-p
Y
O Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
h
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v cAmeriki.
^ —^
t£a? first Slovenic Daily in

the United States. Issued every da/* except Sundays and Holidays.


-—	Entered m Second-Class Matter, September 21, 1903,	at the Poet Office at New York, N.	Y.f Tinder Act of Confress of March 3, 1879.	
štev. 115.	NEW YORK,	V TOREK, 16. MAJA, 1905.	if ill	letnik xh.
				
Zadnji poskusi za končanje štrajka.
gompers izdal je poziv v
PRID CHICAŠKIH ŠTRAJ-KARJEV. — IZVRŠE-VALNI ODSEK F. OP L. POZVAN V CHICAGO.
Oboje je smatrati kot znak slabosti.
Izgredi se še vedno vrše.
ŠTRAJK PONEHUJE.
Chicago, 111.. 36. maja. Z ozirom na ra' j štrajka vozu kov v Chieagu izjavlja i<» >edaj delodajalci, da bode št r.t i k k.nalo kotiran, d< h- i m zatrjujejo delavski vodje, da bode štrajk trajni še v nadalje, ker dobivajo štraj-karji obilo j►«> 1] • «re. Predsednik organizacije \merican Federation of Labor. Samuel (lompers, izdal je izjavo, v kterej sc -trtnjo z ono delavskih vodij Izvr-evalni odsek F. of L. pride te dni v Clnieago, da izposluje konee st raji iu.
Y<era i j«* izvrševalo promet nad 2000 voz. kterih mnogo ni bilo pod jHiIirij-i: in varstvom.
Ma\"r Dunne je danes izjavil, da pr .le t."' .j vojaštvo v mesto, kakor t tro bi se štrajk razširil.
Predsednik (Jumpers je izdal poziv, naslovljen vsem organiziranim delavcem, kteri naj chicašUim štrajkarjem pomagajo.
Matiji izgred: so na dnevnem redu.
' * 1 s i**:•*_:■ . 1"). maja. Strajkujoči vožnji, kav ! tudi delodajalci so >e baje že naveličal! št ra/ka in i>:. radi sklenili mir. I »o splošnega štrajka gotovo ne pride.
AFERA BRAUN.
Newyorska gnljaš Ave. do skrajnosti vzrujana.
Med tem. ko je na slavnoznanej ne\vy< iškej (iuljaš Ave., dolgo časa vi- lal mir. je sedaj, ko se je Roosevelt *!■• ,'<io vrnil zopet v Washington, V.a pri nas in tudi v Washing-(. ' splošna razburjenost.
K:ik«-r smo že opetovano v "Glasu y. . da" poročali, i">el je naš nad* ni ki j■ jš" (k:- r Mr. Marcus Braun na K 1 slr;;benem potovanju po, se-,! • • vedno erno-žolti Cigani ji z ta-niošnjiiini kiralv-uradniki, neprilike, ker SO kradli na njega naslovljena vi; 'lina in zasebna pisma. Ogrska vlada bode tatinsko žilico svojih Špicburgarskih in kratkovidnih juri-stov ter sličnih skaz drago plačala in z tem bode afera končana. Kljub temu se pa na nnšej Guljaš Ave. marljivo
mobilizira.
Madiiiri in Tzrael pričakujejo vsako uro povelja trn boj, kajti čifuto-Ciga-nija je zaslužila strogo kazen. Ferencz Jos/ko je sicer gentleman, toda dinastija tamkaj ne uredi niti piškavega oreha. Pomorska bitka je naravno neizogibna in naše oklopniee bodo len salo razstrelile vso madjarsko di-voio. Nemški in avstrijski "Krieger-bundi" na d«den.i'.?j iztočnej strani tudi mobilizirajo in so pri burnih de-batah sklenili, da ne odnehajo preje, dokler se PeŠta ne uda.
Včeraj zvečer so se vršili na Fast Houston St. ljudski shodi, tako, da se bode nabralo dva polka bojevnikov. Navdušenje je vsestranski kolosano. V ogrskem republikanskem klubu nabirajo novince in so sedaj z pokerjem prenehali. Odbor, kteri bode sprejel vrača joče se zmagovalce, je žc imenovan. Tozadevni banket se bode vršil zopet na Houston St. Madjarske kletve a la teremtete. kar Švigajo po ulicah. Dekleta madjarskih "kafe-hazov" se tudi organizirajo, ker bodo odšle v vojno kot kantinerke. Njihova uniforma bodo modri predpasniki. Huzarji se organizirajo v gostilni "pri črnem orlu" in proviantne kolone organizira ;tabni zdravnik dr. Pollak. Posestniki "pushcarov" naj se oglasijo. — Gaza Bčla prevzame kolono rudečeca križa; uniforme: bele spodnje "kikle", mobilizacija v saloon ill, kjer se toči jabolčno vino. — Pijonirje organizira Edward Green. — Creenhorni in oni ki se razumejo na dinamit. imajo prednost. Prostovoljni prispevki v obliki slivovke dobro do-šli. — Z tem je mobilizacija popolna.
Italijani med seboj.
v prepiru je v South "Waterloo, n. Y., vstrelil Italijan Giuseppe Delpa-pa, svojega rejaka Edoardo Marazza. Morilca so zaprli.
Šport bogatinov. 63 osob usmrtenih.
HITRA VOŽNJA Z AVTOMOBILI ZAHTEVALA JE SAMO V NEW YORKU IN OKOLICI 63 ŽRTEV.
Od 1. jamarja t. L do danes so žrtve dosegle zgoraj navedeno številko.
793 RANJENIH.
Večjega merilnega orodja dosedaj svet gotovo še ne pozna, nego so velim bolj vdomačeni avtomobili, oziroma vožnja z avtomobili. Od 1. januarja do danes bilo je v New Yorku in okolici z avtomobili usmrtenih 63 osob, dočim »naša število ranjencev lir- manj kot 703. Vse to je posledica športa naših bogatinov. Samo _v mino-lem te<l .u je bilo na naših ulicah ranjenih 43 osob in izmed vseh ranjencev od L januarja nadalje jih je umrlo tudi mnogo, dočim jih ostane najmanj 7i> za vedno poškodovanih. Največja sramota pri vsem tem pa je, da se v ej vrsti lopovov, kteri človosko živ ljenje prav nič ne cenijo, običajno nič ne zgodi. Da bi take morilce obtožil. to našemu sposrovanemu Jero-tuu niti na um ne pride.
V	53 izmed 63 slučajih, kteri so se končali s smrtjo, bili so v avtomobilih i id' po. stniki i a v to."ii ;b>'ov i navzoči in v 27 sh.čajih ko sami obavljali službo safer]3
V	imen'k i po avt3 »:ol»:I.!. p:'V7ri-čenih nesreč "it.ira: p -ed vsemi ime
.ekega newyor-'regi milfjonarja. / ijegovim avtomobilom »ra bili e-d 1. januarja nadalje us'urtent dve osjbi, isem jih je bilo rai.j'ndi in od teh jih ostane petero za vse življenje pohabljenih. Kadi teh nesreč, ktere ne moremo drugače nazvati, kot umore, e bil oni milijonar le petkrat areio-an. V štirih slučajih ga je stavil j - ulišre ]M>d varščino od iplOO do !?60f>. toda v r.: jednem slučaju ni prišlo do razprava, kar nam najjasneje dokazuje, kako "nepristransko" se pri nas tolmači zakon.
Zopet drugi član naših "400", ime-lom Reginald Vanderbilt, bil je radi iste lopovščine od 1. januarja nadalje štirikrat aretovan in pri tem kaznovan enkrat v plačilo kazni $20, dvakrat >10 in enkrat -rlOO. Vanderbilt je svotice vedno plačal in se takoj nato z isto hitrostjo odpeljal.
Značilno za lopove boljše vrste je dejstvo, da se taki avtomobilisti potem. ko koga povozijo, ne zmenijo za ranjenca, temveč kakor hitro mogoče bože. Samo par primer. V Brook h mi je nedavno nek avtomobil povozil necega moža. V avtomobilu sta bila dva možka in dve ženski, kterih jedna je vzkliknila: "Hitro vozi, Henry, mož je mrtev!*' Tn z vso hitrostjo je avtomobil odkuril. Povoženi je bil v resnici mrtev. Par dni popreje vozila se j je večja družba pijancev z avtomobi-i m po Central Park West za neko žensko, ki je jezdila. Avtomobilisti so ■ -prest a no trobili in vozili za žensko. Ni toraj čudo, da se je konj splašil in vrgel ra/. sebe svojo gospodarico, k t era <i jc zlomila pleče. Med tem, ko je le/.ala na tleh v svojih bolečinah, -e je lop. vska družba odpeljala.
Istega dne je na 3:25. ulici in Lenox Avenue povozil nek avtomobil dve ženski in jedrnega otroka. Ženski sta bili težko ranjeni, dočim so morali otroku odrezati nogo.
To so le nekteri slučaji, kteri se bodo v letošnjem poletju brezdvomno podvojili, ako pomislimo, da je bilo dne 1. maja samo v New Yorku 23,324 avtomobilov.
Ulični ropar.
Včeraj so na Bowery v New Yorku prijeli 241etncga James Sullivana, kateri stanuje v hiši št. 33 (!) Bowery. Sullivan je naprosil neeega William Vogta na ulici za 5 centov in ko je Vogt izvadil svojo denarnico, da bi mu dal miloščine, mu je ropar vzel denarnico in bežal. Roparja so detektivi prijeli.
Lopovščina na železnici.
Emporia, Kans., 15. maja. Iztočno od tukaj e nekdo iz zlobnosti provzro-čil, da je vlak Atcliinson-Topeka in Santa Fe železnice skočil raz tir. Vsi vozovi, razven dveh Pullmanovih, so padli raz nasipa. Pri tem je bilo šest osob ranjenih, dva potnika sta smrtno ranjena. Tekom zadnjih štirih mesecev bilo je sedaj že v četrtič, da je nekdo na onem istem prostoru skušal provzroeiti železniško nesrečo, otniki so spali, ko se je nesreča pripetila, Kedo je to storil, ni znano.
Obilo dola ima sedaj predsednik Roosevelt.
V KRATKEM PRIDE NA VRSTO AFERA LOOMIS - BOWEN IN VENEZUELSKI ASFALT.
Govorice o posredovanju med Rusijo in Japonsko. — Roosevelt kot posredovalec.
—o—
POLETNE POČITNICE.
Washington, 3"». maja. Predsednik Roosevelt bode imel v kratkem vse polno opraviti, toda najvažnejše posle bode najbrže oba vil v svojem letovišču v Oyster Bayu. Pred vsem pride na vrsto afera Loomis-Bowen in ona o venezaelskem asfaltu, kteri zadevi sta v oieposrednej zvezi. Zadeva se bode najbrže na dolgo vlekla, ako je predsednik na kratko ne konča, kakor je to čestokrat njegova navada.
Loom is, kakor tudi Boweai imata zelo vpljvne prijatelje. Poslanik Bow-en 'bode najbrže povdarjal, da Loomi-a ni direktno obtožil, temveč da je le poročal, da se tako o Loomisu govori v Caraeasu. Te govorice so po Bowe-novem mnenju najbrže osnovane, toda o tem se še ni za trdno izjavil. Loomis ima pa najboljšega prijatelja v pred-edmku samem in pomožni državni tajnil'.c je razumel potrkati pri predsedniku na prava vrata. Afero z republiko San Domingo je ustrojil natančno pc predsednikovej želji in Če-lokrat je v važnih vprašanjih govoril v predsednikovem imenu, tako da :ii dvomiti, da b; Loomis ne zmagal, -s- *
Sedaj se po Washi>ngtonn ponovno govori, da jode predsednik Roosevelt v kratlkem prevzel ulogo posredovalca med Kurijo in Japonsko. Promenitev tukajšnjega ruskega diplomatičnega zastopnika baje to pomenja. Ako pa Io tega ne pride, se bodo mirovna podajanja najbrže vršila vemdar le v Washingtonu. Novi ruski poslanik, baron Rosen, kteri pozna Orient isto tako dobro, kakor grof Cassini, gotovo ne pride v Washington brez važnega uzroka.
-s- * *
Svoje počitnice predsednik ne bode prebil s počivamjem v mičnem letovišču Oyster Bay, N. Y. Pred vsem je treba praktično urediti upravo carine y San Domingu, potem tarifno vprašanje in druge gospodarske zadeve, kajti deficit vedno bolj narašča, talko ■la bode treba državne dohodke pove-ati. Poleg tega so tudi na dnevnem
In razne preiskave o trustih in druge delikatne zadeve.
Proti severu.
"Plemič" v ječi.
Boston. Mass.. 3."). maja. Tukaj so zaprli "barona" Kornelija Leonarda Marksa iz Lipskega, ker je vkradel — par eev'jev in naramnice. Sodišče ■ra je obsodilo v plačilo kazni v znesku $20, toda plemeniti nemški lopov se je proti temu pritožil in je naravno moral ostati v ječi, ker nima $20. — Iz Nemčije je bežal, ker se je tamkaj dvobojeval. Zaradi lepšega se izgovarja. da mu je nekdo v New Yorku ukradel ves denar.
