količini odpadkov, izvajalec določi nove, dodatne ali večje zabojnike za odpadke, ki bodo zadostovale potrebam;  odpadke je imetnik odpadkov dolžan zbirati v za to določenih tipiziranih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. V zabojnik za mešane komunalne odpadke ni dovoljeno odlagati ločenih frakcij, ki jih je povzročitelj dolžan ločiti na izvoru nastanka v namenske tipizirane zabojnike;  v primeru, ko izvajalec javne službe ugotovi opisane nepravilnosti, ni dolžan prevzeti komunalnih odpadkov, povzročitelju komunalnih odpadkov pusti obvestilo o nepravilno zbranih odpadkih (sortiranju) pod pokrovom zabojnika v katerem so nepravilno razvrščeni odpadki in pozove povzročitelja komunalnih odpadkov, da odpadke pravilno razvrsti ter ponovno postavi na prevzemno mesto ob naslednjem predvidenem času za prevzem posamezne frakcije;  biološki odpadki se odlagajo v rjavi zabojnik v razsutem stanju, v papirnatih vrečkah ali v biološko razgradljivih vrečkah iz škroba (biorazgradljive vrečke). Rjavi zabojnik se na dan odvoza najkasneje do 6. ure zjutraj postavi na prevzemno mesto. 9. člen (uporabniki storitev javne službe) Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) in drugi uporabniki, ki izpolnjujejo pogoje za uporabnika storitev javne službe, se morajo obvezno vključiti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vključitvijo določi:  natančna lokacija prevzemnega mesta (pri določitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije);  velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblaščenih delavcev izvajalca javne službe;  pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke; Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2255  pogoje glede ločevanja odpadkov na izvoru;  terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe v roku osmih dni od izpolnitve predpisanih pogojev v Odloku, o pridobitvi statusa uporabnika stavbe in pričeti z oddajanjem odpadkov. V primeru, če se povzročitelj ne prijavi v sistem oziroma ne sporoči zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe upravičen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzročitelja komunalnih odpadkov vključi v sistem ravnanja z odpadki in obračun storitev, skladno z Odlokom in veljavno zakonodajo. Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov. Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki komunalne odpadke kopiči, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven odlagališča, ki je namenjeno odlaganju komunalnih odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 10. člen (način zbiranja odpadkov) Način zbiranja odpadkov glede na vrste odpadkov in pogoje ter značilnosti naselij v posameznih občinah poteka po naslednjih tehnologijah, 1. Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem urniku odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja. 2. Zbiranje ločeno zbranih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko 15 01 06) po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem urniku odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja. 3. Zbiranje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem urniku odvoza na prevzemnem mestu povzročitelja za vse uporabnike, ki so vključeni v sistem zbiranja BIO. Ločevanje bioloških odpadkov je obvezno na vseh območjih poselitve. Povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva lahko hišno kompostira kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku. Povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov iz zelenega vrtnega odpada sam, pa mora te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku na način, določen s tem predpisom. Povzročitelji komunalnih odpadkov, ki imajo možnost kompostiranja bioloških odpadkov na lastnem vrtu so dolžni izvajalcu javne službe podati pisno izjavo, da sami kompostirajo svoje biološke odpadke v ustreznem hišnem kompostniku. Osnutek izjave določi izvajalec javne službe in ima obrazec objavljen na spletni strani. Način kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev ni predmet javne službe. Lokacija kompostnika mora biti na primernem zračnem mestu, da je v največji možni meri onemogočeno širjenje neprijetnih vonjav v okolico. Kompostiranje je možno le v naseljih, v katerih je možno zagotoviti higienske pogoje in omejiti smradne emisije. Kompostiranje v strnjenih naseljih je možno, če lokacija kompostnika in kompostnik izpolnjujeta pogoje iz tehničnega pravilnika. Lokacija kompostnika mora biti na primernem mestu in zračna, da ne omogoča zadrževanja vonjav iz kompostnika oziroma ne omogoča širjenja smradnih emisij v okolje. Kompostnik mora biti:  kompaktne izvedbe, da onemogoča dostopom živalim do ostankov hrane;  z dovolj velikimi režami, odprtinami, ki omogočajo dostop zraka do vsebine v njem;  opremljen s pokrovom, ki mora biti vedno nameščen tako, da pokriva kompostnik v celoti. Povzročitelj komunalnih odpadkov, ki bioloških kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada ne kompostirajo sami na lastnem vrtu, morajo biološke odpadke zbirati na način, kot je določen v letnem programu ravnanja z odpadki in skladno s tem tehničnim pravilnikom. Gospodinjstva v večstanovanjskih objektih (blokih) in v stanovanjskih hišah, ki nimajo lastnega kompostnika zbirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad, v zabojnikih rjave barve, velikosti 120 l in 240 l. Povzročitelji komunalnih odpadkov, katerih dejavnost je trgovina s prehrano, sadjem ali zelenjavo, gostinstvo, predelava hrane in podobno, ne smejo bioloških odpadkov prepuščati v zabojnikih ali vrečkah, ki so namenjene prepuščanju mešanih komunalnih odpadkov, temveč morajo imeti za to namenjeno rjavo posodo za biološke odpadke. 4. Zbiranje ločenih frakcij na »Ekološkem otoku« Zbiranje ločenih frakcij na »Ekološkem otoku« je tehnologija zbiranja pri kateri povzročitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno stekleno embalažo in odpadno papirno in kartonsko embalažo v ustrezno označene zabojnike. Ob zabojnikih na ekoloških otokih ni dovoljeno odlagati nobenih vrst odpadkov. 