Leto LXXm., št. 33 a Lfaaljaaa, Izhaja vsak dan popoldne Izvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit . vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNI&TVO LJUBLJANA, Kaailjeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-36 Podružnice; MARIBOR, Grajski trg št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uL Z, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Rooseveltova akcija za mir v Evropi Pomočnik ameriškega zunanjega ministra Somner Walles odpotuje danes teden v Evropo, kjer bo zbiral informacije o mirovnih možnostih — Najprej obišče Rim, potem pa Pariz, London in Berlin Amerika bo začela informativne diplomatske razgovore tuđi z nevtralnimi državami VVashington, 10. febr. AA (DNB) Zunanji minister Hull je sporočil predstavnikom tiska, da bo pomočnik zunanjega ministra Sumner Walles odpotoval 17 februarja z italijansko ladjo »Rex« v Italijo. Po razgovorih z italijansko vlado odpotuje Wal-les v Pariz, Berlin in London. Obisk pri sv. očetu ni predviden. Predstavnik predsednika Zedinjenih držav Roosevelta pri Vatikanu Taylor potuje isto tako z Rexom. toda to skupno potovanje je samo slučajno. Walles bo imel s seboj vsekakor so-trudnika. ki mu bo pomagal zbirati informacije. Dalje je Hull naglasih da bivanje Wallesa v Evropi ni časovno omejeno. Dejal je, da so bile vlade vojskujočih se strank vprašane ali so pripravljene sprejeti "VVallesa. V zvezi s tem je Hull dejal, da se bodo z ozirom na obstoječe sovražnosti v mnogih delih sveta, z ozirom na vpliv teh sovražnosti na nevtralne države ter z ozirom na jasno željo vseh držav, da se obnovi svetovni mir na trajni osnovi, začeli diplomatski razgovori informativne narave z nevtralnimi državami. Hull je na koncu svoje izjave dejal, da ne gre za določen načrt, temveč samo za pripravljalne razgovore za dosego zdravega mednarodnega gospodarskega sistema in zmanjšanja oborožitve. Ti razgovori bi se lahko razširili tudi na vojskujoče se narode, vendar niso ti stiki z nevtralnimi državami v neposredni zvezi s sedanjim Wallesovim potovanjem. VVashington. 10. febr. A A. (DNB) Ameriški tisk objavlja vest o potovanju Wallesa v Evropo kot senzacionalen dogodek Del tiska vidi v tem potovanju napor v prilog miru, medtem ko nekateri drugi listi navajajo to potovanje kot dokaz, da želi Roo-sevelt ostati na sedanjem položaju ter kandidirati tudi tretjič za predsednika Zedinjenih držav. Roosevelt želi doseči, da bi bil neobhodno potreben zaradi pogajanj z vojskujočimi se vladami. V zvezi s tem se omenja nedaven govor podtajnika Berla, ki je oči vidno po naročilu Hulla in Roosevelta objavil pripravljenost Amerike prispevati za dosego svetovnega miru in ki je tako rekoč ponudil brezplačno pomoč ame- riškega zlata, da bi se obnovila vrednost mednarodnih valut. Kakor je znano, je Berle zelo ostro kritiziral versajsko pogodbo ter jo označil kot vzrok sedanjih razmer. Odmeri v Evropi London, 10. febr. s. (Reuter) Na sporočilo o prihodu ameriškega podtajnika za zunanje zadeve Wallesa v Evropo, kakor tudi o razgovorih ameriške vlade z drugimi nevtralnimi vladami glede obnovitve miru, trenutno oficielni komentarji iz večjih evropskih držav še niso na razpolago. Iz Rima poročajo, da je akcija ameriške vlade izzvala nekaj presenečenja. Italijanski politični krogi so sprejeli akcijo sicer ugodno, dvomijo pa v njen uspeh. V Budimpešti so objavili listi vest o prihodu Wallesa in Hullovih pogajanjih za mirovno akcijo kot senzacijo. Neki list ji ie posvetil celo prvo stran. Iz Kodanja