Igralka morilka.
Chicago, 111.. Io. maja. Igralka Eva Dakin je včeraj na Monroe St. vstre-lila Charles Bennetta. Morilka, ktero so zaprli, trdi, da jej je skušal Bennett zajedno z nekim drugim možkim odvzeti denarnico. Kakor da bi se ni-česar ne zgodilo, stala je, držeč revolver v roki, iz kterega se je še kadilo, kraj trupla, ko so prišli policaji. Slednjim je povsem mirno in hladnokrvno naznanila, da je Bennetta vstrelila.
Drzen zamorec.
Nek zamorec v Cairo, III., je bil tako predrzen, da je napadel in oropal necega Člana illinoiške assembly. Predrznost so kaznovali Illinoičanje z tem, da so zamorca linčali. Imeli so prav, kajti skrajna drznost je, ako kdo kvari poklic in posle članov
assemblvja.
»
Nesreča na Michiganskem jezeru.
Na michiganskem jezeru prevrnila se je mala jadranka, v kterej so bili štirje izletniki. Matilda Buettgen in Clias. Henderson sta vtonila, ostali parček se je rešil.
Conger se je vrniL
San Francisco, Cal., 15. maja. Naš dosedanji poslanik v Pekingu, E. Conger, dospel je včeraj iz Kitajske z parnikom Siberia v San Francisco in se takoj napotil z svojo soprogo v Iowo, da se odpočije.
Rusko brodovje je odplulo proti severu, in se ne modi več na francoskem vodovju. Dne 8. maja so bili Rusi še v zalivu Honkohe. — Japonski transportni parnik se je baje potopil.
IZJAVA FRANCOSKEGA MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA ROU-VIFRJA GLEDE NEUTRALNOSTI. — ANGLIJA NE BODE POMAGALA JAPONSKEJ. — FRANCIJA PONUJA RUSIJI DENAR.
Petrograd, 36. maja. V dobro pod-učenili mornaričnih krogih prevladuje mnenje, da pride v par dnevih do pomorske bitke. Admirala Rožestvenskij in Nebogatov sta zjedinila svoja bro-ilovja dne 10. maja in sedaj bode brodovje brezdvomno plulo dalje proti severu. Nebogatovih ladij ni bilo treba očistiti, niti iznova preskrbeti s premogom, kajti predno je dospel Nebogatov v Malajsko ožino, je vse to oskrbel. Nek tukajšnji list izšel je danes žc- v .posebnem izdan ju s poročilom, da se je pomorska bitka že pričela. Admiraliteta še ni dobila tozadevnega potrdila.
Saigon, Cochinchina, 16. maja. Rusko vojno brodovje je dne 14. t. m. odplulo iz zaliva Honkohe proti severu. Od tedaj naprej ruskih ladij ni bilo več videti. Francoske vojne ladije so obiskale vse zalive severno vse do Tu-rana. toda nikjer niso našle ruskih ladij.
Paris, 36. maja. Ker je časopisje poročalo, da se je rusko brodovje vr-ulo v zailiv Honkohe, izjavljajo francoske oblasti, da za gotovo vedo, da R-usi niso na francoskem vodovju. Kje se mudi rusko brodovje, ni zna.no. Dejstvo, da so se Rusi mudili v zalivu Honkche, ne pomenja kršitve neu-tralnosti, kajti njihove ladije so se mudile na visokem morju. V ostalem pa Francija jamči, da se bodo Rusi mudili i/.ven tromiljske meje.
Tokio, 36. maja. Vlada je prepovedala izvoz premoga v Saigon za čas, v kterem se mudi rusko brodovje na i ndo-ki t a jskem vodo v j u.
Newehwang, 16. maja. O potopu japonskega poštnega parnilka Sobra-lense se še poroča, da se je potopil dve minuti potem, ko je zavozil na mino. Nekoliko potnikov in mornarjev se je rešilo.
Paris, 3 6. maja. Včeraj so se v po-slanskej zbornici zopet vršile seje. Poslanec Vaillant je interpeliral vlado gleda netitralnosti na Daljnem Iztoku. Ministerski predsednik Rouvier je odgovoril, da je vlada svojim oblastim na Daljnem Iztoku ukazala, naj skrbe, da Rusi spoštujejo francosko
neutralnost. Nato so interpelacijo o neutralnosti preložili za nedoločeno dobo S tem pa Vaillant ni bil zadovoljen in je kričal, da vlada ne skrbi za neutralnost, Iktero tudi rusko brodovje ne spoštuje.
London, 36. maja. Ministerstvo most ranili del naznanja, da je minister Lansdowne pri francoskej vladi samo enkrat povprašal glede ruskega bro-dovja. o kterem se je trdilo, da krši neutralnost.
V tukajšnjih vladiniii krogih ne pričakujejo, da bi Japonsfka šla s svojimi protesti tako daleč, da bi kalila mir, dasiravno to lahko stori in zaplete Anglijo v vojno. Radi tega deluje angležka vlada na to, da pomiri Japonce.
Frankobrod ob M., 16. maja. Semkaj se' poroča iz Petrograda. da so francoski banlkarji. ponudili Rusiji novo posojilo v znesku $200,000,000 za gradnjo novih vojnih ladij.
Prelaz Gunshu, IG. maja. Krog gorovja Olurija ob levem ruskem krilu so manj i boji na dnevnem redu. dasiravno so le neznatni. Ob desnem bregu vlada popolni mir. Kitajci pa poročajo, da pošilja japonski maršal Ovama izdatne čete iz Fakomana v Tunziakn, kjer se vrši 'koncentracija. Tamkaj grade Japonci tudi mostove preko reke.
Sedaj so dobili Japonci kakih SO tisoč novincev. Japonski jetnSki trdijo, da je ja]x>nska vojska pripravljena na napredovanje, kakor hitro dobi tozadevno povelje.
Ruski vojaki dobivajo sedaj poletne uniforme.
Tokio, 15. maja. Tulkaj je baje dobro znano, da se je Rožes t vensko vo brodovje, potem, ko je dne S. maja začasno ostavilo zaliv Honkohe, zopet tjekaj vrnilo in da se še tamkaj mudi.
Singapore, Straits Settlements, 15. maja. Due 12. maja srečal je pamik Jason, oO milj severno od zaliva Kamnina, 13 ruskih vojnih ladij.
Newehwang, 15. maja. NeJk semkaj parnik naznanja, da se je blizo tukajšnjega mesta potopil nek japonski transportni parnik.
Bančni klerk na
potu krog sveta,
KAPEA JE PLAČEVAL Z UKRADENIM DENARJEM. — SLUŽBOVAL JE V NEKEJ BANKI V HONOLULU.
Ukradel je več vladinih bondov in zgi-ncl. — Včeraj je nastopil pot nazaj v Honolulu.
V SPREMSTVU ŠERIFA.
Dogodki v Rusi

Manjši nemiri.
Henry K. Kapea, kteri je kljub temu, da je star še le 26 let. imel pri Hawaiian Trust and Investment Co. v Honolulu zaupno mesto, nastop.l je minolo nedeljo pred Jeffers* u Market policijskim sodiščem kot jetnik liono-lulskega šerifa Henry C. Vida. kteri ga bode sedaj spremljal v Honolulu.
Serif Vida je prepotoval skoraj 25 tisoč niiij. predno je zamogel dobiti jetnika v Londonu na Angležlkem in ga dovesti do New Yorka. Kapea, kateri je zelo elegantno oblečen in ki napravi na vsakogar kar najboljši vtis, je svojo zaupno službo v zgoraj imenovanej banki zlorabil v to. da si je prilastil nektere vladine bonde Zjedinjenih držav. Za taiko dobljeni denar potoval je prijetno in udobno krog sveta. Med tem, ko je r sodnih listinah zapisano, da znaša vrednost ukradenih bondov le $500, naznanja imenovani šerif, da je Kapea poneve-ril najmanj $20,000 bančnega denarja.
Kapea, kteri je mnogo igral in tudi mnogo izgubil, je po izvršenej tat rini odpotoval na Japonsko, kjer je zelo zapravljal. Iz Tokija odpotoval je v Canton na Kitajskem in potem v Bombay v Indijo, dočim so ga medtem policaji in detektivi vseh mest marljivo, toda zaman iskali. Iz Bombava je potoval preko Sueza v Neapulj, potem je obiskal Paris in druga vesela mesta, dokler ni končno dospel v London. Uradniki v Scotland yardn so ga že dolgo iskali in tako je kmalo prišel v zapore, medtem ko se je šerif Vida napotil v Washington po potrebne listine, s kterimi je odpotoval v Londom po jetnika.
Ivo so ga dovedli v New York, je izjavil, da je vesel, da pride zopet domov v Honolulu, ker je videl dovolj sveta in bi sedaj rad počival.
DELAVSKE DEMONSTRACIJE NA NEVSKEM KOLODVORU. — SOCIJALISTI POPOLNOMA OSAMLJENI.
Sedaj proroknjejo še jedno "revolucijo". — V nekterih mestih se vrše manji štrajki.
NAPADENI POLICAJI.
Novosti iz inozemstva.
OSODEPOLNA RAZSTRELBA TOVARNE CELULOIDA. — 40 OSOB RANJENIH.
Novi ruski poslanik v Washingtonu
je "persona grata". — Spinal
• I
meningitis v nem. Poljskej.
POSLOVODJA "ASS. PRESS" UMRL.
Petrograd, 36. maja. Sedanji ruski poslanik v Washingtonu, grof Cassini, brzojavlja ministerstvu inost ranih del, da je dobil uradno poročilo, vsled ikterega bode Cassinijev naslednik, baron Rosen, v Washingtonu "persona grata".
Vratislava, nemška Poljska, 16. maja. Od 19. novembra nadalje umrlo je v nemškej Poljskej za letos povsodi razširjeno boleznijo meningitis 1100 osob.
London, 16. maja. Evropski poslovodja "Associated Press" W. Neef je včeraj dopoludne v Liverpoolu umrl. Pokojnik je bil star 4S let in je rodom iz Chicaga.
Dunaj, 15. maja. Danes opoludne je pričelo sredi mesta goreti. Gasilci in policaji so prišli kmalo na lice mesta. Ko so pa hoteli oditi v goreče poslopje, se je pripetila razstrelba celuloida; 35 do 40 osob je težko ranjenih.
TRIUMPF "CIVILIZACIJE."
Američani so na otoku Jolo poklali 300 nedolžnih Morotov.
Manila, 15. maja. Tekom zadnjih 14 dni so ameriški vojaki pod vodstvom generala Leonard Wooda, skoraj neprestano morili domačine na otoku Jolo; 300 Morotov so na ta način usmrtili. Američane je general Wood osobno vodil. Pri tem je bilo ' vojakov usmrtenih in IG ranjenih. Moroti so pod vodstvom necega Pala odšli na močvirje, ktero so sedaj ameriški civilizatorji obkolili, da tudi ostale nesrečneže pomore. — In kljub temu objavlja ameriško Časopisje članike o Kišinevu in Žitomirju!
Nezgoda na železnici.
Na Long Island železnici skočil je včeraj popoludne posebni vlak, ki je vozil iz Brooklvna k Bclmontovem dirkališču pri Woodhaven Gunction, raz tir. Pri tem k sreči ni bil nihče vsmrten, dočim je bilo več osob ranjenih, toda ne nevarno.
Pol stoletja v ječi.
Newburg, N. Y., 15. maja." V tukaj-kajšnjej bolnici Matteawan umrla je včeraj Henrieta Robinsonova, ktero so ieta 1853 obsodili v dosmrtno ječo, ker je umorila Timothy Lonogana in
Katarino Lubecovo v Troy, N. Y. _
Henrieta Robinson ni bilo pravo ime pokojnice, kajti svojega pravega imena ni hotela nikoli navesti. Le enkrat pred letom dni se je spozabila in povedala, da je Članica angležke kraljeve obitelji. Pokojnica sicer ni bila duševno normalna, toda bila je vedno mirna. Dočakala je 89 leto svoje
ti,
Poslanik Bowen v Washingtonu.
Washington, 15. maja. Dosedanji naš poslanik v Venezueli, Herbert W. Bowen, dospel je semkaj iz New Yorka in odšel takoj v Belo hišo. zvečer je prebil z prijatelji v hotelu.
Štrajk grobokopov.
Ker vlada v Wilkesbarre, Pa., letos najlepši mir in ker premogarji za štrajk nimajo veselja, pričeli so štraj-kati grobokopje. Red mora biti!
Drage poprave.
Boston Mass., 14. maja. V cbarles-townsko ladjedelnico so dovedli oklopno križarko New York, da jo popravijo. Potrebne poprave bodo pa tolike, da tacih še ni bilo dosedaj, kajti trajale bodo leto dni, predno bodo la-dijo popravili. Poprave bodo veljale skoraj $1,000,000. Z delom prično 1. julija.
Klanje Armencev.
Turki so zopet pričeli moriti Armence. Turki brezdvomno vedo, da imajo velevlasti drugod mnogo opra viti — v iztočnej Aziji, Varšavi in Chieagu.