5. Zbiranje kosovnih odpadkov Prevzem kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzročitelja komunalnih odpadkov na podlagi predhodnega naročila s »prijavnico«, s katero se uporabnik naroči na odvoz kosovnih odpadkov:  preko klasične pošte, na naslov Komunalno podjetje Ormož, Hardek 21C, 2270 Ormož;  preko elektronske pošte na elektronski naslov izvajalca javne službe: deponija@kp-ormoz.si;  preko telefona, na telefonsko številko: 02 741 06 65 ob delavnikih med 8.00 in 15.00. Vsak povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je vključen v reden odvoz odpadkov, pripada enkrat na leto brezplačen odvoz kosovnih odpadkov do volumna 5 m3. Povzročitelji komunalnih odpadkov, ki so vključeni v izvajanje storitev, lahko naročijo odvoz kosovnih odpadkov kadarkoli, skozi celo leto. Na zadnji strani položnice prejmejo naročilnico enkrat letno, s katero se naroči na odvoz kosovnih odpadkov. Naročilnica je dostopna tudi na spletni strani izvajalca javne službe. Izpolnjeno naročilnico lahko vrnejo povzročitelji komunalnih odpadkov po pošti, elektronski pošti ali osebno na zbirni center Dobrava. O točnem datumu in času odvoza izvajalec javne službe vsakega naročnika predhodno telefonsko obvesti. Takrat naročnik prejme dodatne informacije oziroma navodila glede odvoza. Ob odvozu je zaželena prisotnost naročnika. Preden se odvoz izvede, je potrebno preveriti, če ima naročnik poravnane vse zapadle obveznosti. V kolikor ima naročnik dolg, ga mora poravnati preden se mu odvoz izvede. V kolikor uporabnik več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov, mora za vsak naslednji odvoz plačati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Odvoz kosovnih odpadkov v večstanovanjski objektih je podoben, vendar gre v tem primeru za naročilo enega vhoda stanovalcev. Stanovalci enega vhoda izpolnijo naročilnico in se s predstavnikom vhoda dogovorijo, da Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2256 nam posreduje naročilnico, ter se dogovori glede termina odvoza odpadkov. Na zbirnem centru Dobrava se ločujejo kosovni odpadki na posamezne frakcije, in sicer na:  odpadno električno in elektronsko oprema (OEEO po skupinah, predpisanih z zakonom);  kovinske kosovne odpadke;  lesne kosovne odpadke;  odpadni nekovinski in nelesni kosovni elementi (vzmetnice, sanitarni elementi, kavči,…). Zbrana OEEO se skladišči ločeno, ter se preko sheme oddaja registriranim prevzemnikom. Kovinski odpadki se skladiščijo in predajo v ponovno uporabo. Leseni kosovni odpadki se zmeljejo s posebnim drobilcem, skladiščijo in oddajajo v ponovno uporabo. Še uporabna oblačila, obutev in pohištvo se skladišči in preda v ponovno uporabo Centru ponovne uporabe v Ormožu. Vzmetnice, sedežne garniture, preproge in druge večje neuporabne kosovne odpadke se skladišči in preda v nadaljnjo obdelavo in odlaganje. Kosovne odpadke lahko povzročitelji komunalnih odpadkov v zbirnih centrih brezplačno predajo le s predložitvijo plačane položnice za pretekli mesec. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili pooblaščene osebe v zbirnem centru. 6. Zbiranje nevarnih odpadkov Tehnologija zbiranja nevarnih odpadkov se izvaja v zbirnem centru skozi vse leto. Za prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev izvajalec javne službe v zbirnem centru zagotavlja prehodno zbiralnico nevarnih frakcij, ki je opremljena s tipiziranimi in označenimi zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. Obvezna je prisotnost pooblaščene osebe saj nevarnih odpadkov ni dovoljeno prepuščati in zbirati nenadzorovano. Izvajalec javne službe prepuščene nevarne odpadke stehta, in sicer vsako vrsto po klasifikacijski številki posebej. Stehtane nevarne odpadke izvajalec sortira v predpisano označeno embalažo. Ko je zbrana primerna količina nevarnih odpadkov, jih izvajalec javne službe opremi s predpisano dokumentacijo in odda pooblaščenim predelovalcem oz. odstranjevalcem, skladno z zakonodajo. Izvajalec javne službe po potrebi zagotovi tudi ločeno zbiranje nevarnih frakcij s premično zbiralnico nevarnih frakcij, ki s postanki na vsaki lokaciji po vnaprej določenem urniku omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstva izvajalcu javne službe te frakcije varno predajo. 7. Zbiranje in prevzem odpadnih nagrobnih sveč Odpadne nagrobne sveče iz plastičnih materialov zbira izvajalec na vseh občinskih pokopališčih v za to posebej namenjene in označene zabojnike kapacitete 1100 1. Ko je zbrana primerna količina odpadnih nagrobnih sveč, jih izvajalec javne službe prepelje v zbirni center, kjer jih začasno skladišči in nato preda pooblaščenemu prevzemniku. 8. Prevzem mešanih gradbenih odpadkov Mešani gradbeni odpadki se prevzemajo na zbirnem centru. Uporabnik lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno do 1,0 m³ mešanega gradbenega materiala. Brezplačno lahko gradbene odpadke oddajajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim plačanim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki in po predhodnem preverjanju, da imajo poravnane obveznosti iz naslova komunalnih storitev. Za prevzem večjih količin mešanega gradbenega materiala se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca. 9. Prevzem gradbenega materiala, ki vsebuje azbest – » salonitne plošče « Povzročitelj komunalnih odpadkov z lastnim prevozom pripelje na zbirni center gradbeni material, ki vsebujejo azbest. »Salonitne plošče« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošč glede na pripeljano težo se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 10. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Povzročitelj komunalnih odpadkov z dokazilom o vključenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje ločeno zbrane komunalne odpadke na zbirni center in jih razvrsti v ustrezno označene zabojnike ali kontejnerje. III. Pogostost ( frekvenca) prevzemanja odpadkov 11. člen (pogostost odvoza) Pogostost oziroma frekvenco zbiranja posamezne frakcije odpadkov izvajalec javne službe določa na letni ravni v razporedu zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Podlaga za določanje dinamike zbiranja pa je letna količina vseh odpadkov v preteklem letu ter značilnosti posameznih območij naselij, glede na tehnologijo zbiranja komunalnih odpadkov in glede na vrsto komunalnih odpadkov. Povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo odpadke po minimalni zagotovljeni pogostosti in skladno z letnimi razporedi odvozov. V primeru nastanka nepredvidljivih okoliščin, nastalih zaradi višje sile, izvajalec javne službe v okviru objektivnih možnosti izvede odvoze odpadkov. O spremembah urnikov odvoza odpadkov zaradi nepredvidljivih okoliščin obvesti izvajalec javne službe uporabnike na krajevno običajen način in na svoji spletni strani. Pogostost zbiranja: 1. Uporabnik storitev javne službe in drugi uporabniki:  MKO – vsake 4 tedne - 13 x letno, kar predstavlja frekvenco odvoza 1. V večstanovanjskih zgradbah in centru Ormoža se odvoz izvaja 26 x letno, kar predstavlja frekvenco odvoza 2;  odpadna embalaža in odpadni papir ter kartonska embalaža (posoda z rumenim pokrovom in rdečim ali modrim pokrovom) – 13 x letno, kar predstavlja frekvenco odvoza 1. V večstanovanjskih zgradbah in centru Ormoža se odvoz izvaja 26 x letno, kar predstavlja frekvenco odvoza 2;  biološki odpadki – se v obdobju od 1.4. do 31.10. odvzažajo tedensko, v obdobju od 1.11. do 31.3. se odvažajo na 14 dni; predvidoma 42 x letno. 2. Zbiralnice ločenih frakcij - ekološki otoki:  odpadna steklena embalaža – vsaka 2 tedna krajevna središča in strnjena naselja ali vsake 4 tedne na redko poseljenih območjih,  odpadni papir ter papirna in kartonska embalaža – minimalno enkrat na 4 tedne. 3. Letne akcije zbiranj:  Kosovni odpadki – letno na podlagi naročilnice skozi celo leto,  Nevarni odpadki – letno na podlagi naročilnice skozi celo leto. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2257 IV. Tipizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke ter merila za določanje izhodiščne prostornine zabojnika in vreč 12. člen (opis namenskih zabojnikov) Izvajalec javne službe obračuna stroške zbiranja, obdelave in odlaganja odpadkov na podlagi Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in Letnega elaborata ter veljavnih zakonskih predpisov o načinu oblikovanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. Povzročitelj komunalnih odpadkov je dolžan plačevati stroške ravnanja z odpadki od dneva, ko izvajalec javne službe organizira in prične izvajati zbiranje ter odvoz komunalnih odpadkov na območju, kjer ima svoj objekt, stanovanjske, poslovne in druge površine. Izvajalec javne službe preda povzročitelju komunalnih odpadkov v uporabo črn zabojnik za mešane komunalne odpadke in zabojnik z rumenim pokrovom za zbiranje mešane odpadne embalaže. V primeru, da povzročitelj odpadkov uporablja namesto črnega zabojnika tipizirane vreče z napisom, mu jih izvajalec zagotovi brezplačno v količini kot je določen izhodiščni volumen za uporabnika ali drugega uporabnika glede na minimalne standarde tega tehničnega pravilnika. Dodatne tipizirane vreče z napisom se zaračunajo v skladu z veljavnim cenikom. V primeru, ko povzročitelj komunalnih odpadkov nima možnosti kompostiranja bioloških odpadkov, mu izvajalec javne službe brezplačno preda v uporabo rjav zabojnik, pri tem pa plačuje potem stroške zbiranja in ravnanja z biološkimi odpadki. V kolikor zabojnik za zbiranje odpadkov ni več uporaben, ga izvajalec povzročitelju nadomesti z novim. Povzročitelj je dolžan uporabljati zabojnik za odpadke za namen zbiranja komunalnih odpadkov, za katerega je zabojnik tudi dobil v uporabo. V primeru odtujitve ali uničenja zabojnika za komunalne odpadke, ki ga ima povzročitelj komunalnih odpadkov v uporabi, je dolžan plačati stroške menjave zabojnika po ceniku izvajalca. 13. člen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vreč za odpadke) Zabojniki za odpadke Povzročitelji komunalnih odpadkov zbirajo komunalne odpadke na izvoru v tipizirane namenske zabojnike za komunalne odpadke, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih zabojnikih za odpadke (EN- 840-1 do 6). Standardna velikost in barva zabojnikov za zbiranje frakcij odpadkov po skupinah uporabnikov: STANOVANJSKE HIŠE: MKO (črn zabojnik s črnim pokrovom): 120 l, 240 l. OE (črn zabojnik z rumenim pokrovom): 240 l. BIO (rjav zabojnik): 120 l, 240 l. VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI: MKO (črn zabojnik s črnim pokrovom): 120 l, 240 l, 1100 l. OE (črn zabojnik z rumenim pokrovom): 120 l, 240 l, 1100 l. BIO (rjav zabojnik): 120 l, 240 l. DRUGI UPORABNIKI: MKO (črn zabojnik s črnim pokrovom): 120 l, 240 l, 1100 l. OE (črn zabojnik z rumenim pokrovom): 240 l, 1100 l. BIO (rjav zabojnik): 120 l, 240 l. STEKLO (zelen zabojnik z zelenim pokrovom): 120 l, 240 l, 1100 l. PAPIR (zelen zabojnik z rdečim pokrovom ali črni zabojnik z modrim pokrovom): 120 l, 240 l, 1100 l. Zabojnik za mešane komunalne odpadke (MKO) je črne barve z črnim pokrovom. Zabojnik za odpadno embalažo (OE) je črne barve z rumenim pokrovom. Zabojnik za biološko razgrad1jive odpadke (BIO) je rjave barve z rjavim pokrovom. Zabojnik za papirno in kartonsko embalažo (PAPIR) je zelene barve z rdečim pokrovom ali črne barve z modrim pokrovom (novejše). Zabojnik za stekleno embalažo (STEKLO) je zelene barve z zelenim pokrovom. Zabojnike za mešane komunalne odpadke, za mešano odpadno embalažo, biološke odpadke, papirno in kartonsko, ter stekleno embalažo na prevzemnem mestu povzročitelja komunalnih odpadkov in na zbiralnicah ločenih frakcij zagotavlja izvajalec javne službe in so javna infrastruktura. Prvo namestitev zabojnikov izvede izvajalec javne službe brezplačno. Izvajalec javne službe zagotavlja tudi brezplačno zamenjavo dotrajanih in uničenih zabojnikov, vendar ne prej kot po preteku šestih let. Pred