poročajo, da izražajo tam- kajšnji listi na podlagi ameriške akcije zopet upanje na skorajšnjo sklenitev miru. London, 10. febr. AA. (Reuter) »Daily Telegraph« komentira obisk Sumner ja Wallesa Evropi in pravi med drugim: Vsemu svetu je znano, da se Anglija in Francija borita za mir. Naš suveren je že v teku minulega leta opozoril voditelje sovražnih držav, da angleški imperij ne bo odložil orožja, preden Evropa ne bo osvobojena nevarnosti, ki ji preti od napadalca. Predsednik francoske republike je dejal, da se mora Francija boriti za mir, ki sloni na pravici ter zato, da se popravijo krivice, storjene posameznim narodom v Evropi. Noben državnik in nobena stranka zavezniških držav niso nikoli izjavili ničesar, kar ne bi odgovarjalo tej goreči želji za mir. Baltimore, 10. febr. AA. Reuter. Ameriški veleposlanik v Parizu Bullitt je prispel z letalom »Atlantic Cliper«, da poroča Rooseveltu. Bullitt je izjavil: Morala Francozov je popolna in odlična. Dodal je, da se bo v najkrajšem času vrnil v Francijo Italija si je rezervirala pravico, da stopi v akcijo v ugodnem trenutku v skladu z njenimi in terasi — Italijanska politika ne more biti angloiilska RIM, 10. febr. e. Glede na optimistične vesti o možnosti sklenitve tesnejšega prijateljstva med Italijo in Anglijo je objavil londonski dopisnik nekega rimskega lista značilen članek, v katerem poudarja, da je Anglija s sklenitvijo versajskega miru nepravično postopala z Italijo in da tudi angleško zadržanje med abesinsko vojno ter uvedba sankcij zaradi te vojne ni mogla vzbuditi posebne hvaležnosti Italije do An-gliie Kljub temu je Musolini po vsem tem skušal razčistiti odnošaje med Italijo in A^^iio. poizkusi pa niso uspeli, ker je Anglija mislila, da bo z gospodarskim pritiskom vsilila Italiji svojo voljo. Absurdna je domneva, da more po vsem tem Italija voditi anglofilsko politiko. Italija želi za-varovati samo svoje interese in koristi ter utrditi svoj položaj v Sredozemskem morju V tem prizadevanju je že precej uspela zlasti po zasedbi Albanije. Francoski tisk se mnogo bavi s polo^.-jem Italije glede na vojno v Evropi. Vsa navodila, ki jih je dal Mussolini glede pospešen j a javnih del in utrjevanja si je razlagati tako, da se Italija pripravlja na vojno. Cianov list »Telegrafo« je glede tega napisal: Pričakovati je, da se bo vojna v Evropi podaljšala preko predvidenih mej in da bo zmagal tisti, ki bo znal organizirati državno gospodarstvo, in ne tisti, ki bo zmagal v veliki bitki, kakor med svetovno vojno. Zaradi tega je treba organizirati stalno vse gospodarske vire naroda, da se s tem v največji meri zagotovi državna gospodarska neodvisnost. To je najgloblji smisel vseh navodil, ki jih je dal v zadnjem času Duce. Italija si je rezervirala pravico, da stopi v akcijo v ugodnem trenutku in tako, da bodo njene akcije v skladu z ničnimi interesi in potrebami. Za ohranitev miru v Sredozemlju Velik pomen Weygandove misije na Bližnjem vzhodu — Indijske čete v Egiptu — pripravljenih za obrambo mitru CARIGRAD, 10. febr. e. V tukajšnjih | Bližnjem vzhodu diplomatskih krogih pripisujejo velik pomen bivanju generala Weyganda v Kairu, kamor je Weygand dospel takoj po obisku Ankare. S poveljnikom angleške vojske na generalom Wavellom, predsednikom egiptske vlade Ali Maher pašo ter s številnimi drugimi francoskimi, angleškimi in egiptskimi dostojanstveniki je general Weygand prisostvoval veliki pa- radi egiptskib in angleških motoriziranih eddc kov, ki so defilirali v dolžini več kilometrov. KAIRO, 