BOJE SE ŽENITVE.
Neka postarana devica, vprašala je inteligentnega mladeniča, čemu se mladeniči boje zakona. "Bojimo se ker se nam dozdeva, da dekleta delajo vse raje, nego kuhajo in gospodini-jo. Znano nam je, da je ono glavni vzrok vseh ločitev zakonov. Toda kuhanje je drago in škodljivo, ker pokvari želodec, provzroči dispepsijo in stori možkega nezadovoljnim. Ljubezen izgine. Zopet v družili slučajih človek pronajde, da je kuhinja dobra toda želodec je slab in posledice skoraj iste. v obeh slučajih bode Trine-rjevo ameriško grenko vino ozdravilo želodec in ga prisililo, da postane dovolj krepek, za sprejemanje najtežjih jedil. Ono ozdravi dispepsijo, slabo prebavljanje, očisti kri in jo pomnoži, ojači živce, in omehča mišice. Na svetu ni boljše tonike in kričistilca. V lekarnah, Jos. Triner, 799, So. Ashland Ave. Chicago, HI.
Petrograd. 36. maja. Vče aj ]*>p ilu-dne so delavci priredili razne izgrede, tako na nevsktm kolo,dvoru kraj ladjedelnice. na Ključe v ski cesii. na levem bregu Neve in drugod. Delavci so ]xdi revolucijoname pesmi, toda vojalki jih hitro razgnali.
Mitavi'. 36. maja. Minolo nedeljo so pijanci usmrtili nekega p licaja. Pri tem jc prišlo do manjega izgreda. Demonstrante so razgnali kozaki.
Jekaterinoslav, 16. maja. Neki Tak-čt>glo je streljal na policijskega p ' nika Šiš.-.o, kterega je nevarno v; i.l. Ljudstvo je hotelo napaualca linčati. toda policija ira je rešila.
Saratov. 16. maja. Tuknišiij; ; var-niški delavci štrajk;?.jo. Tu.li v- Odjesi imajo razne štrajke.
Petrograd. 15. maja. Ru-k«' oblasti so zelo zadovoljne, ki r je !>:! i vse hujskanje socijali> ov z i /.ir -ni na prireditev izgredov in proliva :.:a Urvi zaman. Sedaj v Rusiji ni pričakovati k:ik« krize. Izgredi se b • 1> naravno tu pa tam pojavljali, kakor povsodi drugod na svetu, Joda načrt: ijudskih hujskačev niso vspeii.
Sedaj je vsalkomur jasno, da ?o so-eijalni demokratje, kieri vt-dno na vsa grla kriče, brez vsake oi-jranizaci-je in brez vodstva. Za nje sedaj ne mara več niti delavstvo, niti zavedni državljani. Njihov piskus priti do izgubljenega ugleda s poni« ."-jo splošnega štrajka v Petrognidu, je šel tudi rakom žvižgat, kajti delavstvo jih ne-če več poznati. Sedaj je vsakdo v Rusiji prepričan, da morajo priti reforme od zgoraj, ne pa od zdolaj, kajti dobro rusko ljudstvo neče o revoluciji vedeti.	.


■*/s.
kretanje parnikov.
Dospeli so:
Alexandria 35. maja iz Hamburga. La Gascogne 15. maja iz Havre s 1310
potniki.
Dospeti imajo:
Lugano iz Hamburga. Sardinia iz Hamburga. Hudson iz Havre. La Fontaine iz Havie. Armenia iz Hamburga. Vaderland iz Antwerpena. Numidiaa iz Glasgowa. La Gascogne iz Havre. Potsdam iz Rotterdama. Koenigin Louise iz Genove. Graf Waldersee iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Baltic iz Liverpoola. Princess Alice iz Bremena. Ivtruria iz Liverpoola. Giulia iz Trsta. Philadelphia iz Southamptona. La Bretcgne iz Havre. Ivroonland iz Antwerpena. Prinz Adalbert iz Genove. Armenian iz Liverpoola. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Bremen iz Bremena. Noordam iz Rotterdama.
Oapluli so:
New York 13. maja v Southampton. Umbria 13. maja v Liverpool. Finland 13. maja v Antwerpen. Koenig Albert 13. maja v Genovo. Astoria 13. maja v Glasgow.
Odpluli bodo:
Kaiser Wilhelm II. 16. maja v Bremen.
Majestic 17. maja v Liverpool. Rotterdam 17. maja v Rotterdam. Caronia 17. maja v Liverpool. La Savoie 18. maja v Havre. Grosser Kurfuerst 18. maja v Bremen.
Cedric 19. maja v Liverpool. St. Louis 20. maja v Southampton. Columbia 20. maja v Glasgow. Vaderland 20. maja v Antwerpen. Koenigin Louise 20. maja v Genovo. Lucania 20. maja v Liverpool. Pretoria 20. maja v Hamburg.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1-50
Za Evropo, za vse l«*to....... 4-50
«« " " pol leta....... 2.50
" " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") .
Issued every day, except Sundays and Holidays-
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite na:Iov.
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon: 3795 Cortlanu.
ja je izrastla iz razpalega earstva. "Nitesur na svetu" — pisala je "Iskra" — "ne more ustaviti več v Rusiji revolucijonarni tok, kteri bode kar igraje prodrl jez, kojega je zgradila umirajoča monarhija. Zavedni i proletariat zmaguje." — Toda ta i prolerijat je v Rusiji še v povojih in | kje je ostal povodom Voskresenja, lije je bil dne 1. maja , ko je bilo vendar treba umirajoči monarhiji zadati smrten udarec? Minolo nedeljo ni bilo prav ničesar slišati o pokanju stebrov in gromenju padajočih podpor. Kje so bili oni milijoni, kterih srca so bila navdana z odmevom boja proletar-eev?
Vsako ljudstvo se mora razvijati po gotovih stopinjah, kterih ni mogoče preskočiti. To velja tudi o Rusiji. Tudi tam se ne izposluje svoboda kar ! čez noč .= pomočjo delavskih izgredov. Ves razvoj se mora poč asu vršiti.
Pred vsem ni mogoče monarhijo za-treti s proklamacijami in irvavimi prorokovanji in to nam najbolj dokazuje pravoslavni 1. majnik v Rusiji.
Avstrijski Nemci in Ogrska.
Jug in italijanski na= l seljenci.
Y iz Evrope nam doelih listov po-namemo doli sledeče razmotrHanje dr. Bbenhocha o sedanjej jradjarskej
šovinističnej politiki.
Iloče-Ii biti, vprašuj 3 Ebenhoc'i, Ogrska gospodarsko ločena? Dobro. Ali potem pridi popolno ločenje, uva rat kar siste- žanje ogrskega žita in ogrske živine na avstrijski trg naj se popolnoma izključi. Za našo industrijo se že najde tržišče. Ni nas strah za njo, in to tem manje, ker združuje v sebi od-
in do činov v smislu istega, dotlej ostane dr. Ebenhooh s svojimi grožnjami na adreso Mad j aro v podoben možu, ki hoče streljati, ne da bi imel potrebnih topov.
V Warliingtonu česi matično delujejo na to, da se Italijani, 'ki sr izselijo v Ameriko, v kolikor mogoče velikem številu naselijo na ju-sm Zjedinjenih držav, kjer jih zamo-rejo rabiti kot delavce na tamošnjih j ločnih mož. Bajka, kakor da je Av-nasajih	strija navezana na poljedelstvo Ogr-
Pred par dnevi smo v "Glasu Na- i se izgublja v nič. Svet je velik in roda" poročali, da je dospel v New pokriva vse eventuelne potrebe in to Orleans, La., prvi parnik s prvim to- j eelo ceneje nego Ogrska. Potem se se-vorom italijanskih naseljencev. Isto- veda morajo umakniti avstrijski ka-dobno se tudi ponn-a. da bode sedaj | Pitali iz ogrskih hipotek, se morajo obstala med Italijo i:i New Orleansom	banka, denarstvo in vse, kar je
redna potniška parobrodna družba. v zvezi z gospodarstvom. Italijani bodo prihajali večinoma iz Hoče-li imeti Ogrska svojo samo-južne Italije in Sicilije.	jstojno državo tudi na zunaj? Dobro.
Uvoz italijanskih delavcev v naše Ali potem ne bodemo dajali več — južne države zamore imeti naravno le kar Je ?::mo <>b sebi umevno — nobe-jeden namen: ])ričetek tekmovanja "t-g-a avstrijskega novčiča za skupno med Italijani in zamorskimi domačini, ministerstvo za vnanje stvari, za Toda naši zamorci so tako na slabem skupno komereijelno zastopstvo v ino-in njihov zaslužek je tako neznaten, zemstvu itd.
da Italijanom, ako bodo hoteli konku-i Hoče-li Ogrska imeti svojo lastno rirati s zamorskimi delavci, ne bode i vojsko? Dobro. Ali potem nobenega preostalo drugo, nego stradanje, kljub avstrijskega novčiča za ogrsko arma-tesmu, da oni le malo potrebujejo za do, potem se mora ločiti tudi flota po vsakdanje Življenje.	razmerju kvote, se morajo izključiti
Ako bi imeli v Lousiani ali kje dru- tistih par ogrskih vojnih ladij iz vojvod blizo New Orleansa kako večjo ! nega pristanišča v Puli in iz vsacega •>brr. jx.tem bi lahko rekli, da bodo avstrijskega vojnega pristanišča in je Italijani delali v tovarnah, v (kterih odrekati ogrski trgovinski mornarici
zamorci ne delajo radi.
Radi tega smatramo naseljevanje Italijan >v na jugu nekakim zločinom, naperjenim direktno proti življenju novodošlecev. Tem večje graje vredno
varstvo ]K> avstrijskih vojnih ladijah. Avstrijska zbornica poslancev je po predlogu Derschatta pokazala soglasno, da se neče dati prehvapiti od dogodkov. Nastopila je pot, ki je jedino
je | »a vrhu tega še dejstvo, da naša prava, izključeno naj'bode vsalko polo-vlada tako naseljevanje mirno gleda,i vičarstvo. Če že mora biti, pa bodi! ko vendar ve, da je delo na nasadih Pod pritiskom taeili razmer bi morala za one, kteri niso navajeni podnebju, Ogrska v malo letih popolnoma ob-uprav smrtonosno.	. nemoči gospodarski in financijelno.
Da so skrajno neugodne razmere za Izjavljamo odkrito svoje soglasje z naseljence na našem jugu Washington- menenjein dra. Ebenhoeha, v kolikor ekej vladi dobro znane, nam priča že on naglasa potrebo kompatktnega od-dejstvo, da je o tem tudi glavni na- pora od avstrijske strani nasproti pre-selni^ki komisar Sargent prepričan, tenzijam Madjarov. Ce Madjari hoče-On se je namreč ravnokar vrnil iz jo igrati samostalno državo, pa naj nesra juga in izjavlja, da je na izvolijo tudi sami nositi troške za ta-jugu dovolj zemljišč, toda naseljenec, kov luksus. Ne soglašamo pa z drom. ki prihaja iz Evrope, ne more tekmo- j Ebenhoehom, ako on takov soglasen vati z delom zamorcev, in da plača ni odi>or od avstrijske strani smatra že i ako ve! ka, da bi zamogel živeti, ka- gotovim dovršenim činom. Za vsalko kor človek.	; veliko evolucijo morajo biti dani go-
Ohrt pride le v treli južnih državah tovi potrebni pogoji. A prehod iz se-
v poste v.
To naj zadostuje našej vladi, da prepreči nadaljno naseljevanje Italijanov na našem jugu, (kajti tudi Italijani so ljudje — toraj čemu jih izročati na milost in nemilost lakoti.
Toda tudi zastopniki Italije v A-meriki h: morali skrbeti za to, da o našem jugu zvedo mero Janji krogi v Italiji.
Prvi maj v Rusiji.
Kakor Velika noč, tako je tudi 1. maj minol v velilkej Rusiji popolnoma mirno. Le tu pa tam je bilo opaziti kako malenkostno demonstracijo in malo jezo — to je bilo vse, kar se je od krvavih pro rokovanj in navdušenih proklamacij ob istinilo. Januarski dogodki ljudsko maso niso ustrašili, niti poparili, toda masa ruskega ljudstva še ni v onem toku, v kterem bi morala biti vsled pozivov ruskih socijalnih demokratov. Vsa proroko-vanja, da se pripravlja Rusija na velikanski skok od samovlade do demokratične republike, in da se zaspani ruski podanik pripravlja, da postane državljan proste republike, so se izjalovila.
'' Iskra'centralni organ ruskih socijalnih demotkratov, se je nedavno v svojem uvodnem članku bavil s takimi utopijami. Oni, kteri je pisal oni članek, je pomočil svoje pero zelo globoko v jutranjo zarjo.