potekom šestletnega obdobja se zamenjava zabojnika izvede le na podlagi plačila. Zamenjavo poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzročili delavci izvajalca pred potekom šestih let. Zamenjavo obstoječega zabojnika za odpadke z zabojnikom večje ali manjše prostornine izvede izvajalec na podlagi vloge uporabnikov storitev in lastnih ugotovitev o dejanski količini nastajanja mešanih komunalnih odpadkov. Zamenjava zabojnika je brezplačna. Za čistočo zabojnikov za mešane komunalne odpadke za odpadno embalažo ter za biološke odpadke, kateri so nameščeni pri uporabnikih skrbijo povzročitelji odpadkov sami. 14. člen (Merila za določanje izhodiščnega volumna opreme za odpadke) Pri določanju vrste, števila in prostornine zabojnika(ov), ki jih uporabljajo posamezni uporabniki storitev, se upošteva predvidena količina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in način zbiranja ter pogostost praznjenja. Merila so zapisana za pogostost odvoza 1. a.) Individualni in večstanovanjski objekti ŠTEVILO OSEB V GOSPODINJSTVU ALI OBJEKTU MKO OE BIO 1 oseba 60 l 60 l Po potrebi 2-7 oseb 120 l 120 l Po potrebi 8 ali več oseb 30 l za vsako oseb pri frekvenci odvoza 1 30 l za vsako osebo pri frekvenci odvoza 1 Po potrebi Za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in odpadne mešane embalaže v individualnih objektih in večstanovanjskih objektih uporabniki uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzročene količine komunalnih odpadkov med enim in drugim praznjenjem. Velikost zabojnikov je enaka ali večja kot je določeno v tabeli, ki predpisuje izhodiščne Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2258 minimalne volumne glede na število oseb v gospodinjstvu oz. objektu. Dokončno velikost zabojnikov določi izvajalec na podlagi gornjih meril in frekvence odvoza za posamezni objekt vendar ne more biti velikost zabojnikov manjša kot je minimalni standard. b.) Objekti za občasno bivanje – počitniške hiše, nenaseljeni objekti Objekt za občasno bivanje je po tem Tehničnem pravilniku objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljena nobena oseba in v katerem ni stalno naseljena nobena oseba, ampak je le v občasni uporabi (počitniška hiša). V sistem zbiranja komunalnih odpadkov je objekt za občasno bivanje vključen z minimalno 1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika (120 l ) za mešane komunalne odpadke ali ½ tipizirane vreče za odpadke. Za zbiranje mora uporabnik uporabljati komplet vseh zabojnikov kot je predvideno v skladu s tehnologijo zbiranja posameznih vrst komunalnih odpadkov v deležu 1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika za posamezno vrsto odpadkov (120 l). Za objekte, na katerih je posest opuščena ali ni možna uporaba objekta v počitniške namene ali predstavljajo zaokroženo celoto objektov na eni lokaciji, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščen objekt ali objekt nezmožen za uporabo velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati. Izvajalec lahko uporabniku, ki je lastnik stanovanjske stavbe ali drugega objekta, ki zaradi osebnih ali drugih okoliščin na podlagi ustreznih dokazil dokaže, da stavba ali objekt več kot 12 mesecev ne bo v kakršnikoli uporabi, odobri minimalno vključenost stanovanja ali objekta v višini 1/3 najmanjšega izhodiščnega zabojnika. c.) Merila za določanje izhodiščne opreme za druge uporabnike Za določitev najmanjše velikosti opreme posebej za zbiranje odpadne embalaže in ločeno zbiranje MKO, se upošteva število zaposlenih v skladu z naslednjo razpredelnico za velikosti zabojnikov na mesečni ravni pri frekvenci odvoza 1. ŠTEVILO ZAPOSLENIH MKO OE BIO 1-8 zaposlenih 120 l 120 l Po potrebi 9-16 zaposlenih 240 l 240 l Po potrebi 17-24 zaposlenih 360 l 360 l Po potrebi 25-74 zaposlenih 1.100 l 1.100 l Po potrebi Pri uporabnikih iz gostinske dejavnosti se za določitev velikosti opreme poleg števila zaposlenih upošteva tudi število sedežev, pri tistih, ki imajo le stojišča, pa število stojišč, pri čemer se štirje sedeži oz. štiri stojišča štejejo za enega zaposlenega. V vzgojno-izobraževalnih zavodih se za določitev velikosti zabojnikov uporabi število učencev ali število varovancev, kjer se štirje učenci ali varovanci štejejo za enega zaposlenega. Drugi uporabnik lahko v primeru, če meni, da je najmanjša velikost opreme, določena iz gornje razpredelnice zanj prevelika, poda izvajalcu pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroča komunalnih odpadkov. O pisnih izjavi odloči izvajalec in v primeru nesoglasja med drugim uporabnikom in izvajalcem preda primer v obravnavo pristojni občinski inšpekciji. Drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov se z izvajalcem dogovorijo za način zbiranja in odvoz odpadkov in opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pisni dogovor. Drugi uporabnik, ki presega merila volumna 1.100 litrov mora biti vključen v sistem zbiranja odpadkov najmanj z volumnom 1.100 litrov. Drugi uporabniki, ki nima zaposlenih delavcev ali nima ločenega objekta za opravljanje dejavnosti lahko komunalne odpadke zbira skupaj z gospodinjstvom na lokaciji registrirane dejavnosti. d.) Namenske tipizirane vreče Zbiranje MKO in drugih vrst odpadkov v tipizirane zelene vreče z logotipom izvajalca javne službe je možno v primerih:  pri občasno povečanih količinah odpadkov pri povzročitelju, ki uporablja zabojnik;  stalno, na redkeje poseljenih območjih, kjer ni možen dostop s smetarskim vozilom. V primeru občasno povečanih količin mešanih komunalnih odpadkov na zbirnih mestih, kjer so že postavljeni zabojniki, se odpadki odlagajo v zelene tipizirane vreče z logotipom izvajalca javne službe, ki si jih povzročitelji komunalnih odpadkov proti plačilu priskrbijo sami pri izvajalcu javne službe in jih odložijo zraven obstoječega zabojnika za odpadke v primeru, da so kapacitete zabojnika za odpadke že zapolnjene. V primeru, da prostornina obstoječih zabojnikov za komunalne odpadke več kot 2 meseca ne