10. febr. s. (Reuter). General Weygand je včeraj v spremstvu angleškega generala Wavella in višjih oficirjev egiptske vojske inspiciral obrambne naprave ob Sueškem kanalu. CARIGRAD, 10. febr. e. Tukajšnji »Tan« je objavil članek o vojaških pripravah na Bližnjem vzhodu. General Weygand je pregledal vse zavezniške in egiptske vojne sile na Bližnjem vzhodu in je izrazil svoje zadovoljstvo spričo odlične morale te vojske. Egipt z vsemi močmi dela na to, da poveča obrambo in varnost svoje države. Pri tem prizadevanju dobiva Egipt največjo podporo od Anglije, kajti Anglija dobavlja Egiptu vse potrebno orožje. Anglija pa je poslala v Egipt tudi že znatne kontingente svojih indijskih čet. Angleško in egiptsko vojaško sodelovanje je zaradi tega najmočnejši činitelj za obrambo miru tudi v Sredozemlju. Za ohranitev miru na Sredozemlju stoji tudi Fancija budno na straži s svojo vojsko v Siriji, Tunisu in Alžiru. Anglija ima na Bližnjem vzhodu zbrano armado, ki šteje okoli 500.000 mož, in je vsak trenutek pripravljena za borbo proti sovražniku. Zaradi tega ne more biti kršen mir na Bl'ižniem vzhodu. CARIGRAD. 10. febr. e. Francoski veleposlanik v Moskvi Na«7?yar, ki je dnpo-toval iz Odese, je imel kratek sestanek s turškim zunanjim ministrom Saradzoflom ter sestanek s francoskim poslanikom Mas-sillejem. nato pa je odpotoval v Pariz. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo posebno važnost odhMr veleposlanika Naepyara iz Moskve v Pariz. Inspekcijsko potovanje angleškega kralja LONDON, 10, femr. AA. (Havas). Kralj Jurij in kraljica Elizabeta sta nadaljevala včeraj inspekcijsko potovanje po zapadni Angliji ter oHskala Cardiff. Obiskala sta najprej ladjedelnice, nato pa sta se vkrcala na ladjo za prevoz premoga, kar predstavlja edinstven aogodek. Kraljevski par si je ogledal vse dele ladje. Častniki so pokazali suverenoma tudi top, s katerim je ladja oborožena zaradi obrambe proti eventualnim sovražnim napadom. Kraljevski par si je ogledal tudi naprave za zaščito proti minam. Z ladje sta suverena krenila ponovno v luko, kjer ju je pozdravila množica delavcev. Obiskala sta nato tovarno granat. Nato sta nadaljevala pot v Bristol. kjer sta bila zelo navdušeno sprejeta. Tako Cardiff kakor Bristol sta priredila velike manifestacije vdanosti in zvestobe kraljevskemu paru. Novi bolgarski poslaniki SOFIJA, 10. febr. e. Predvčerajšnjim je odpotoval v Moskvo novi bolgarski opol-nomoceni minister in poslanik dr. Todor Hristov, v Ankaro pa je odpotoval novi bolgarski poslanik Savakirov. V Stockholm je odpotoval bolgarski poslanik Nikola Antonov, ki ie bil doslej bolgarski diplomatski zastopnik v Moskvi. Angleški rušilec potopil dve nemški podmornici Nočni komunike angleške admiralitete — Var' stvo nevtralnih ladij v angleških konvojih Smrt ameriškega diplomata New York. 10. februarja. AA. (Havas) Si vsi ameriški veleposlanik v Berlinu dr. William Dod je umrl na pljučnici. Dr. Dod e bil imenovan za veleposlanika v Berlinu 1. 1935. Dve leti pozneje je dal ostavko. Kot veleposlanik je imel govor, v katerem ie obrazložil nacionalno socialistično doktrino. Ko se je vrnil v Ameriko, je stopil na čelo protinacionalnosocialističnega pokreta. Nemci pred velikim pre* Nemški minister za nemško zmago, in za nemški življenjski prostor sil London, 10. febr. s. (Reuter) Angleška admiraiiteta je objavila pozno ponoči v posebnem komunikeju, da je angleški rušilec potopil dve nemški podmornici, potem ko sta poskusili napasti angleške trgovinske ladje v konvoju. Admiraiiteta