Pisal je o pokanju strohnelih stebrov, gromečem šumu padajočih streh in podpor absolutistične Rusije. Videl je in z njim zajed no so videli vsi sovražniki Rusije — premladeno, demokratično in civilizirano Rusijo, fco-
danjega zastrupljenega razmerja med strankami in narodi v Avstriji, iz tega vseobčega razsula, v soglasje in trdno sklenjeno falango: to bi bila gotovo velika evolucija, za ktero treba še le ustvariti po.1 rebrne pogoje. Taki pogoji so: odprava krivic, ki jih trpe posamične narodnosti in jib ogorčajo, u veljaven je jednalkega prava vseh narodnosti in medsebojno spoštovanje med njimi. Je-li med nemškimi strankami danes potrebno razpoloženje za ustvarjenje navedenih pogojev? Kakor bi si želeli tega, tako moramo vendar zanikati to. A dru. Ebenhochu in njegovej stranki smemo očitati, da je v zadnjih letih s svojo taktiko znatno otežil ublaženje nasprotstev med avstrijskimi narodnostmi. S tem, da se je narodno radikalizirala in da je ob vprašanjih, ki se tičejo narodne-ira spora, dosledno glasovala z drugimi nemškimi strankami, čeprav je bilo očividno, da grdo krši s tem princip jednakega prava, je le podžigala he-gemonistlške nampne nemških stranlk. Slavjanski narodi pa se morajo upi rati tem namenom — ker tu gre za njihovo ekzistenco — pa naj pride karkoli hoče za državo. Toda Ebenhochu in tovarišem manjka poguma proti krivičnosti lastnih jim soroja-kov. Manjka jim poguma za pravičnost do Slavjanov — manjka jim poguma za sporazumi jen je z nenemški mi narodi. V tem pogledu se mora najprej izvršiti evolucija v nemških konservativcih samih, da bodo odločno govorili svojim rojakom: toliko smete zahtevati po svojem pravu in nič več.
Prvo toraj, (kar je potrebno za slo žen odpor proti Madjarom, je spoznanje, da morejo urediti svoje razmerje do Slavjanov v smislu svoje pravičnosti. Dokler ne pride do tega spoznanja
Koncert kluba "ILIRIJE".
New York, 15. maja.
Minolo soboto se je vršil v dvorani češkega "Sokola" gore j imenovani prvi koncert. Dvorana je bila lično okrašena, tako lepe delkoracije sploh le na nobenej slovenskej veselici v New Yoriiu videti ni bilo. Naše new-vorško razvajeno občinstvo se je kaj počasu shajalo in čakati je bilo treba do	ure, da je pričel oršester
igrati Oršester je avstrijski in kapel-nik pristen Dunajčan, ter je prav iz-vrstno igral bodisi koneertne kakor plesne točke.
Ko je nastopil zbor tamburašev, vladala je skrajna tišina in pričel udarjati vsem Slavjanom toliko priljubljeno "Naprej zastava slave!" Zbrano občinstvo je s frenetienim plo-skom pozdravilo tamburaše in ti so pričeli vidoma z nekim strahom igrati. Ali mi se čuditi, saj bil je prvi javni nastop in za marsikoga sploh prvi nastop na deskah. Ko pa so pričeli s prijetnim udarjanjem igrati trio od naše divne "Naprej", pozabljen in prestan je bil ves strah, kakor po prvi zmagi na bojišču. Burno je bilo ploskanje iu zbor je brez strahu z neka kim ponosom zaigral prelkrasno Jugoslav j an sko pesem "Za jedan časak radosti." Sedaj je bilo poznati, da so vse težave "premagane in p rs a vsakte rega Slavja na je navdajala navdušenost. Na ponovilo ploskanje nam je zbor do.lal prelepo pesem "Lepa naša domovina", ktera je posebne pri Jugoslavjanih izvabila navdušenost. "Pod kostanjem", duet na citrah sta izborao igrala gospica Tinka Pa-■kiževa iu gospod Zvonko Jakše. Občinstvo se je zadržalo zelo mirno, a motilo je igranje kegljanje pod dvorano. "Krasotica iz New York a", ameriški valček, je udarjal zbor jako precizno in sploh znana domača skladba ie oživila ljudi, posebno mladino. ker pričele so se jim vzdigovati nehote noge k plesu ali valčku. "Kje dom je moj", je udarjal zbor precizno in točno. "Pesnik in kmet" sta čet vero rečno prav dobro igrala gospica Mirni Rena s in gospod Josip Rems mL, ter žela burno priznavnje.
Burka "Eno uro doktor" je izvabila obilo smehu in hvaležni poslušalci so se prav dobro zabavali. Dr, Zajec (g. Zupan) je bil popolnoma na svojem mestu; gospa Bornova (gospica Fanv Lovšin) je prav dobro predstavila to gospo in jako elegantno natopila s svojo sestro gospieo Mici Lovšin, ktera je predstavljala njeno hčer. Škijanee, Zajcev sluga (g. Pe-stot.nik), je prav izvrstno igral svojo hvaležno ulogo in bil ves Čas precizno na svojem mestu. Ančka, Zajeeva gospodinja (gospica Guardia), je izborno rešila svojo ulogo. Sedlač, poštni voznik (g. Andolsek), je bil tako originalen in tako izrstno predstavil po-stiljona, kalkor bi ga bolje ne mogel predstaviti noben drugi igralec po poklicu. PlesnSk, brivec (g. Benedik), je dobro rešil svojo ulogo; enako V rt-nik. trgovec (g. Cvetkovič), in Nace, lekarničarski učenec (g. Mrvar). Po igri vršil se je ples in trajal do jutranje zarje.	•
Ustanovnega konceita se je udeležilo veliko Slovencev in Slovenk in slednje v jako okusnih toaletah; žal, da jih še več ni bilo; med obiskovalci smo videli ruskega generalnega konzula, obilo bratov Čehov (zgolj inteligenca), več Hrvatov in Slovakov (posebno Sokoli); dobro je bilo zastopano pevsko družtvo "Gesangs-verein Oesterreich" in slavjansko družtvo "Slavic Alliance".
Mlademu klubu iz srca čestitamo nad uspehom in smo preverjeni, da si je pridobil obilo prijateljev. Vse to se je pa doseglo s skrajno marljivostjo vseh sodelujočih članov in njegovega neumorno delujočega kapelnika g. vonka Jakšeta ter predsednika g. Fran Kržeta. Upamo, da se tklub v kratkem podvoji v številu sodelujočih članov in pridobi več podpornikov.
Med mnogimi pismenimi pozdravi in brzojavi naj omenimo le dva, in sicer jeden od g. Janka Pleška, ustanovnega člana in izvrstne pevske moči kluba Ilirije: "Z navdušenim srcem kličem vam veseli: Živio. Janlko Pleško. — Drugi pa nam je došel od predsednika dramatičnega družtva iz Clevelanda. Ohio, g. Antona Bobeka: "V imenu dramatičnega družtva vam častitam. Bobek, predsednik.
Splošno mnenje je, da je bil sobotni koncert jedna izmed najlepših in naj elegantnejših jugoslavjanskih veselic tekoče sezije.
Vsem taburašem, zlasti pa marljivim in navdušenim članicam, izrekamo našo srčno zahvalo za prijeten, jako vesel večer.	p. g.
Rojakom v Colorado naznanjamo, da nimamo v Pnebln nikacega zastopnika za prodajo parobrodnili listkov. Nekteri železniški agentje pravijo, da so z nami v zvezi, a potnike pošiljajo, kamor se jim ljubi, le nikdar k nam, dasi jim odvzeme denarje za brzojave. Zato rojaki v Colorado bodite opozorjeni na tako postopanje. Ako želite pri meni kupiti listek za parnik, kupite tam le železniški listek do New Torka.	Prank Sakser.
Važno za iste,.
kteri nameravajo v kratkem potovati v staro domovino.
Postni parnik
ROTTERDAM
odpluje dne 17. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA SAVOIE
odpluje dne IS. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Parnik na dva vijaka
GROSSER KURFUERST
odpluje dne IS. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik
VADERLAND
odpluje dne 20. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Parnik na dva vijaka
PRINCESS ALICE odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen. Parnik na dva vijaka SLAVO NI A
odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop iz New Yorlka v Trst in Reko.
Poštni parnik
POTSDAM
odpluje dne 24. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski poštni parnik
LA BRETAGNE
odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Nemški brzoparnik
DEUTSCHLAND
odpluje dne 25. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND
odpluje dne 27. maja ob 10.30 uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KRONPRINZ WILE ELM
odpluje dne 30. maja ob 1. uri pop. iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni parnik
NOORDAM
odpluje dne 31. maja ob 10. uri dop. iz New Yorka v Rotterdam.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nam v pisarro in spremi na parnik brezplačno. Akd pa dospe te v New York, ne da bi nam VaŠ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po štev. 3795 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega vslužbenca po Vas.
Le na ta način se je moža o rojakom, kteri niso zmožni angležkega jezika, izogniti oderuho. sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene pernike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
VABILO NA NAROČBO !l
Prvo četrtletje je minolo in prosimo vse one gg. naročnike,, kterim je naročnina potekla, da jo blago vole kmalu poravnati.
"GLAS NARODA", sedaj NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK, ve Ija za četrt leta
75 centov
ter je NAJCENEJŠI SLOVENSKI LIST. Naročnino je plačati vnaprej.
Sedaj smo pridobili zopet novo moč da postane list tem zanimivejši.
"GLAS NARODA" gotovo donaša obilo gradiva in vedno skušamo zado voljiti naše cenj naročnike; vsem ps nikakor ne moremo vstreči. Ako dobim.: vedno več podpore, se bode list še raz širil, ker vedno "naprej" je naše geslo.
Upravništvo „Glas Naroda".
Kje je LUKA ŽELE, doma iz Trnja pri Št. Petru na Notranjskem? — Pred tremi meseci bival je v Shryock, W. Va., in sedaj se menda nahaja v Charleston, W. Va. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti: JOHN POŽAR, Box 487, Collinwood, Ohio.
(13-17—5)
SUEZ. Za 100 kron avstr. veljave treba j« dati $20.45 in k temu še 10 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-Ijatev registrirana.
Slovensko katollšk
Ck
Kje je moj brat FRAN ERPIČ? Pred dvema meseci je bil v C leve-landti. Ohio. Rojake prosim za njegov sedanji naslov. — JOHN ERPIČ, P. O. Box 276, Manor, Pa. (12-16—5)
Pri odhodu v staro domovino kličem mojim bratom, kakor tudi vsem prijateljem in .znancem v Pittsburgu srčni ZDRAVO!
New Yoik, 5. maja 1905.
Alojzij 0-latcli.
Pojdite k naj bližnjem agenta po vožnje listke via
The Great Wabash
železnice«
Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto z izbornim vlakom
"CONTINENTAL LIMITED",
kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s ilContinental Limited" iz New Yorka.
Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti.
VSTAVI SE V NIAGARA FALLS.
Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Texasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika.
Informacije glede vožnjih cen, oskrbi jen j a Pullmanovih in turisti' ških vagonov dobiti je pri
H. B. McCLELLAN, G. E. A.,
387 Broadway,	New York.
J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston. Mass.
podp. društvo
o
svete Barbare
SQedlnJene države Severne Amerik«*
Sedež: Forest City, Pa.
dne 31« ]anuar]a 1903 v držav) PenngyIvunlib
ODBORNIKE:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa
L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa..............
H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. _ NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Lnzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Vi
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Bcx 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 697, FffMfe City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
GOTOVE
denarje najceneje kn piš pri F. SAKSER JU 109 Greenwich St,
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom m priporočam najtopleja tax naznanjam, da prodajam raznovratii« parobrodna listke, menjavam noret, ter odpošiljam denarja t rtaj~o doit» rim«.
Postrežba solidna in poltena. Z veIe«poš toyanj em
BOŽO G0JZ0VIC
6*3 Obratna* Ht_. JOHNSTOWN. PA

** Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
517 S. Center Ave., Chicago, III.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegllgče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča * Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111.
GLAVNA SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga 2 neomejeno zavezo
v Ujutrljanl, Kongresni trs 15,
nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po
1 O
w 4
3/0
T^i to je od rsacih ioo kron 4K50 rin., in sicer takoj od dneva ffl vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, '
bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne iz-jj gubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice ' Jj priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki j
reprezeutujejo 5 milijonov krou čistega premoženja. Ti člani Jjf jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim f ■ju. svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli po- i vrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slo-H vensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, ' MZf da pride njegov s trudom pr.hranjeni denar v neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese,	'
Naslov je ta:	^
^f Glavna slovenska hranilnica in posojilnica ,
j|/	V Ljubljani, Kranjsko, Avstrija.
ff	Predsednik: Dr. Matija Hudnik.	'
J5f MB" Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posre- i Jj^ duje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York.
Slovenci naj ne dvomijo vec
o vspehih, kten doseza UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE v zdravljenju, kar spričuje dan na dan -	mnogo poverjenih priznanj, —=====
OZDRAVLJENA OD KRONIČNE OČESNE BOLEZNI, ZAPRTJA IN SPOLNE SLABOSTI.
Profesor na Universal Medical Institute v New Yorku!
Dne 2r aprila 1904. — Podpisana sem trpela dolgo na kronični očesnej bolezni, zaprtju in spolni slabosti, tako, da so mi zdravniki prepovedali vsako delo. Poskušala sem iskati zdravja pri več- zdravnikih, bila v raznih bolnicah, a vse brez vspeha; že sem mislila, <la je bolezen neozdravljiva. Pred par meseci me je pa začel zdraviti profesor-špeeijalist imenovanega slavnega zavoda in danes sem zdrava kot prej.