zadošča potrebam povzročitelja komunalnih odpadkov, je potrebno zabojnike za odpadke nadomestiti z zabojniki večje prostornine ali postaviti dodatne zabojnike za odpadke. Stalno odlaganje mešanih komunalnih odpadkov v zelene tipizirane vreče z logotipom izvajalca poteka na redkeje poseljenih območjih, kjer je dostop s smetarskim vozilom onemogočen. Napolnjene vreče se na dan odvoza po urniku postavijo na prevzemno mesto ob vozni poti smetarskega vozila, ki jo določi izvajalec javne službe. Na vrečah je odtisnjen logotip izvajalca javne službe. V ceni vreče je že vračunan strošek zbiranja, obdelave in odlaganja oziroma odstranjevanja teh odpadkov. V. Minimalni standardi za določitev prevzemnih mest in zbiralnic, vključno s skupnimi prevzemnimi mesti na nedostopnih krajih 15. člen (minimalni standardi) Transportne poti Zbiralnice ločenih frakcij in prevzemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dostopna smetarskim vozilom za neoviran in varen prevzem komunalnih odpadkov v vseh vremenskih razmerah in smejo biti oddaljena od roba prometne poti smetarskega vozila največ 5m. Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz komunalnih odpadkov do prevzemnega mesta mora biti 3m, svetla višina pa 4m. Če je dostopna pot do prevzemnega mesta ožja ali ni urejena na način, ki omogoča varno vožnjo in obračanje specialnega komunalnega vozila, je izvajalec javne službe ni dolžan vključiti v kataster transportnih poti. Transportne poti rednega odvoza komunalnih odpadkov potekajo po javnih cestah, izjemoma pa po privatnih zemljiščih in morajo imeti zagotovljeno in urejeno redno letno in zimsko vzdrževanje za prevoz kamiona. Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2259 Slepa cesta ob robu katere so prevzemna mesta za prevzem komunalnih odpadkov mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je najmanjši radij 3m in je zagotovljena preglednost križišča. Vzvratna vožnja smetarskega vozila je dovoljena samo v primerih, ko transportna pot nima zaključka s primernim obračališčem, največ dolžine 50 m. Transportne poti morajo biti določene na način, da izvajalec javne službe ne krši cestno prometnih predpisov. V kolikor je dostop do prevzemnega mesta oviran (zaparkiran dostop, zaklenjeno prevzemno mesto) izvajalec javne službe šteje, da je opravil storitev in jo upošteva pri obračunu. Prevzemna mesta Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču uporabnika. Prevzemno mesto določi izvajalec javne službe v soglasju z uporabnikom. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke pristojni organ občinske uprave. Prevzemno mesto je ob transportni poti smetarskega vozila. Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov določi skupne zabojnike, katerih število in velikost določi izvajalec javne službe skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom. Prevzemno mesto mora ustrezati naslednjim pogojem:  ne sme biti oddaljeno od transportne poti odvoza več kot 5 m in  dostop do prevzemnega mesta mora biti utrjen, zavarovan pred drsenjem in ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Register prevzemnih mest Izvajalec javne službe mora voditi register prevzemnih mest z naslednjimi podatki:  lokacija prevzemnega mesta za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo;  identifikacijska oznaka iz katastra stavb za vsako posamezno stavbo ali del stavbe, v kateri nastajajo mešani komunalni odpadki, biološke odpadke, ločene frakcije in odpadno komunalno embalažo;  ulica in hišna številka stavbe. V registru prevzemnih mest se vodijo tudi naslednji podatki, ki so potrebni za določitev cene in obračun storitev javne službe:  firma oziroma ime ter sedež oziroma prebivališče uporabnikov;  število članov posameznega gospodinjstva oz. stavbe;  velikost in število zabojnikov oziroma delež na skupnem zabojniku po posameznem uporabniku. Zbiralnice ločenih frakcij Izvajalec javne službe zagotavlja za prevzemanje ločenih frakcij ki se ne prevzemajo po sistemu »od vrat do vrat« zbiralnice ločenih frakcij, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi zabojniki za prevzemanje ločenih frakcij. V uporabi so zabojniki velikosti 1100 litrov, ki imajo za zbiranje posameznih frakcij različne barve pokrovov. Vsak zabojnik za ločene frakcije je opremljen z nalepko, ki vsebuje informacijo o tem, kaj je v posamezni zabojnik dovoljeno odlagati. Pokrovi zabojnikov so enotnih barv glede na frakcijo, ki se v določenem zabojniku zbira. Za papir se uporablja rdeča barva pokrova (novejše modra barva pokrova), za stekleno embalažo se uporablja zelena barva pokrova. Vsi zabojniki so zaprti (zaklenjeni), z odprtinami ustreznih dimenzij, ki omogočajo odlaganje ustreznih frakcij in onemogočajo odlaganje drugih neustreznih odpadkov (kosovnih, nevarnih, MKO, BIO OE). Na zbiralnicah ločenih frakcij - ekoloških otokih se zbira odpadna steklena embalaža in odpadni papir in karton. Odpadke na zbiralnice ločenih frakcij povzročitelji odpadkov prinašajo sami. Zbiralnice ločenih frakcij so namenjene uporabnikom javne službe in drugim uporabnikom, ki so vključeni v sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Iz zbiralnic ločenih frakcij se stalno, redno in nemoteno zagotavlja prevoz ločenih frakcij na zbirni center za ravnanje z odpadki. Zbiralnice ločenih frakcij so prostorsko razporejene:  v urbanih ali večjih stanovanjskih naseljih najmanj ena zbiralnica na vsakih 500 prebivalcev;  najmanj ena zbiralnica ob večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah in otroških vrtcih;  najmanj ena zbiralnica v naseljih z manj kot 500 prebivalci. Izvajalec vodi digitalni kataster zbiralnic ločenih frakcij. Za vsako zbiralnico se v katastru opredeli naslednje:  šifra lokacije zbiralnice;  Gauss – Krügerjeve koordinate (y, x);  vrsta ločenih frakcij, ki se zbirajo;  velikost, tip in število zabojnikov za posamezno vrsto ločenih frakcij. VI. Letni razpored – urnik odvoza komunalnih odpadkov 16. člen (urniki odvozov) Število odvozov