ugotavlja, da sicer ne javlja posebej vsake potopitve sovražnih podmornic, v tem primeru pa je napravila izjemo, da poda priznanje rušilcu, ki je sam potopil kar dve nemški podmornici. Komunike ne navaja nobenih podrobnosti o potopitvi, tako niti časa, niti kraja. London, 10. febr. s. (Reuter) Zastopnik angleške admiralitete je v poročilu o pomorski vojni v radiu sporočil, da sta bili izmed 378 nevtralnih ladij, ki so se doslej poslužile varstva angleških konvojev, samo dve potopljeni. Izmed napadov, ki so jih nemška letala izvršila preteklo soboto na ladje ob angleški obali, jih je 19 veljalo nezaščitenim trgovinskim in ribiškim ladjam. Izmed ostalih 8, ao bite štiri i}e. ^dje manjše edinice vojne mornarice. Štiri druge pa so res potovale v konvojih. Potopljena je bila ena sama in sicer norveška ladja, dve angleški pa sta bili lažje poškodovani. Nove Žrtve London, 10. febr. s, (Reuter) Včeraj se je zaradi sovražne akcije ob angleški obali potopil 5000 tonski parnik »Chagreth« iz Glasgowa. Izmed 64 članov posadke dva pogrešajo. V bližini portugalske obale je bila torpedirana danska ladja »Valkiria«. En član posadke je bil ubit. Nemški in avstrijski državljani v Angliji LONDON, lt. febr. s. Po uradnih podatkih je bilo konec januarja v Angliji 61.700 nemških m avstrijskih državljanov, ki so bih isvzetl od vseh omejitev, ki ao Monako vo. 10. febr. A A. (DNB) Minister Frick je imel včeraj govor na velikem zborovanju uradnikov v Nemškem muzeju v Monakovem. Frick je dejal, da stojijo ISiemci pred velikim preizkusom sil v zunanji politiki. Na tem polju javnega življenja se borijo proti nam, je dejal Frick, iste sile, ki smo jih leta 1933 premagali v naši notranji politiki. Sedanja borba ni lahka, toda borbeni duh nacionalnega socializma zagotavlja Nemčiji zmago. Anglija je brez potrebe začela vojno, Francija pa se ji je pridružila. Ob tej priliki je videl ves svet, da sovraštvo Francije proti Nemčiji ni nič manjše od sovraštva Anglije. Ze več stoletij je znan ta duh sovraštva in zavisti, »d ne dopušča, da bi Nemčija prišla do svojih pravic. Naši sovražniki so hoteli ponoviti igro iz svetovne vojne ter uničiti nemški narod. Toda nemški narod ni bil nikoli složnejši in nikoli ožje zvezan kot danes pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Ves nemški narod se je dvignil, da brani sebe in domovino. Mi vemo, je dejal Frick, da sa mora ta borba končati z Noben gnil kompromis ne z nemškim mirom, to je trajnim in pravičnim mirom, na osnovi katerega bo vsak narod dobil svojo pravico in svoj življenjski prostor, ki mu Dripada. Mi smo mlad narod in naše prebivalstvo stalno raste. Zaradi tega imamo pravico, je končal Frick poiskati si mesta na soncu. Ponarejeni dolarji Ottawa. 10. febr. s. (Reuter) Policija je prijela skupino oseb, ki so ponarejali kanadske in ameriške dolarje. Zaplenila je 53.000 ponarejenih dolarjev. Ugotovljeno je, da je imela ponarejevalska družba svojo centralo v Nemčiji. Ponarejene dolarje so uvažali na Balkan. Pravkar bi bila morala oditi večja pošiljatev ▼ Sofijo, ko je policija zločince izsledila. Istočasno poročajo iz Rumurrfje, da se je pojavilo tam večje število ponarejenih ameriških dolarjev, tako da trgovci pustijo preveriti vsak kupljeni dolar ai skem konzulatu. Tudi v Italiji Ji so ža dalj časa v obtoku večje množine po- Iz notranje politike - ■ -—=-— Za tesnejše sodelovanje vse opozicije Važni sklepi vodstva JNS Na seji političnega odbora Jugoslovenske naiconalne stranke v Beogradu 8. t. meseca je