S tem mojim pismom se želim javno zahvaliti gospodu profesorju in N^T ~ ^^^ mu zagotovim, da ga bodem vedno in povsod priporoeevala vsem. ki so bolni. —mJBB^SK 1Dovoljujem, da se ta moja izjava zajedno z mojo sliko priobči v časopisih in trdim, da ni vse navedeno nič; — kot gola istina.
X. MARIA LOSIČ, 103 East 104 St., 2. nadst., New York. A. GALLO, priča.
OZDRAVLJEN OD PRSNE BOLEZNI, TEŽKEGA DIHANJA, SPOLNE SLABOSTI IN ZAPRTJA. Gospod profesor!
Naj Vas sam Vsegamogočni blagoslovi. Vaša zdravila so mi bila kot svetinja- Trpel sem dolgo časa na prsih in nisem mogel skoro več dihati; noge so mi bile otekle, da nisem mogel več hoditi; trpel sem na zaprtju in oslabel sem bil — a že za 2 dnij po uživanju Vaših zdravil se mi je obrailo na bolje, kot razvidite lahko iz priložene slike. Za povrnjeno zdravje kterega sem zadobil po vživanju Vaših zdravil, se Vam od srca zahvaljujem.
Sluga ponižen.
PASKU AL PANIČEVIČ,
Box 32, Lookport Station, Penna.
Tukaj so toraj imena in naslov ozdravljenih, da zamore vsakdo sam povprašati in prepričati se, kako izvrstno mi zdravimo. Te osobe nas niso le pooblastile, da jih smemo priobčiti — ampak še prosile so nas, da se
na ta način izkažejo hvaležnejše onim, kteri so jih ozdravili.
...t- ... * Zlasti med Slovenci jih je veliko, kteri izgubljajo vsled prevelikega napora dragoceno zdravje ter dobivajo na ta način kronična bolezni.
Ali trpite za kako izmed navedenih boleznij 7
KOSTNE BOLEČINE — SRČNA NAPAKA — SRBENJE — SKRAB — BOLEZEN NA OČEH — UŠESIH NOSU — GRLU IN PRSIH — IZPADANJE LAS — SLAB ŽELODEC — NA MATERNICI — HEMEROIDI — TRIPER — SIFILIS — IMPOTENTNOST — NERVOZNOST NADUHA — KAŠELJ — ZDRAŽLJTVOST
— ZAPRTJE — BOLEČINE V KRIŽU IN HRBTU?
Mi Vas zagotavljamo, da Vas naša zdravila ozdravijo.
V tem zavodu so sami zdravniki, kterih vsaki je mojster v svoji stroki. Ti pregledajo Vašo bolezen in v kterega področje spada, tisti Vam gotovo pomaga. Ni potrebno, da Vas vidi osobno, ker pozna že vse bolezni iz dolgoletne skušnje.
Bratje, nič ne stri, ako Vas nikdo ne more ozdraviti; nič ne stri, če.niste v New Yorku, ampak daleč zunaj, ker bodete vsejedno ozdravljeni.
Pišite v svojem materinem jeziku, in opišite po možnosti natančno svojo bolezen. Zdravila Vam pošljemo po ekspresu. .Ta zdravila pa morate vsprejeti brez pogoja, ker prinašajo zadovoljnost in srečo. Če pa nimate
NAŠ NASLOV:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
West 2QtH Street, blizu Broadway-,	New York City.
Uradne ure: Od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 6. popoldne. — V sredo in soboto od 10. do 12. dopoldne, od 2. do 5. popoldne in od 7. do 8. ure zvečer.— V nedelje od 9. dopoldne do 1. ture popolndne.
	©	-0
Jugoslovanska		Katol. Mota.
a--		-^
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZ1CH, Ely, Minn. H. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. IVAN GERM 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. ' IVAN PRIMOŽIČ, P. 0. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-EtCH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: TV AN GOVŽE, P. O. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
K društvu sv. it. :!!•> K društvu
< « rt. >t. 3439.
PRISTOPILI.
Jožefa št. 20. Sparta, Minn.. Fran Gorše, roj.~lftS6, cert.
Društvo šteje 45 udov. -v. Barbare št. DO. Rosslyn Wash.. Matija Majnarič, roj. 1871, ::4:{9-	Društvo šteje SO udov.
K društvu sv. Sne .T.-zus Št. 25. Eveleth, Minn., Ivan Kočevar. roj. 1S7S, c rt. štev. :!4t;0. Jernej Preveč, m j. 1S70. cert. št. 3461; Josip Pa-nian. roj. 1SRH. cert. štev. 3462; Jernej Ožbolt, roj. 1S72. cert. štev.
Jakob Kotnik, roj. 1882, cen. štev. 3404; Martin Berk, roj. 3><7, cert. Štev. 3465.	Društvo šteje 62 udov.
SUSPENDIRANI.
Od društva sv. Jožefa št. 45. Indianapolis. Ind.. Anton Jordan, cert. štev.
Društvo šteje 20 udov.
Od društva sv. Srce Jezus št. 25. Evee-tli. Minn.. Peter Deržaj, cert. štev. 1660; Mihael Butala, cert. štev. 1656: Frank Longar, cert. št. 1714;
Fran Luznar, cert. štev. 1719.
Društvo šteje 58 udov.
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V	Ameriko. Dne 1. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 159 Slovencev in 128 Hrvatov.
Tatvina. I)ne 1. maja se je splazil skozi okno v stanovanje Alojzija Ko-prala v Krakovskih ulicah št. 5 v Ljubljani neznan tat ter ukradel 78 kron vreden prstan.
V	Ameriko jo je hotel popihati ne-doletni Alojzi Ivnavs iz krškega okraja. Xa kolodvoru v Ljubljani službujoči policijski nadstražnik Jakob Kr-šežan je pa odločil, da bode moral Knavs nositi preje še vojaško suknjo in ga vsled tega aretoval.
Nesreča. Dne 1. maja je udaril na semnju v Ljubljani konj posestnika Ivana Meralo v desno nogo in ga težko telesno poškodoval.
Ogenj je nastal dne 1. maja popoldne v tivolskem gozdu pri Ljubljani. Gorelo je na parceli Kneza in Perlesa. Ogenj so pogasili orožniki, mimoido-« <i šetalci in ljubljanska požarna bramba. Kako je ogenj nastal se ne ve.
Predrzen mladič. Sin imeitelja trgovske šole Mahra je bil na naboru v Ljubljani. Pri priseganju novincev je izja\il, da ne razume slovenščine. Neki nje<_rov znanec je pojasnil, da razume mladi Mahr prav dobro slovenščino in tako je moral zagrizeni Mahrček prisegati slovenski. Mahra je to silno grizlo in po končani pri-seiri se je poslužil neresnica ter izjavil. da ne ve prav dobro kaj je prisegel. Tako je dosegel, da je še enkrat prisegel in sicer to pot nemški. Če bi kdo fantiča pote<rnil za ušesa, stavimo. da bi prav dobro razumel slovenski. ker na ta način se često zasveti tudi najbolj zavitemu nemcu.
Umrli so v Ljubljani. Odvetnikova sirota Emilija Napret, stara 76 let. Ivana Kosec, železniškega uslužbenca žena, 57 let. Kolodvorske ulice 11; Kristina Pertinae, krojačeva hči, 9 mesecev, Zalokarjeve ulice, 11, Leopolda Korban.. črkostavčeva hči, 2 meseca. Velike čolnarske ulice 10. — V bolnišnici: Gregor Kunstel, gostač, 58 let. Jožefa Hoenigman, posestni-kova žena, 38 let. Neža Oman, delavka. 60 let. Katarina Hočevar, dnina-rica 64 let.
Obesil se je na svojem gumni posestnik Jakob Urbanel v Podgorju. Bolehal je že več mesecev, da ni mogel kaj zdatnetra uživati pa tudi ne spati. Vsled teqra je bil zmešan tudi na umu. ves obupan, in je že poprej enkrat poizkušal samomor, kterega je pa njegova hči preprečila. — Dne 30. aprila pa. ko so razven stare obnemogle ofarce odšli vsi k službi božji, in je bil sam, je storil konec svojemu življenju na enak način, kakor je bil že poprej poizkušal. — Obešenega sta našli dve mali deklici.
Z ročnim vozičkom ponesrečila. Ka-lanova dekla iz Stare Loke, 16 let stara Marija Kalan, je peljala dne 20. aprila t. 1. okolu 11. ure dopoludne z zelenjavo naloženi voziček čez glavni trg v Ljubljani proti farni cerkvi. Ker pa se ta pot nagne in dekle ni pazilo je precej težak voziček zdrsnil navzdol, ter jo potisnil k cerkvenemu zidu.
Pri tej priliki je zadobila tako težke notranje poškodbe, da je drugi dan ob 3. uri popoludne umrla.
Konkurs je otvorjen nad premoženjem Engelberta Miklavčiča. trgovca z mešanim blagom v Kranju.
Žalosten dogodek na Hrušici. -— Dne 30. aprila ojxdudne je povozil nekdo še mlado ženo Sladic, ko je šla ravno po vodo. Konji so jo poteptali in voz ji je šel čez prsi. Pripeljali so jo v njeno stanovanje, po noči je pa — umrla. Zapustila je moža in tri male otročiče. Voznik je, kakor trdijo. Pikon z Dobrave in je prehitro vozil.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem v Ljubljani. — Mestni magistrat ljubljanski ni podelil Francu Mrzlikarju, posestniku na Karolinški zemlji, dovolilo do uporabe njegove nove hiše. ker je bilo treba še nekaj popraviti. Mrzlikar se pa za to ni zmenil ter je oddal svojo novo hišo s hlevom vred, najemniku. Mrzlikar nravi, da so mu "žunirji" dovolili, da sme dati svojo hišo v najem. Obsojen je bil na 24 ur zapora.
Anton Cvajnar, gostilničarjev sin v Žlebih, je Antona Čarmana. bajtarja v Stežicah s polenom tako po glavi udaril, da je tri ure ležal nezavesten. Ker je poškodba težka, se je Cvajnar izročil deželni sodni ji.
Karol Vesel iz Ribnice, ki služi sedaj kot "model" na tukajšnji strokovni šoli, se je hotel 30. marca znojiti nad stražnikom Rakom. V Dolenčevi žganjarni se je napil korajže, ter je še rekel tamkajšnjima vsluž-benkama: "Zdaj-le grem pa nad policaja ; bosta videle, kako ga bodem zluftal!" Vesel je res stopil pred policaja ter začel prodajati svoje sitnosti. Ko mu je stražnik obrnil hrbet. mu je Vesel zaklical: "Šuft!" "Od mene ven si en šuft!" Obsojen je bil na tri dni zapora z dvema postoma.
Baron Lazzarini iz Smlednika je ovadil svojega gozdarja Janeza Se-verja iz Šmartna, in zidarskega delavca Karla Vilarja od istotam, da sta jedla njegove zajce. Ker se to ni I moglo dokazati, sta bila oba obtoženca oproščena.
''Povsod ste štemplani!" je baje rekel Ivan Feigl, gostilničar na Tržaški cesti, hišnemu posestniku Vinku Vojeviču. "V Gradcu Vas poznajo in na magistratu Vas poznajo!" Obravnava se je preložila, ker se ima zasli-šati več prič. med njimi tudi magistrate svetnik Sešek, ki ^ Feiglu baje rekel, da ne bode dolgo pri Vojeviču, ker se ta z vsakim gostilničarjem prepira.
Nesreča ali samomor. Iz Borovnice dne 1. maja: Danes ob 1. uri ponoči so se peljali vojaki 29. lovskega bataljona skozi Borovnico. Dotični vlak se je izognil osobnemu vlaku in čakal na tukajšnjem 39 m visokem mostu. Danes dopoludne so našli pod mostom mrtvega vojaka prostaka brez kakega orožja, o kterem se ne ve„ je li ponesrečil, kar je pa skoraj izključeno, ali sam skočil s te strašne viso-čine. Iz pisma, ki se je Aaš]$> pri njem in je skoraj gotovo od njegove ljube, je razvidno, da se zove Josip Suhuje-dec in mora biti Slovak.
Nasilen Amerikanec. V Notranjo Gorico pri Ljubljani vrnil se je pred kratkim iz Amerike neki Jakob Vel-kavrh, ki je bil štiri leta od doma. Surov že preje, je pokazal pred nekaj dnevi, da ga Amerika ni prav nič pre-
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU,
31—33 Broadway, 4 floor.
---3P-*
Daje nasvete na infor« macije, posreduje brezplačno službe, ter deli v potrebnih slučajih podpore.