komunalnih odpadkov je odvisno od gostote poselitve. Izvajalec javne službe konec leta pripravi razpored – urnik odvoza za naslednje leto, katerega povzročitelji prejmejo na zadnji strani položnice za mesec november po pošti na dom ali v drugi obliki prejemanja računov. Odvoz komunalnih odpadkov po sistemu odvoza »od vrat do vrat« poteka po letnem razporedu. VII. Podrobnejši pogoji prepuščanja komunalnuh odpadkov v zbirnem centru 17. člen (zbirni center) Zbirni center je urejen prostor, pokrit ali nepokrit, na katerem so postavljeni ustrezno označeni zabojniki v katere uporabniki po navodilih pooblaščene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. Pogoji prepuščanja odpadkov v zbirnem centru Povzročitelji komunalnih odpadkov pod nadzorom pooblaščene osebe javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 1.100 l in kontejnerje velikosti od 5 m³ do 7,5 m³, ki so primerno označeni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Letna količina individualno pripeljanih ločeno zbranih odpadkov, ki se jih za posameznega uporabnika in drugega uporabnika, v zbirnem centru prevzema brezplačno je 10 kg za nevarne odpadke in 1.000 kg za Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2260 ostale ločene frakcije. Količine, ki presegajo te vrednosti, se uporabnikom zaračunajo po veljavnem ceniku. O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzročitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblaščena oseba pregleda pripeljane odpadke in preveri ustreznost pripeljanih odpadkov. Brezplačno lahko oddajajo uporabniki in drugi uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vključeni v sistem ravnanja z odpadki in po predhodnem preverjanju, da imajo poravnane obveznosti iz naslova komunalnih storitev. Uporabnik lahko ob predložitvi dokazila brezplačno odloži letno eno avto prikolico (cca. 0,5 m³) mešanega gradbenega materiala. Za prevzem materialov, ki vsebujejo azbest, večje količine mešanih gradbenih odpadkov in druge vrste odpadkov, ki presegajo dovoljeno količino se obračuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca. Vrste odpadkov v zbirnem centru V zbirnem centru je v okviru obratovalnega časa omogočeno ločeno zbiranje naslednjih frakcij odpadkov iz gospodinjstva in dejavnosti:  papir in lepenko vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke;  steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla;  plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih plastičnih materialov;  odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin;  les, vključno z odpadno embalažo iz lesa;  oblačila;  tekstil;  jedilno olje in maščobe;  barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi;  detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi;  baterije in akumulatorje, ki niso razvrščene v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v predpisu o ravnanju z odpadki;  električno in elektronsko opremo;  biološke odpadke;  izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, in  kosovne odpadke. V zbirnem centru se lahko zbirajo tudi druge vrste komunalnih in drugih odpadkov, na podlagi dogovora med občino in izvajalcem javne službe. Vsi zbrani komunalni odpadki razvrščeni po klasifikacijski številki se v zbirnem centru začasno skladiščijo, skladno s predpisi, pripravijo za transport in nato z ustreznimi zabojniki in vozili od 7,5 m³ do 40 m³, opremljeni s predpisano dokumentacijo transportirajo do pooblaščenega prevzemnika. Brskanje po zabojnikih in kontejnerjih v zbirnem centru ter odnašanje oz. odtujevanje odpadkov iz njih je prepovedano. Obratovalni delovni čas zbirnega centra Na vhodu v zbirni center je na vidnem mestu izobešen tabla z obratovalnim časom zbirnega centra in s kontaktnimi podatki izvajalca (naziv firme, naslov, telefon in elektronski naslov ). Urnik obratovanja centralnega zbirnega centra Dobrava obsega:  najmanj 10 ur tedensko od ponedeljka do petka po 15.00;  najmanj 30 ur tedensko;  najmanj 4 ure ob sobotah 2x mesečno. V primeru spremembe zakonodaje lahko izvajalec javne službe spremeni delovni čas zbirnega centra Dobrava v skladu z veljavno zakonodajo. VIII. Javne prireditve 18. člen (javne prireditve) Za čas trajanja javne prireditve, na kateri se pričakuje več kot 500 udeležencev, mora organizator na kraju prireditve zagotoviti posode ali zabojnike za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Če se na prireditvi pričakuje manj kot 500 udeležencev, mora organizator zagotoviti posode ali zabojnike za mešane komunalne odpadke. Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec javne službe s pogodbo. Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora v katerem je razvidno, da bo skladno s Tehničnim pravilnikom zagotovil zbirno mesto za ustrezne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov MKO, OE, STEKLO, PAPIR. Z organizatorjem prireditve se sklene dogovor. Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk, določi in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev. Ne glede na to, je minimalna količina odpadkov, za katere izvajalec zagotavlja storitev, zabojnik 1.100 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati na izvoru nastanka odpadka, skladno s Tehničnim pravilnikom. Za prireditve s strežbo hrane in pijače je organizator sam dolžan poskrbeti za ustrezno ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (BIO) iz dejavnosti gostinstva, skladno s predpisi, ki urejajo to skupino odpadkov. Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane komunalne odpadke, razen biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 48 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. Stroške najema zabojnikov in prevzema, odvoza in obdelave odpadkov nosi organizator prireditve. Organizatorji čistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji čistilne akcije morajo najmanj en mesec pred načrtovano akcijo z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku storitev. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti. IX. Drugi pogoji glede minimalnih standardov oskrbe 19. člen (obveščanje uporabnikov) Izvajalec javne službe je dolžan obveščati uporabnike in osveščati javnost o vseh pomembnih dejavnikih, povezanih z izvajanjem javne službe zbiranja in odvoza odpadkov, ki se nanašajo na pričakovana ravnanja in obveznosti uporabnika, skladno z Odlokom in Tehničnim pravilnikom ter veljavne zakonodaje na tem področju z namenom doseganja okoljskih ciljev iz strateških dokumentov ravnanja z odpadki. Izvajalec javne službe v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obvešča seznanja uporabnike, da naj:  izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in odpadne komunalne embalaže in jih Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2261 prepuščajo v embalažnih posodah, zbiralnicah ločenih frakcij ali zbirnih centrih;  izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij;  prepuščajo ločene frakcije in odpadne komunalne embalaže, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije;  hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe;  ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij in odpadne komunalne embalaže z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici;  prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako kot je predpisano;  prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih ali v zbirnih centrih in  razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Izvajalec javne službe vse povzročitelje bioloških odpadkov v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obvešča o:  prepovedi mešanja bioloških odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki, vključno z zelenim vrtnim odpadom;  izločanju vseh bioloških odpadkov iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepuščanju izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih;  varni in za okolje neškodljivi hrambi bioloških odpadkov pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. Obveščanje, ozaveščanje in izobraževanje izvajalec zagotavlja na naslednje načine:  razdelitev navodil za kompostiranje tistim gospodinjstvom, ki bodo kompostirala biološko  razgradljive odpadke na lastnem vrtu;  s seznanjanjem z aktualnimi problemi, navodila o ločevanju odpadkov in predpisi preko dopisov, ki se priložijo k računom, s članki v lokalnem časopisu;  z osebnim informiranjem uporabnikov (operativni delavci na terenu, vodja zbirnega centra) z izvedbo skupnih akcij osveščanja v povezavi z lokalnimi skupnostmi na spletni strani izvajalca na naslovu http://www.kp-ormoz.si;  obveščanje o razporedu odvoza kosovnih in nevarnih odpadkov strokovni delavci izvajalca nudijo posameznim uporabnikom informacije o pravilnem ločevanju tudi osebno po telefonu in elektronski pošti, na zahtevo oziroma željo uporabnika. 20. člen (Način obveščanja uporabnikov storitev javne službe) Uporabniki lahko vedno dobijo informacije:  na sedežu podjetja: Komunalno podjetje Ormož d.o.o., Hardek 21C, 2270 Ormož;  po telefonu: 02 741 06 40  e-pošti: deponija@kp-ormoz.si, tajnistvo@kp- ormoz.si, odpadki@kp-ormoz.si  na spletni strani podjetja http://www.kp-ormoz.si X. Reklamacijski postopek 21. člen (reklamacijski postopek) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev, in sicer na pravilnost, vsebino in pravočasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu družbe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasični ali elektronski pošti. O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta s stranko razrešila predmet pritožbe. V primeru, če uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natančnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo družbe izvajalca. V primeru, če se pritožba uporabnika nanaša na določitev prevzemnega mesta, skladno z Odlokom o ravnanju z odpadki in določili Tehničnega pravilnika, izvajalec posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odločanje in dokončno določitev prevzemnega mesta pristojnemu organu občinske uprave. XI. Izterjava 22. člen (izterjava) Povzročiteljem komunalnih odpadkov, ki zamujajo s plačili računov, izvajalec javne službe pošlje pisni opomin, s katerim mu postavi rok za plačilo neplačanih obveznosti. Če povzročitelji odpadkov kljub opominu zapadlih računov ne poravnajo v roku navedenem v opominu prične izvajalec javne službe s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s področno zakonodajo. XII. Prehodne in končne določbe 23. člen (Pregled vključenosti v sistem) Izvajalec mora do 31.12.2021 izvesti pregled vseh povzročiteljev komunalnih odpadkov in jih vključiti v sistem ravnanja z odpadki skladno z zakonodajo in minimalnimi standardi določenimi s tem tehničnim pravilnikom. Izvajalec javne službe mora od 01.01.2021 dalje uporabnikom v gospodinjstvu z eno osebo obračunavati minimalni obračunski volumen za katere ima izvajalec javne službe v trenutni evidenci prijavljenih oseb na dan 31.12.2020, da je prijavljena le ena oseba stalno ali začasno v gospodinjstvu oz. objektu. V primeru, če je evidenca prijavljenih na objektu ni enaka dejanskemu stanju (zaradi spremembe med letom, metodologije zajema podatkov,..) lahko uporabnik upravljavcu le to dokaže z vlogo, kateri mora predložiti uradni dokument, ki dokazuje število prijavljenih na tem objektu. 24. člen (Prenehanje veljavnosti) Z dnem sprejetja tega tehničnega pravilnika preneha veljati Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, ki so ga sprejeli Občinski sveti: Občinski svet Ormož, na 25. redni seji, dne 20.11.2017, objavljen v Uradnem vestniku Občine Ormož 15/2017, Občinski svet Občine Središče ob Dravi, na 24. redni seji, dne 08.12.2017, objavljen v Uradnem glasilu občine Središče ob Dravi 16/2017 in Občinski svet Občine Sveti Tomaž, Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2262 na 25. redni seji dne 21.11.2017, objavljen v Uradnem glasilu Občine Sveti Tomaž 22/2017. 