bilo po vsestranski razpravi o političnem položaju v državi sklenjeno, da stavi JNS vsem opozicijskim strankam, s katerimi je sodelovala pri zadnjih skupščinskih volitvah, formalni predlog za čini tesnejše sodelovanje. Vse v poštev prihajajoče stranke in politične skupine naj bi v smislu tega predloga zavzele svoje stališče glede vseh glavnih vprašanj državne in nacionalne politike ter poiskale pota in načine, da bi bilo to sodelovanje na terenu čim skladnejše in da bi njihova taktika v Beogradu dovedla do dobro premišljenega soglasja. V smislu tega sklepa so se včeraj dopoldne gg. Banjunin. dr. Andjelinovič in dr. Kramer na stanovanju g. Miše Tritu-noviča sestali z delegati glavnega odbora radikalne stranke, katerim so sporočili sklepe vodstva JNS. Takoj nato so se sestali na stanovanju dr. Bože Markoviča s predstavniki demokratske stranke in tudi nje obvestili o sklepih JNS. Vodstvi radikalne in demokratske stranke bosta sedaj o tem razpravljali in zavzeli svoje stališče. Na obeh sestankih, ki sta trajala po eno uro, so razpravljali tudi o pogojih sodelovanja, pri čemer so ugotovili, da smatrajo vse tri stranke za nujno potrebno, da se njihovo politično delo kolikor mogoče izenači in vzporedi. Popoldne je imel dr. Kram<*r še sestanek z ministrom socialne politike dr. Srdjanom Budisavljevičem, Razgovoru je prisostvoval tudi prvak SDS odnosno KDK Večeslav Vilder, ki je včerao prispel iz Zagreba v Beograd. Politični odbor JNS je snoči nadaljeval svoje razprave. Po zaključku seje je bil objavljen naslednji komunike: »Predsedstvo in politični odbor Jugoslo-venske nacionalne stranke sta imela pod predsedstvom predsednika sirankc g. Petra Zivkoviča dne 8. in 9. februarja t. L seje, na katerih so razpravljali o političnem položaju in o razpoloženju med ljudstvom. Soglasno je bilo sprejeto mišljenje, da narodni in državni interesi zahtevajo izenačenje pogledov na bitne probleme notranje politike in vzporeditev dela predvsem onih sedanjih opozicijskih skupin, ki so pri decembrskih volitvah 1938 nastopile skupno. Sklenjeno je bilo, da se v tem smislu stavijo predlogi radikalni in demokratski stranki. Ta načelni sklep je bil po določenih delegatih danes sporočen predstavnikom obeh omenjenih strank.« POKRET MUSLIMANSKEGA DELA V JRZ V zvezi z znanim stališčem podpredsednika JRZ dr. Kulenoviča. ki je proti vstopa muslimanske politične organizacije v radikalno stranko, so se raznesle vesti, da pripravlja reis ul ulema Fehim Spaho skupno z nekaterimi muslimanskimi prvaki posebno politično akcijo, nasprotno stališču ministra dr. Džafera Kulenoviča in da je bil njegov zadnji obisk v Beogradu namenjen tej akciji. Glede na te vesti je reis nI nlema Snaho po svoji vrnitvi v Sarajevo podal jav~ nosti izjavo, v kateri je rekel med drugim: Glavni namen mojega sedanjega potovanja v Beograd je bila želja, da se rešijo mnoga vprašanja islamske verske zajednice. Razumljivo je, da v mojih zadevnih razgovorih s političnimi osebnostmi ni moglo izostati tudi kako vprašanje politične narave. Slišal sem, češ da želim ustanoviti neko novo politično skupino, ki naj bi odstranila s položaja našega sedanjega političnega zastopnika v vladi dr. Kulenoviča. Toda jaz sem ves čas svojega bivanja bil v stalnem stika z dr. Kulenovieem ter ni bilo dneva, da se nisva sestala vsaj nekajkrat. Reis al ulema je nadalje izjavil, da $t bil v 45 letih svojega javnega delovanja samo uradnik, ako se je pa politično ndej-stvoval, je delal vedno na oni strani kjer so vsi muslimani. Z ministrom dr, Krekom s* je razgovarjal izključno le v zadevi gradnje šerijatske gimnazije v Sarajevu, »Čudim se spletkam«, je končal svojo izjavo, »ki se zlobno širijo v naši javnosti o meni in o mojem potu, kakor da bi mogel samo nekaj mesecev po smrti svojega brata Spaha žaliti njegovo delo, na katerem je vse življenje delal in umrl.