Pisarna odprta: od 9. are zjutraj do 5. ure popoludne »■-vzemŠi ncdcl] in praznikov.
naredila. • Prišedši v Notranjo Gorico je videl, da so zatvomice ob železniški prepd zaprte. Takoj hiti k čuvaju in zmerjaje zahteva, naj mu odpre, če ne ga klofutne. Čuvaj ga je opomnil, da pride v najkrajšem času vlak, toda Vel ka vrh ga prične skoraj klofut ati, na to pa potegne samokres, ga pomeri čuvaju na prsi z besedami: "Če ne odpreš takoj, pa sprožim." K sreči je vlak že drdral mimo, da Ameri-kaneu ni bilo treba čuvaja ustreliti. Pa tudi drugod po vasi se je vedel Velkavrh skrajno podivjano. Samokres je držal v roki in vpil možem in fantom: "Vidiš, ta je za te, s tem te bom vstrelil." Med ljudstvom je velika razburjenost in bati se je, da Velkavrh res kdaj izvrši to, kar oblju-buje.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Slovenci pred Gradcem. "Grazer Tagblatt" se silno huduje, ker sta zopet dve nemški graščini pred Gradcem prešli v slovenske roke, ter pravi, da ni izključena nevarnost za "nemško svobodomiselno večino" v štajerskem deželnem zboru, če bodo nem-ke graščine še nadalje tako hitro prehajale v slovenske roke. . .Nemška šola na Pragarskem. Nem-škutarski uradniki južne železnice na Pragarskem, pod vodstvom poštarja Kaste]iza so sklenili, da se mora za njihove otroke in podrejenih železniških delavcev ustanoviti nemška šola.
PRIMORSKE NOVICE.
Moral bode zopet v kletko. — 26 let
stari Alojzij Nemec, doma iz Vrtojbe pri Gorici, je bil radi razhih zločinov kaznovan in po prestani kazni zaprt v prisilno delavnico v Ljubljani. Neki dan v začetku meseca marca t. 1. ie Pa temu tičku posrečilo pobegniti iz 7 ]JubIJanske kletke. Užival je pre drago prostost cela dva meseca .'Dne 1- maja v jutro ob G. uri ie l reda, Andrej Fšaj zapazil v^kfdn^
Tna ' rm- f aretiraL	ga
Tnknh P?b.C,JBkl komisarijat pri Sv
ono	y.ta.k"!H v
o,7	, nahaja v ulici Tio-Or
P"Wi	v
Vlom v tržzšto p„štno bIagajno _
n„ i •	. prisil tako v urad
Da bi jih pri delu nihče ne moti so
Hkor -ZPnStl,i r°Iete	Ko-
tli	sedaj, so
rzeh tatovi vsega skupaj v vrednosti okrog 30,000 kron. K^eči ^o veeje zneske v gotovini vsak večer "a glavno pošto. Tik zraven poštnega nrada št 3 stm'; n™i •	^
M ..	Dreherjeva restav-
racija. v kteri je bilo do štirih zjutraj zelo živahno. O vlomilcih ni nobenega sledu. Odredil se je natančni pregled blagajne Z ozirom na številne vlome zadnjih dni. je v Trstu vse razburjeno: Jjudje se ne čutijo več varne. Pobija Jma preinaIo možtva, da bi mo_
crla vspešno zasledovati očividno or-ganizovane tolpe vlomilcev.
Delovanje "Lege Nazionale". — Poročilo seje osrednjega vodstva adri-janskega odseka "Lege" ima sledečo vsebino: "Le-a Nazionale" je dobila zemljišče N. T. 382 v Krkavcih; prodala je v tečaju oktober-april 275 in pol zabojev vžigalic, torej 1653 K v korist Lege; potem je določila 700 K za zgradbo šole v Novemgradu (Ca-stelnuovo d' Arsa). Za razna šolska učila je izdala 2 K. — Lega je sklenila zgraditi šolo blizu Oprtlja v Istri.
HRVATSKE NOVICE.
Kočijaž ropar. Seljak Miško Maju-rec iz Cernomerca pri Zagrebu je naznanil zagrebški policiji, da je pijani seljak, Stjepan Radenič, ki se je nahajal v "Turški Kavani" na Hiei, najel kočijaža in mu plačal 3 krone, da Z?l P0?^6 ^omov- Ko je kočijaž Ton-čič pripeljal Padeniča iz mesta, vstavi na nekem križpotu kočijo, skoči s kozla in napade v vozu sedečega seljaka ter mu odvzame 600 K. Na vpitje Ra-deničevo je prihitel Majurec, ki je dohitel Tončiča in mu odvzel 600 K, ter jih prinesel nazaj Radeniču. Na to ovadbo so Tončiča prijeli.
Strica ubiL Na zagrebško policijo se je prišel naznanit seljak Josip Babic iz Babičsela, da je dne 29. p. m. z motiko ubil svojega strica, ko je plel na polju. Babičev stric je po prepiru z nožem napadel njega in njegovega očeta; vsled tega je bil prisiljen braniti se. Babiča so oddali sodišču.
Telefon med Zagrebom in Opatijo
že posluje.
Za načelnika sarajevskega občinskega zastopa je potrdila vlada Esa-da Efendija Kuloviča.
Narodni dobrotnik. Nikola vitez Mibanovič, zelo bogati podjetnik v južni Ameriki, rodom Dubrovničan, gradi pri Dubrovniku veliko poslopje za mestne reveže.
Za glasilo dalmatinskih naprednja-kov je proglašena 'Crvena Hrvatska'.
Rop pri belem dnevu v Zageebu je bil res le fingiran. Dočim so imeli slugo Totlia v zaporu, našli so v njegovi kleti ves denar, o kterem je trdil, da mu je bil oropan.
BALKANSKE NOVICE.
Vstaja v Macedoniji. — Belgrajski "Novi list" poroča, da poči vstanek v Macedoniji dne 7. maja, na pravoslavni praznik sv. Jurija. Seveda se mora ta vest sprejeti s tisto rezervo, katere so nas naučila že mnogoštevilna taka poročila z Balkana.
Knez Ferdinand je odpotoval v Ril-ski samostan in ostane tam čez pravoslavne velikonočne praznike. Bolgarski minister javnih del objavlja, da se vrše junija meseca javni ogledi zaradi gradbe novih železnic.
Sultan je jako žalosten, ker mu je umrl brat Kemal Eddin. Oficijelno se poroča, da je umrl za rakom, na kterem je bolehal šest mesecev. Poslaniki so obrnili vso jwzornost turške vlade na grozodejstva, ki so jih storile grške čete v Zagoričanih. Hilmi paša pojde tje preiskovat. Turška vlada je poslanikom odgovorila, da bode ostro postopala proti grškim zločincem.
O Rizi paši. ki je šel v Arabijo zadušit upor. se še nič trotovega ne ve. ker je pretrenna zveza. Vesti, da so ca vstaši obkolili, najbrže niso resnične.
Vselenskemu patrijarhu je turška vlada izročila pritožbo zoper srbskega metropolita v Prizrenu. Tožijo era, da nabira prispevke za srbsko agitacijo v Macedoniji.
Velike množice streljiva je policija našla v Solunu. Bol<rari razširjajo oklice, v kterih napovedujejo velik upor v najkrajšem času. Obetajo vsta-šem veliko podporo od bolgarske vlade. ki se baje že odkrito pripravlja na vojsko. Turška mobilizacija se jako počasi vrši zaradi nereda in pomanjkljivih prometnih sredstev. Večje število macedonskih kmetov je opustilo poljsko delo in se pridružilo vstaškim četam.
Zborovanje bosanskih mohamedan-cev. — Nedavno so zborovali v Brodu ob Savi Tnohamedanski plemiči iz raz-nfih krajev Pjpsne 'in Hercegovine. Udeležba je bila velika. Razgovarjali so se o verskih in kulturnih vprašanjih. o meščansko pravnem položaju in o razmerju mohamedancev z vlado okupiranih dežel.
RAZNOTEROSTI.
Čin blazne. V Londonu je streljala neka dama na ulici na svojega pravnega zastopnika in njegovega sina ter oba ranila. Nato je izpila steklenico strupa, a so jo zdravniki rešili. Da je izvršila atentat v blaznosti, dokazuje to, da je zahtevala, ko so jo prijeli, naj jo puste napadena gospoda pred smrtjo vpoljubiti.
Vsled bede je v Hitzingu pri Dunaju neka perica umorila svoja dva otroka ter se hotela nato tudi usmrtiti. Našli so težko ranjeno.
Načelnik, srbskega, državnega tiskovnega urada je postal dosedanji podkonzul v Budimpešti Ivanič.
"Privatni" kozaki. Rusko vojno ministerstvo je dovolilo milijonarju Ivanu Terešenku v Kijevu, ki je znan pod imenom "ruski sladkorni kralj", da si vstanovi in vzdržuje 150 mož broječo kozaško gardo v obrambo kmetskih izgredov. Kozaki bodo ravno tako opravljeni in oboroženi, kakor v carski službi.
Zdravniki in politika. Na Francoskem igrajo zdravniki veliko vlogo v političnem življenju. V sedanjem ministerstvu so trije zdravniki: trgovinski minister dr. Dubief, prej ravnatelj umobolnice Saint Pierre v Mar-silju, minister javnih del Gauthier in finančni minister Merlon. Ta dva sta tega župana, kar se na Francoskem velikokrat dogaja, kakor poroča list
"Deutsche Medicinische "Woch." _
Predsednik prejšnjega ministerstva, Combes, je bil tudi zdravnik. V mini-kterstvu, ki je pred Combesom vodilo franči jo, je bil mornariški minister de Lanessan, zdravnik, ta pa ni bil praktični zdravnik, ampak si je ogledoval svet kot zdravnik na ladji, potem se je vrnil v Paris in se bavil z biološkimi študijami.
Policija pod policijskim nadzorstvom. Hudo razburjena je policija v Berolinu. Stražmojstri, ki imajo 1600 do 1800 mark letnega dohodka, so dobili zadnje dni okrožnico, lri jih poziva, naj se združijo, da si izboljšajo položaj. Na Pruskem pa je tako združevanje prepovedano, posebno, ako se gre za izboljšanje gmotnega položaja. Policijska oblast je zato takoj začela strogo preiskavati, kdo je spisal do-tično okrožnico in kdo jo razširja. Našla pa je velike težave, kajti policisti so bili tako previdni, kakor ruski revolucijonarji. Niso namreč podpisali oklica, samo beseda "komite" stoji tam, kjer bi oblast rada cetala imena. In do sedaj je njen trud brez-vspešen.
ITAJTE NOVO IZŠLO KNJIGO
ZDRAVJE!
Katero je
SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS.
Knjiga je napisana v našem jeziku na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje.
Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih za tem o cutilih, o Človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali zene. Y drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvifek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni rnožkih ali Ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdrav-je — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti.
. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini.
Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih.
11 ztlr»vi ali l>olni pilite po to lmjig-o ! Ako ste
bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano, vtiiko lažje izzdravite.
Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLTXSU ker je to koristno knji-o napisal m to tem več ker je tudi preskrbel da se:
30 tisoe liliji«* zastonj razdeli med nas narod, po
celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onili 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj.
ledino Profesor Collinsa je bilo mogoče napisati tako sijajno m koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana.
Berite knjigo pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slueaju I>olezni liajliitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE.
Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov;
Dr. E. C. COLLINS,
MEDICAL
140 W. 34th Street,
INSTITUTE,
NEW YORK, N. Y.
POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje3 kajli nam ni bilo mogoče poprej post reč i, ker so knjige se le sedaj gotove.	_	_
Compagnie Generale Transatiantique.
(Francoska parobrodna družba.) 1\
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, 1N0M0SFA IN LJUBLJANE
POŠTNI PARNIKI SO i
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,
"La Savoie" " " ** ..................12,000 "
"La Touraine" " " «- ................10 000 "
"L'Aquitaine" u ** ** ..................10,000 "
"La Btetagne"............................... 8,000 "
"La Chan.pagne"............................. 8,000 "
"LaGascogne".............................. 8 000 "
25,000 koniskih mo&
25,000	"
12,000	»
16,000	«	"
9,000	*	«
9,000	*	*
9,000	«	*
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
ParaBd odplojefo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. url dopoludne Iz priste nišča »L 42 North River, ob Morton St., New York:
*LA TOURAINE •LA SAVOIE La Bretagne •LA LORRAINE •La TOURAINE
U. maja 1905, 18. maja 1905. 25. maja 1905. 1. jnnija 1905 8. jnnija 1905
*LA SA.VOIE La Bretagne •LA LORRAINE La Graseogne *LA SAVOIE
Panika a araado suumoml imajo po dva vijaka.
15. junija 1905. 22. junija 1905 29. junija 1905. 6. julija" 1905. 13. julija 1905.
SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA!
Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim In tur.
®kim tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kakor kterasibodi amarikanska tvrdka.
5 zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo --S zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50,
toraj skupno 250 cigar, stane samo	— 6 velikih zavojčkov najboljšega
bosanskega tobaka	— Cigarete, cigar-© al tobak: poši-
ljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na
The Croatian Tobacco Co.,
43 Jefferson St.	NEW YORK, IV- Y.
NAROČUJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — "GLAS NARODA" DONAŠA VEDNO PRVI VSE DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK ČAS.
NAZNANILO.