25. člen (Veljavnosti) Tehnični pravilnik gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž prične veljati za vse tri občine enotno po sprejetju na občinskih svetih v vseh treh občinah. Številka: 355-10/2020-4 02\23 Ormož, 7.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Številka: 007-9/2020 Središče ob Dravi, 13.11.2020 Občina Središče ob Dravi Jurij Borko, župan Številka: 354-0030/2020 Sveti Tomaž, 17.11.2020 Občina Sveti Tomaž Mirko Cvetko, župan 1032. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Občine Ormož na svoji 16. redni seji, dne 7.12.2020 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine s parc. štev.:  684 v izmeri 616 m2 in 675/28 v izmeri 96 m2 obe k.o. 295 - Žerovinci;  755/5 v izmeri 90 m2, 767/9 v izmeri 55 m2 in 776/27 v izmeri 146 m2 , vse k.o. 316 -Libanja;  360/15 v izmeri 138 m2, k.o. 333 - Pušenci. 2. Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 478-114/2020 01\9 Datum: 7.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1033. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/2017) in 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 16. redni seji, dne 7. 12. 2020 sprejel SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA 1. S tem sklepom se ukine status javnega dobra za nepremičnine s parc. štev.:  784/4 v izmeri 386 m2, k.o. 301-Vinski Vrh;  680/3 v izmeri 667 m2, k.o. 295-Žerovinci;  1094/8 v izmeri 801 m2, k.o. 300-Veliki Brebrovnik. 2. Nepremičnine iz 1. člena tega sklepa prenehajo biti javno dobro in postanejo last Občine Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož, matična številka: 5883687000. 3. Ta sklep velja takoj. Številka: 478-81/2019 01\29 Datum: 7.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1034. Sklep o lokacijski preveritvi za parcelo številka 443/5 k.o. Jastrebci Na podlagi 128. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15- uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na svoji 16. redni seji, dne 7.12.2020 sprejel SKLEP O LOKACIJSKI PREVERITVI ZA PARCELO ŠTEVILKA 443/5 K.O. JASTREBCI 1. člen Občinski svet Ormož je sprejel Elaborat lokacijske preveritve za parc. št. 443/5 k.o. 310 - Jastrebci, ki ga je pod številko 1352/20 (datum izdelave: junij 2020) izdelal Mihael Miholič – Arhitekt, Pohorska ulica 23 l, 2000 Maribor. Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 1829. 2. člen Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-9/2020 02\22 Datum: 7.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2263 1035. Sklep o določitvi cene javne gospodarske službe ravnanja z odpadki Na podlagi Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/2016), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja z dopolnitvijo (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012 in 76/2017– v nadaljevanju Uredba) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 16. redni seji, dne 7.12.2020 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CENE JAVNE GOSPODARSKE SLUŽBE RAVNANJA Z ODPADKI 1. člen Občinski svet Ormož je obravnaval in sprejel Elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih javnih gospodarskih služb ravnanja z odpadki v občinah Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi za leto 2021. 2. člen Občinski svet Ormož soglaša z določitvijo cene javne službe za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo komunalnih odpadkov in odlaganje komunalnih odpadkov: 1. ZBIRANJE ODPADKOV  Zbiranje ločenih frakcij in kosovnih odpadkov, ločeno zbiranje odpadne embalaže ter mešanih komunalnih odpadkov (cene so brez DDV): cena storitev v EUR/kg 0,16729 od tega stroški javne infrastrukture v EUR 0,00617 stroški izvajanja storitev v EUR 0,16112  Zbiranje bioloških odpadkov (cene so brez DDV): cena storitev v EUR/kg 0,10706 od tega stroški javne infrastrukture v EUR 0,00000 stroški izvajanja storitev v EUR 0,10706 2. OBDELAVA ODPADKOV  Obdelava mešanih komunalnih odpadkov (cene so brez DDV): cena storitev v EUR/kg 0,11496 od tega stroški javne infrastrukture v EUR 0,03427 stroški izvajanja storitev v EUR 0,08069 3. ODLAGANJE ODPADKOV  Odlaganje mešanih komunalnih odpadkov (cene so brez DDV): cena storitev v EUR/kg 0,15115 od tega stroški javne infrastrukture v EUR 0,05015 stroški izvajanja storitev v EUR 0,10100 3. člen S sprejemom tega sklepa preneha veljati sklep številka 354-38/2019-3 02\23, z dne 19.12.2019, ki je objavljen v Uradnem vestniku Občine Ormož, št. 15/2019. 4. člen Ta sklep velja takoj po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporabljati pa se začne s 01.01.2021. Številka: 354-91/2020-3 02\23 Datum: 7.12.2020 Občina Ormož Danijel Vrbnjak, župan 1036. Sklep o določitvi cene storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda Na podlagi Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 7/2016), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja z dopolnitvijo (Uradni list RS, št. 87/2012, št. 109/2012 in št. 76/2017– v nadaljevanju Uredba) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo in 11/19) je Občinski svet Ormož na svoji 16. redni seji, dne 7.12.2020 sprejel naslednji SKLEP O DOLOČITVI CENE STORITVE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA 1. člen Občinski svet Ormož je obravnaval in sprejel Elaborat o oblikovanju cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda v občini Ormož za leto 2021. 2. člen Občinski svet Ormož soglaša z določitvijo cene javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in sicer: 1. Odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda  Storitev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda – obvezna javna služba in posebne storitve (brez DDV); Storitev Enota mere Cena v EUR Odvajanje odpadnih voda Količina odvedene vode Na m³ odvedene vode m³ 0,50245  Omrežnina za odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda za – obvezna javna služba in posebne storitve (brez DDV); Storitev Enota mere Cena v EUR Št. 67/11.12.2020 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 2264 Omrežnina za odvajanje odpadnih voda Premer vodomera Na mesec DN