« O pokretu muslimanov piše »Hrvatski dnehnik«, da nimajo nobenih razlogov za utonitev v radikalni stranki, ki se po svojih državnih in političnih koncepcijah bistvena razlikuje od koncepcij, za katere je razpoložena večina muslimanskega življa t Bosni in Hercegovini, ki ima svoje posebne poglede glede preureditve državne zajednice. Ako se ti pogledi ne bodo mogli uresničiti, pravi »Ilivat*ki dnevnik«, ne bo muslimanom preostalo drugo, kakor da sa odločijo sa Hrvatsko ali Srbija. MOV LIST JNS T Banjalaki Je »Narodna Riječ«, glasilo Jugoslovensze cionalne Btnfl 9 »SLOVENSKI NAROD« Hbote, m fefcn»rja 1M0. Industrializacija da« denacionalizacija PoftepaJlje raa»f h t*]*ro 4alfc inozenflfcili podjetnikof se odgovara naš« nacionalne države Nedavne Maribor. 9. 'februarja i>em v »Slov, Narodu! postavi! ima ^taribof od velikega stebla industrij pač m g.^poda^keni po^Ieau ^rfisti, da pa ol njih velikega dela v Ita-Lisnslnero pogledi! doslej imel |n ima še. 7^lti kot obmejno mesto, znatno fckodo. Kmalu zatem je predaval v Ljudski univer-žJ v Studencih g. banovinski arhivar, prof. Ba£, in *t poštar?! frdtreir jLi b? :v- njormainjh« prijikah; industriali-zae-Ja Maribora stalno napredovala in s tem naravno tudi število v industriji zaposlenega mestnega in okoliškega prebivalstva. Saj je po star:srik;, ki je biia *e nedavni* objavljena za veliko .število iugo-slovenskih mest. Je d«fi«l 35.61-' Mariborčanov zaposlenih v industrij rej žc danes več ko trctjrha To$k porlovr. se moram povrniti k na-. i.-iiiiij strani problema in ugotoviti že tolikokrat v nasi javnosti izaešeno in pretresano deiatvo, da postopanje raznih tujerodnih, inozemskih podjetnikov ne odgovarja interesom nasd nacionalne države. To seveda ne velja samo za našo mariborsko industrijo, ampak v enaki meri za ono našo industrijo sploh, ki je v#rokah tuje- roćJcev m ina^emcev. Saj sem* lefe*. tc dni in obrti. To- I 3 7 rrHkim začudenjem zasledil v rftkem ča-*opisnefh rferočirj, da ima n. pr. ntka opekarna v bližini Celja za * ravnatelja tujc-rodca, nemškega državljana. Ne gre mi v glavo, da je tudi v stroki, v kateri imamo vse polno dobrih domačih podjetij s sa-n:rr.- domačimi strokovnjj^^rnočmi, danes :c poteeben'takŠ£n"1nozemski »nenadomestljivi strokovnjaka. Zame je jasno, da je ozadje te »nenadomestljivosti« nekaj popolnoma drugega ko dejanska potreba. Samo r.aic poklicane oblasti tega ne vidijo ali nočejo videti. Za naš obmejni Maribor postaja tO vprašanje vedno bolj pereč problem. Že zad- /v ; njičt afcn ugotovi^ kako kvarno Vpliva na slo#a§ko industrijsko delavstvo dejstvo, da |o jim skoifc v veeh podjetjih, ki so lastBinozemcevVin tujerodcev, predpostavljen? tujerodni,* inozemski »nenadomeitljiv-cis*. ki slovtjfcsko delavstvo šikaniralo in ga zapostavljajo za onim, ki je vdano ali se polagoma vdaja njihovi nacionalni miselnost;. Tu pomcp; stvarno počasno denacionalizacijo'' našeg;/ nafodrielfa elementa, ki !