Udom družtva sv. Barbare, postaja štev. 7 v La Salle, 111., se naznanja, da se od zadnje seje z dne 7. t. m. iste vršijo za naprej v prostorih g. Jakoba Juvaneiča št. 1230 First St.
Objeduem vabimo vse člane in cenjene rojake iz našega mesta ter okolice na družtveno veselico, ki se vrši v soboto zvečer dne 20. maja t. 1. Slovenci in Slovenke dobrodošli!
Z družtvenim pozdravom Odbor. (13-16—5)
NAZNANILO.
Dmitvo sv. Ivana Krstnika št. 37 J. S. K. J. v Clevelandu, Ohio, ima naslednji odbor:
Predsednik: Pran Spelko, 1130 St. Clair St.; nodpredsednik: Ivan Pos, 35 Diemer St.; L tajnik: Ivan A vsej, 1234 St. Clair St.; IL tajnik: Rudolf Pos, 4 Kilfoyl St.; blagajnik: Ferdinand Tifold, 86 Munich St.; zastopnik: Josip Perko, 1795 St Clair St, Odborniki: L Pran Krašovec. IL Karol Jarc, III. Ivan Anzelc. Pregledovale! knjig in računov: Ivan Brodnik, Fran Milavec in Fran Kranj c. Mar šal: Miha Pintar; vratar: Fran Milavec; zastavonoša: Ivan Strekalj spremljevalca: Ivan Luž ar in Josi Zupančič. Družtveni zdravnik: E. J Kehres, St. Clair St., Cor. Wilsom Avenue.
Dmžtvene seje se vrse vaako tretj ' nedeljo v mesecu v dvorani Union, 1696 St. Clair St.
Naslov za piama je: Ivan Avsec, 1234 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Vsak novi ud plača pristopnino pa starosti, in sicer: od 18. do 25. lesa $1.00, od 25. do 30. leta $1.50 od 30. do 35. leta $2.00, od 35. do 40. let* $3.00, od 40. do 45. leta $4.00. Pristop k Jednoti znaša $1 za vsako starost
NAZNANILO.
Od Mestne hranilnice ljubljanske smo prejeli večje število letnih obračunov za leto 1904, v kterih je vrednost vsake hranilne knjižice z dnem 31. dec. 1904 z obrestmi vred označena.
Vsem onim, ki imajo kaj denarja naloženega pri gori omenjeni hranilnici, dopošljemo na željo jeden obračun. Plačati je le poštnino 5c.
_ Upravništvo "Glasa Naroda".
NAJBOLJE
po-
[jati po posredovanju K. Saksrr, 109
„__— Greenwich St.
^New York, ker to »tori naihitreje ia
Moje ječe.
Spisal Sil vi jo Pellico, prevel —a— (Dalje.)
Potem pa je začel dolgo pridigo: "Ošabneži vidijo svojo visokost v tem da ne marajo prenašati odklonitve svojih prošenj, da ne sprejemajo daril, da jih je sram sto neumnostij. Same neumnosti, prazna visokost, nevednost. Kaj je prava veljava? Prava veljava obstoji večinoma v tem, da se sramujemo samo slabih deli"
Izgovoril se je. šel ven ter silno ro-žljal s ključi.
Ril sem prestrašen. "In vender se mi ta osorna odkritosrčnost dopade", dejal sem. "Pride mu iz siva. kakor njegov«* jMUiudbe, kakor njegovi sveti, njegovo sočutje. Mi li ni povedal resnice? Kake slabosti smartral sem dostojnosti. ko vender niso druzega nego prevzetnost?"
Ko je prišlo kosilo, prinesel je kaznjenec Kunda sam sklediee notri, Schiller pa je ostal zunaj. Poklical sem ga.
"Xe utegnem!" odgovoril je kratko.
Šel sem s postelje k njemu ter mu rekel:
"Ako hočete da mi jed tekne, ne kazite mi tacega obraza!"
"Kact-_;t pa?" vprašal me je razveseli vši se.
"Vesel, prijazen", dejal sem.
"Živela veselost!" zakričal je, Ako pa me hočete, da bode Vam dišala jed, tudi plesati videti, tukaj vidite."
In začel je svoje tanjke dolge noge tako veselo vrteti, da sem pokal smehu. Smejal sem se. v srcu pa bil ginjen
Lxvm.
Xecga večera stala sva z Oroboni-jem pri oknu iu t<> i!a sva drug drugemu, da sva lačna. Povzdignila sva nekoliko svoj irlas in straže so zakričale. Oskrbnik, ki je po nesreči šel ravno mimo. štel si je v svojo dolžnost ter poklical je Schillerrja in ga ostro oštel, da ne čuje bolje in ne pazi na to da molčimo.
Schiller prišel je hudo jezen k meni pritožit se in mi je zapovedal. da ne smem nikdar več govoriti pri oknu. Hotel je, da mu to obljubim.
"Ne", odgovoril sem mu. "tega vam nočem obljubiti."
"Vraga! vraga!" kričal je, "meni rečete, nočem, meni, katerega zmerjajo radi Vas.''
"Zal mi je. dragi moj Schiller, da so Vas zmerjali, prav res mi je žal; a obljubiti nočem, kar mislim, da bi ne držal."
"In zakaj ne 1 ' držali
"Ker 1 i m ' ',< uel: ker mi je večna samota •:•'- > kruta muka. da se ne boru >:': !..r ustavljal potrebi, dati 1- • !.:< iz svojega grla, povabiti svo-j' > soseda, naj mi odgovori. In ako bi molčal sosed, govoril bi mrežam svojega okna. hribom, koje vidim, pticam, ki letajo mimo.
"Vraga! torej nočete obljubiti?"
"Ne, ne. ne!" vpil sem.
"V rgel je rožijajoče ključe na tla in ponavljal: Vraga! vraga! potem pa je vzkliknil objemajo me.
"Ali naj neham biti človek radi teh prokletih ključev? Vi ste gospod, kakor se gre in všeč ste mi. ker nočete obljubiti, kar hi ne držali. Isto bi storil i jaz."'
Pobral sem ključe, ter jih mu dal.
"Ti ključi", rekel sem mu. "niso tako prokleti. ker ne morejo iz poštenem ko rporala napraviti zlobnega biriča".
"In ko bi mislil, da bi mogli napravili kaj tacega". odgovoril je, "nesel bi jih svojim predstojnikom rekoč: ako mi ne marate dati druzega kruha, ko rabeljevega, pa pojdem beračit."'
Potegnil je robr-e iz žepa, obrisal si oči. pogledal kvišku in sklenil roke v molitev. Jaz pa sem sklenil svoje in molil na tihem kot on. Umel je, da molim zanj. kakor je on molil za-me.
Odhajaje rekel mi je s tihim glasom: "Kader govorite z grofom Oro-bonijem, govorite bolj tiho, ko morete. Tako storite dvakrat prav: enkrat vanje, drugič pa, da kedo ne razume kaeega pogovora . . . smem li reči .
. . kat etra pogovora, ki bi poročan še bolj razkaeil onega, ki ima moč kaznovati."
Zagotavljal -;-ru mu, da iz najinih ust ni prišla nikdar niti besedica, ki bi poro."ana komur si koli mogla žaliti ga.
In res nan a ni treba bilo v tem ozi-ru biti previdnima. Dva jetnika, ki prideta mej sabo v dotiko, si vže prikrojita latovščino, s kojo si povesta vse, ne da bi jih razumel kak poslušalec.
LXIX.
, Vračal sem se neeeira jutra s sprehoda: bilo je dne 7. avgusta. Orobo-n i jeva ječa bila jc odprta, notri pa je bil Schiller, ki me ni bil slišal priti. Moja stražnika hotela sta me prihi-teti, da bi zaprla duri, a prehitel sem ju jaz, skočil v ječo in objel Oroboni-ja okrog vratu.
Schiller se je prestrašil; rekel je: "vraga, vraga!" ter mi s prstom po-žugal. A oči bile so mu zalite s solzami in ihteč je vzklikni!: "Moj Bog, usmili se teh ubogih mladenčev in mene in vseh nesrečnih, ti, ki si bil na zemlji tudi tako nesrečen!"
Stražnika sta jokala. Straža na ho-
dniku priletela je ter tudi zjokala se. Oroboni mi je dejal:
"Silvijo, Silvijo, to je jeden najsrečnejših dnij mojega življenja!" Jaz nisem vedel, kaj bi mu rekel: bil sem izvan sebe od veselja in ljubezni.
Ker naju je Schiller zaklinjal, naj se ločiva in je bilo treba ubogati ga, spustil se je Oroboni v silen jok ter vskliknil:
'Ali se bova še kedaj videla na tem svetu V1
In videl ga nisem nikdar več! Nekaj mesecev potem bila je njegova so ba prazna in Oroboni ležal je na pokopališču, katero sem videl pred svojim oknom.
Odkar sva se bila videla, zdelo se nama je, da se ljubiva še bolj srčno, bol j močno ko prej: zdelo se nama je. la sva potrebna drug drugemu.
Bil je lep mladenič, postavne vnnj-uosti. a bled in slabega zdravja. Samo oči bile so polne življenja. Mojo ljubezen do njega poviševalo je sočutje, koje ste mi navdihovali njegova medlost iti njegova bledost. Isto je občutil on meni nasproti: Oba sva čutila, da bo kmalu jeden izmed naju preživel druzega.
V malo dneh je zbolel on. Jaz dru-' 7,oga nisem počel, nego ilitel in molil 'ani. Ko ga je nekolikokrat mrzlica nretresla, je zopet dobil nekoliko mo-'"•i in mogel je zopet prihajati k pri-ia+oljskim razgovorom. Oh v kako tolažbo mi je bilo. ko sem zopet poslu-šal mili glas njegov!
"Nikar se ne varaj!" dejal mi je; "malo časa bo še trajalo. Pripravi se na mojo izgubo: daj mi pogum s svoji n1. pogumom."
On" dni belili so naše sobe in mej :em peljali so nas v pozemeljske ču-
*	nate. K nesreči naju za oni čas niso dali v sosednji sobi. Schiler mi je
travi!, da se Oroboni počuti dobro, a •vi-lil sem da mi noče povedati resnice in bal se, da se je njegovo vže itak *dabo zdravje še poliujšalo v teh podzemeljskih 11 ik n j ah.
Da bi bil tako srečen, da bi bil pri t f*j priliki sosed svojemu milemu Ma-roncelliju! Slišal pa sem njegov glas. Pojoč sva se pozdravljala, ne meneč se 7.a kričanje straž.
Takrat prišel nas je pogledat pro-
•	omedicus brnski (dandanašnji zdav-stveni svetnik), mogoče odposlan vsled poročil, koje je bil poslal oskrbnik na Dunaj, o silni slabosti, ki se nas bila lotila vsled prehudega pomanjkanja hrane ali pa, ker je razgrajal po ječah zelo nalezljiv škrbut.
Ker nisem vedel povoda temu po-'lodu, mislil sem. da je bil radi nove bolezni Orobonijeve. Strah, da bi ga ne izgubil, provzroceval mi je neizrekljiv nemir. Huda žalost me je ob 'da in želja "umreti. Misel na samo-•lmor me jo zopet obhajala. Boril sem se ž njo, a bil sem kakor vtrujen po-•nik. ki govore sam pri sebi: "priti moram do konca poti" — čuti sam nri sebi premočno potrebo, vleči se na zemljo ter počivati.
Pravili so mi bili, da se je bil pred kratkim v onih temnih luknjah umo-'il star Ceh, liobaje z glavo v zid. Nisem mogel opustiti svoje domišljije, -kušnjave. poskusiti isto in ne vem, bi me ne bila li privedla moja be-snost slednič do to«-a. ako bi me ne bilo bljuvanje krvi iz prs opomnilo, da mi je smrt vže itak blizu. Zahvalil sem Boga. da me hoče vsmrtiti na ta način, prihraneč mi čin obupnosti, katerega je obsojal moj razum.
A Bog me je vender le hotel ohranili. Ono izbljuvanje krvi olajšalo mi i'1 bolečine. Mej tem so me prepeljali v gorenjo ječo in večja svitloba in zo-petno sosedstvo z Orobonijem prov-zročilo je. da se mi je znova priljubilo življenje.
LXX.
Povedal sem mu. kako silna žalost ne je bila obšla, ko sem bil ločen od njega, on pa mi je pravil, da je moral prav tako bojevati z mislijo na samoumor.
"Porabiva", dejal je. "kratko življenje. ki je nama z nova dano, v to, ila se drug druzega krepčava z vero. Govoriva o Bogu: spodbuja jva se, da • a ljubiva : spominjajva se, da je on pravičnost, modrost, dobrota, lepota, la je on vse. po čemur kot najboljem vedno hrepenimo. Povem ti zares, da mi je smrt blizu. Vedno ti bom hvaležen. ako boš pripomogel, da bom v zadnjih teli dneh tako pobožen, kakor bi moral biti celo življenje.
Najini pogovori se niso več sukali o ničem drugem nego o filozofiji kr-ščanskej in o primeri mej njo in ubo-<ro senzuvalistiko. Oba sva bila vesela. da sva našla tako soglasje mej krščanstvom in razumom: oba sva pri-spoznala. da je jedino katoliška, ki se v resnici more vstavljati kritiki, da obstoji nauk katoliške cerkve v najčistejših resnicah in najčistejši morali in ne v ubozih podlih produktih človeške nevednosti.