*e V* skrbi za vsakdanji kruh rase in za svojce niti ne upa več pritoževati, tudi če jim tak"nf!e nenadomestljive! sra'mofc "Vffj-hovo narod«o*L. . _ Temu problemu bi morala naša javnost m bi morale tudi poklicane oblasti posvečati neprimerno več pozornosti. Vprašanje »nenadoraeatljivcevcr bi bilo treba p od vreč: temeljiti reviziji. Naia parola mora biti: smo za industrializacijo Maribora, toda ona ne sme služiti v nacionalnem pogledu tujim interesom in ne sme biti orodje za nacionalno demoralizacijo našega obrnei-nega prebivalstva! V. S- Slovo Maribora od ravnatelja Piska &1a$freni Maribor na zadnji poti ravnatelj« Bohinjskega Maribor. 0. februarja Vef> nacionalni in napredni Maribor ge je zbral danes popoldne na tiobjresfcc i pokopališču, da sc poslovi od nepozabnega nacionalnega borca, zaslužnega nacionalnega delavca in priljubljenega družabnika ravnatelja g. Kranja Piska. Prišli so Sokoli v krojih s praporoma, lovci, planinci, predstavniki vseh slojev in stanov mariborskega prebivalstva. K slovesu so prihiteli tudi številni mariborski odlićnlki. med drugim bival Zupan dr. F. Lipnld, poveljnik 32. topniskrera polka polkovnik KMer, poln^Stcvilno pa ao bili zbrani mariborski banani uradniki. Po opravljenih molitvah .so pevci pod vodstvom UClt&ja gv ribica »lhr.jri" orlp**H zalostinko »Vigrcd«, nakar se jn poslovi! Od nop^zabringR pokojnika v imčrtu matičnega Sokola in sokoistva er. dr. S. ForhdzJifič, ki je ocrtal T7t>l/,i-nc« z neštetimi tfžavami in nevhjnosfmi. V* irrfejnu |mnćn*ta*uradništva in v imenu ma- riborskih ..lovcev pa je spregovoril ravnatelj s- 3 Pogačnik, ki je oiiBŽT pokoJrilk6-ve strokovne / in' družabne vrtine. Izpred kapele, se. je razvil številen mHva&kl sprevod do a'i'tofurg'ona. kl je pr^.peajal pokojnega ravnatelja Franja PiSka v Laško, kier ga bodo pokopali na tamošnjem pokopališču. Malo pred tem pa se je glasbeni Maribor poslavljal od zaslužnega glasbenika in bivšega matičnega dirigenta ter ravnatelja matične glasbene šole g. J. Hladeka—Bo-hlnjskega- Pevci Ipavceve pevske župe so pod vodstvom svojegra zborovodje g. A. Iforvata odpeli žaloatinkt -Človek gl^j^f in vtgrtd . hivsi prodseetnik naJMpake giaa- Ocne matice ravnatelj dr. Josip TominSek pa je poveličeval pokojnikove odlike in njegove zasluge na glasbenem polju. *» Maribor bo trajno-ohranil v svojem spominu tika. p«taojnega narodnega/borca ravnatelja Kirnja."Pliteka in z^služne^a glaJv bentka J. Hladeka Bohinjskega. ~rrc Sniu&lfeskt tekme 1SSK M^riljsra Prirejene bodo prihodnjo nedeljo V Mariboru odno«n^ v Sv. Lovrencu na FvhorJ«^ Man bor 0. februar ia I. *loA**n»ki športni kluh, Marj&or iaz-poauje <±r±. pr/enstvo &muske štafete 4 x 10 km v izveibi ISSK Maribora, ki se vrši IS. t. m. v Ma ribom (v primeru slabih ^nežniii razmer v Sv. Lovrencu na Pohorju) pod pokroviteljstvom župana mesta Maribora g. dr. Juvana Alojzija in častnim odborom, ki ga tvorijo gg. komandant mesta Marinira brigadni general g. Golu-bendć, srečki nare^k Maribor desni breg g. Ellec, pTedsedrik .Tugosl. ztm^kosport-n«ga saveza dr. Ivo Pire. predsednik Tuj-sko-prometne zveze g. inž. ftlajmer. pred-sefBiSir Maribor dr. atamol, ra\Tia- telj ipiitnika - g. r^pos. iv>d*tvo t«»kme: ni e 'tednik: Vjekos«la\- CtMnhrMt. tAhhi^ni vodici: Viktor Purkelc. sodniki: Voglar, AljančiC, Berga.nt^ rp.z. J. Z. P. S?., starten Vesna ver Sveioza.r, caso-merilci: Evg. Bergant. Polak Rudolf. Oste-.rman Milan, nadzornik progp; M^rguč Kfnat, zapisnikarji: Strošak. FoLak O to. Skrabar E., Plehko Ivyn, zdravnik: prun. dr. Liutman Stan**. Start oh 10. uri dopoldne. Tekmujejo lahko samo štafete (4 smucavrii) istega kluba, ki morajo biti verificirani pri JZSS z vorifikacijako legitimacij©, veljavno za i. 1P39-40. izdano od saveza ali podsaveza. Tekmuje sc po pra-vilih in pravilnikih .IZS9. Prijave za udeležbo sc pošiljajo pismeno s tekmovalnimi I prijavnicanii ni*eko svojega- khrtUa * • (društva ) na naslov: L SlOV. gpoitrtt klub, Maribor, Aleksandrova c. 3 — do vključno 17. februarja do 12. ure. Prijavnine ni. Kasnejše prijave do 18. II. 9 ure pri startu s prijavni no 20 din za štafeto. DarHa. 