"In ako se. čemur je malo upanja, povrneva v človeško družbo", rekel ie Oroboni, "ali bova tako bojazljiva, da ne bi spoznavala evangelijev? da bi se podvrgla, ako bi kedo trdil, da je ječa oslabela najin razum in da je le oslabljenost uma utrdila najino vero?"
"Dragi mi Oroboni", dejal sem mu, "tvoje vprašanje pove mi že tvoj odi govor in ta je tudi i loj. Največja nič-vrednost je biti suženj ptujih mislij, kader se ima prepričanje, da so napačne. Ne verjamem, da bi bil ti ali jaz kedaj tako ničvreden."
Ko sem tako odkrival svoje srce, sem se pregrešil. Prisegel sem bil Ju-> lijanu, da ne bom povedal nikdar nikomur najine razmere z odkritjem sem jo Oroboniju, rekoč mu: "Nikomur na svetu bi nikdar ne povedal lega. a tu sva v grobu in ako bi ti tudi od tukaj odšel, vem, da ti lahko zaupam.''
Poštena ta duša je molčal.
Nazadnje začel me je karati, zakaj da sem izdal tajnost. Njegova graja bila je opravičena. Nobeno prijateljstvo in naj bo še tako srčno, naj je še tako ukrepila krepost, ne more dati pravice k takemu prelomi jen ju.
Ko sem se bil pa vže pogrešil, izvajal je Oroboni iz tega nekaj za me dobrega. On je bil Julijana poznal in vedel je nekoliko častnih črtic iz njegovega življenja. Povedal mi jih je rekoč: "Ta človek je tolikokrat krščanski ravnal, da ne more tako proti verski živeti do groba. Upa jva, upajva! In ti Silvijo, se tindi, da mu odpustiš iz srca slabo njegovo voljo in moli zanj!"
Njegove besede bile so mi svete.
LXXI.
Pogovori, o katerih dopovedujem, del oma z Orobonijem, deloma s Schi-lerjem, vzeli so mi le majhen del dol-u-ili vsakdanjih 24 ur in ni bilo malokrat. da mi ni bilo mogoče govoriti s prvim.
Kaj sem počel v takej samoti?
Cuj vse moje življenje v onih dneh: Vstajal sem, ko se je zdanilo, vstopil se na kraj postelje, oklenil se mrež pri oknu ter molil. Oroboni je bil že pri oknu ter ni nikdar poznel. Pozdravila sva se, vsak je nadaljeval potem svoje misli na Boga sam pri sebi. Kakor sta bili najini luknji grozni, tako lep je bil najin razgled. Nebo, ravan, stvari, ki so gibale se v daljavi, glasovi kmečkih deklet, njihov smeh, njihovo petje naju je razveseljevalo, povzročevalo, da sva še raje mislila na pričujočnost Onega, ki je tako veličasten v svoje j dobrotljivosti, koje-ga pomoči tako krvavo potrebujemo.
Prišla je straža pregledovat. Pregledala je sobo. je li vse v redu, preiskala mojo verigo, člen za členom? da se je preverila, da se ni zlomila slučajno ali pa vsled zlobe, ali prav za prav (ker verigo zlomiti bilo je nemogoče) pregledovala jo je, ker je bilo zapovedano. Ako je imel isti dan priti zdravnik, vprašal me je Schiller ako hočem govoriti ž njim in je za znamoval, kar sem mu povedal.
(Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
sveto vot, prenovljeni
SIDRO
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
F.EUMATI2EM, POKOSTNICO, PODAGRO itd.
in razne renmatične neprilike.
SLOVENCI IN SLOVENKE!
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljutdjani! Mal položi dar domu na oltar J	(v d)
G, F. TASSOTTI,
108 cTVIeserole Street,
Brooklyn, N. V., dopisnik g. Fr. Sakserja v New Yorku.
--Pošilja--
denarje v staro domovino
hitro, zanesljivo, po dnevnem kur-
zu; zamenjuje avstrijski denar, presbrbi potnikom v staro domovino ali od tam sem ugodno vožnjo (šifkarte), kakor tudi železniške listke po Zjedinjenih državah. Sprejema naročnike in naročnino za "Glas Naroda". Priporoča se brooklynskim Slovencem in jamči hitro in solidno postrežbo.
<3E NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, H vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak ie treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; priked v New York pc dnevu. Oglasite se pri:
C.M.C0X	!L C. POST,
Au't Ticket Ageet,	City Ticket Ateat,
313 IV. Alain St., Pueblo, Goto.
MALA OZNANILA.
Važno za one, kteri iščejo po Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance; za gospodarje, ki iščejo de lavskih močij raznih slojev, ali za one, ki iščejo službe; ne prezrite dat-, malega oznanila v naš list, ako imat^ kaj na prodaj, želite kaj kupiti itd. Naši oglasi imajo vedno ugoden uspeh.
Cena za enkratno uvrščenje, če
oglas ne obsega več 'kot 7 vrst, 2oe.. za 4kratno 75e.
Če ousega oglas nad 7 vrst, pa z« jedno uvrščenje 40c. in za 4kratm $1.25.
Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto.
Svota naj se posije z cglasom na prej, in sicer v poštnih znamkah al: po Postal Money Order.
Za trgovce, obrtnike, saiconerje itd. posebna prilika in posebne cene!
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hna-torn, kteri potujejo čet Duluth, . naznanjam, da sem se preselil z ' mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora.
1 MoJ SA L.OON se aaha]a pod št.' 409 W. Michigan St.,
) in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, ) kreni aa desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo j naklonjenost rojakov, se za nadalje naj topleje priporočam in vsa-| kemu najboljšo postreibo z?.go-' tavljam.
S spoštovanjem
JOSIP SCHARABOIN,
409 W. Michigan St., DULUTH, MINIM.
NOTARSKA PISARNA.
Rojakom v Clevelandu, Ohio, in okoliei priporočam za izdelovanje vsega notarskega posla, nadalje prošenj o v »jaških zadevah itd.
A se listine vporabne za v staro domovino izdelujem natančno po predpisih avstrijskih postav ter imajo to-raj ondi v vsakem ozira neomejeno javno veljavo.
Oddaljeni dobe pismena pojasnila brezplačno, ako prilože 2e. za poštnino.
WILLIAM SITTER, 26 Franklin Extension. Lake wood, O.
Opomba: Peljati se je z W. Madison ali pa z Detroit poulično železni-eo do Cotant St. Vsaki večer sem do S. ure na razpolago, (v pon & četr — 11-5 11-S)
TT _TT.=

Kje je najbolj varno naložen denar*
arno O • • • • i
V:
1
Hranilnih ulog je: IS,147.856 kron 60 vin,
Rezervnega zaklada je;
611,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
j© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod
te vrst© po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta li glavnici, tako da obresti spet obresti neso. Rentni davek za vlagatelje plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici js najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega šc mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripeznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posoiilnica PUPILARNO varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vamne obeta ziadh gradiv v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi.
Letos v jeseni preseli se Me^uia hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo liiiaao palačo v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Zjedinjenih državah js že več let naš rojak gosp. 109 Greenwich St., IVi^W YORK.
Hran k Sakser9
1TTB Saint Clair St.
V O, O.
i
ROJAKOM NA ZNANJE !
V New Yorku prične izhajati še koneem tega meseca šaljivi list
66
KOMAR

List bode izhajal spočetka vsake 14 dni na osmih straneh in veljal do konca leta le 50 centov.
List dobi lično glavo in slike. Za uredništvo imamo dobre moči. Tiskala ga bode tiskarna "Glas Naroda", kamor bode nasloviti vsem po-šiljatvam.
1199 St. Clair St.. Cleveland, O.
"T-rJilla i-'jU n-li^ . ni:u»..-n.-MJ nt'ili'ia iiLiji i,.II. j.	.Mt^ ji
ROJAKI — DOEEODOŠLI! f
Vsera rojakom. o<sobito pa i' r Clevelanda in okolice, priporo- ^ rožam svojo narodne	y
GOSTILNO I
na 1795 St. Clair Street, I Cleveland, ©.,	|
kjer se vsakemu gostu postreže z dobrim Columbia, vedno svežim pivom, okusnim domačim vinom ali dobrim whiskeyem. Na razpolago imam tudi fine smodke.
Rojakom, ki potujejo po Ameriki, ali doalim iz stare domovine, dajem poceni lepe spalne sobe (prenočišča) ter hrano.
Rojaki 1 oglasite s« torej pri domačinu, v mojej starej in dobro znane j gostilni. Pri meni boste dobro, ceno in gostoljubno postrežem,, za kar Vas zagotavljam.
Zabeležite si dobro moj naslov !
V obilen poset m naj to pij »ja priporočam.
Z veiespoštovanjem
JosiD Perko, |
gostilničar, 1796 St Clair St., I CLEVELAND, O.
Priporoča rojakom svoja izvrstni VINA, ktera v kakovosti sadkrilju j »jo vsa draga ameriška vina.
Radeče vino (Concord) prodajam pn 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.	_ j
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VG*< JE 50 GALON.
BRlNJiiVSC, za kterega sea izn portiral brin j s iz Kranjskega, velja li steklenic $15.00. Brinjevec je najbolj' vrste, ker je žgano na Isti na&a, ka
TJ AROČBAM JE PRILOŽITI DENA* Sa ofcila naročila *r priporoča
JOHN KRAKER
1199 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
ZASTONJ !
. se naši občeznani
Jersey električni pasovi'
Skušnja uči Z
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO GRENKO VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, *er iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP RLJSS, 324 Soutb Saata Fe Ave., Pueblo, Colo.
H
tembolj udomaf-ijo, oziroma uvedejo one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo priprav Ijeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas n&m ni treba ničesar po* ftiljati, ker to ;e darilo.
Kedar xgTibljate vašo telesno moc, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi " Jersey- električnega pasa" ozdravljeni.	10
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
VaS električni pas je toraj vse uČinil, kar »te mi obljubili, in še veJ, pas me je iznova zopet pomladil. F'an Jenčič, 30 Bryan Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem tedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd SU, N. Y. City.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to tarnam dopošljiie vaše ime in naslov ter ttidenite zraven znamko za odgovor — fn pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite:
Jersey Specialty Co., 125 Cedar Su,	New York, N. Y.

NARAVNA
CALIFORNIJSKA TINA
NA PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov
galona. Reesliag 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo.
Orožnik od $2.25 do $2.75 galona.
Slivovlca po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust.
Spoštovanjem
Štefan Jalcše,
P. O. Box 77, Crockett, CQntra Costa Co,, Cal.
i
RARINIKI PUJUaEJO A1BD
TRSTOM, REKO iN NEW YORK!
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKHIT PROSTOB NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz .N..*« Yorka dne 9. maja 3905.
odpluje iz New Yorka dne 23. maja 1905.
odpluje iz New Torka dne 6. junija 1905.
ULT0NIA, SLAT0NIA in PAKN0NIA so parnild na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnoveišem kroja in zelo prikladn-aa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pi mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentjo In
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	128 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chisago
r
Nižje podpisana priporo '' 1 6am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
saloonLT
--1
■i f-
107=109 Greenwich Street,
. . NEW YORK . .
T katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
prori ni/.ki ceni. Posrre žba solidna..............
Za obilen pfi^et s« priporoča
FRSDA VGNKR0GE
107-109 Greenwich Street, New York.
)



m^rn
la

Mm

NEBIRO« ASTRO MEDICAL CURB (XEBIROS ASTROLOGIČNO ZDRAVLJENJE)
Slavna egipčaD£^fi vedeževalka Agnlia-rept L. Nebiros zdravi po no ve j astro-logičnej medicinske j metodi vse bolezni in celo take, ktere ne morejo drugi zdravniki ozdraviti.
Imenovana daje vsem onim ki so v nesreči nasvete in umi-ruje obsedence.
Za zdravila uporablja le razna zelišča, ktera dobiva iz Evrope, Azije in Egipta in jib {sama pripravlja.
Obče znano je, da se zumore s posre-
jcrlT i	I
Swil&iil
mw-'wtk

* -o'.....n ».
wBSaSBBM
dovanjem čitanja iz zvezd ali astrologije jako imenitno in edino uspešno zdraviti, radi tega naj se vsak obrne na slavno vedeževalko Nebiros. Vsakdo zve pri njoj njegovo preteklost in priliodnjost iz nebesnih znamenj. Osobito pa vsakemu možu prorokuje kako ženo bode dobil ali pa dekletam, o njib ženinih. — Ona dajo najboljše nasvete v vseh domačih razmerah ter donaša na ta način srečo v hišo. — Ure: Vsak dan od 9. ure dop. do 8. ure zvečer, ter ob nedeljah in praznikih.
NASL0V; 214 E. 25. ST., NEW YORK, *RD 2-{n3 AVE
Na pismena vprašanja se točno odgovarja. TEL. 4524 MADISON SQ.