1. darilo zar najboljšo štafeto — pokal pokrovitelja g. župana m. Maribora. 2. darilo za 2. mesto — pokal »Putnika*' Maribora. 3. darilo za 3. mesto — podari JZSS, 4. darilo za, 4. me?to — pokal TSSK Maribora. 5. darilo za najboljšo fitafeto MZSP — darilo 2irnskosportnega podsaveza MZSP. 6. darilo za na.jboljgi ćas po-eiinca v štafeti. Objava dopeženin rezultatov in razdelitev na g: a d v Mariboru, Hotel -»Orel« ob Ifl. uri ozir. v Sv. Lovrencu na Poh. Hotel Geratič ob 16. uri. Prireditelj: I. sloven. športni klub Maribor; predsednik: dr Franjo Stamcl. Pojasnila- Prireditelj j« zaprosil gener. direkcijo državnih železnic za polovično voznino do žel. postaje Maribor, Ruše, Fala, Sv. Lovrenc na Poh. Radi prenočišč in števila oseb pri udeležbi blagovolite pravočasno sporočiti na naslov: ISSK Maribor, Aleksandrova c. 3. Pri odhodu kupite erlo vozno karto in zahtevajte listek K 13 (vozna karta bo veljala za prosto vožnjo nazaj). Sratneta na Slomškovem trgu Maribor bi potreboval tudi potresno opazovalnico Maribor, P. februarja V Mariboru i> precej zanimanja za vre-mtnak£* pojave in za vfemenoslovje. O tam priča lepo število marlb. vremeno-:dft>vcev. ki smofrno zasledujejo razvoj vremenskih prilik in nepriltk. Letnp obhajamo 160 let od ustanovitve prve meteoro.^kc dritžbe V Mannheimii. 100 let natan< :m j šegft raziskovsnja vremenskih po.iavov let nazaj pa sega novodobno, po vseirt sveta" razpredeno ^■ven1enoslovje. Ob tem se sponinimo nehote naših ma-rihor^kdi prilik. Kako žalosten je pogled nfc.tisto vremaHBHl) hišico na Blomškovam tfl|rti pred glavno pošto. \.:\ piedstavlja že cl*41 v«t i pravrato »ramoto za današnji 40 Maribor. Hišico, ki je danio I. Priemerja mestu Mariboru, bi morali današnjemu Času primarno preurediti ter izpopolniti. To bi bila predvsem dolžnost mariborske mestne občine. Po zaslugi predvsem našega Aerokluba smo dobili na Teznem lepo urejeno vremensko opazovalnico. Toda Maribor bi potreboval tudi posebno potresno opazovalnico, ki b inaj dopolnjevala ugotovitve sedanje meteorološke postaje. Se žalostne je pa je poskrbljeno z vremenskimi postajami na našem zelenem Kozjaku, ki prinaša našemu Mariboru nemalokrat precejšnja vremenska presenečenja. Pravo zattepstvo obrtniških interesov Mariborsko obrtništvo in razpust IS obrtniških združenj Maribor. 0. februarja V M*ri&č>ru Obstojajo združenja brivcev, fnterjev in sorodnih strok, čevljarskih, kovalnih in podkovaskih mojstrov, kovi-n&rjev, krojačev in sorodnih strok, mesarskih in Klobasičarekih mojstrov, mizarjev, mlinarjev in Žagarjev, nadalje združenje obrtnikov, obrtnikov sodarske stroka, pekovskitt mojstrov, slaščičarjev in me-dičarjev, obrtnikov slikarskih in sorodnih strok, urarjev, zlatarjev, pasarjev in sorodnih strok, zidarskih Tfiojstrov. Skupno torej 15 »druženj. Po razpustu, ki se napoveduje, pa bodo obstojala Še tri zdru-34Aj4 jn eicer skupno združenje obrtnikov v Mariboru za rriesto, za sreza Maribor desni .in lavL, breg .ter stiokovni zglruSenji kfroiAčaii liLce\đlar1fiV. V mariborskem oko-i^unaTm aeAfkiniVti/di .Hupn6**dra*«r nje obrtnikov na Tefflem ih pO dVČ zdru- ženji v Slovenski Bistrici in pri Sv; Lenartu v Slovenskih gorlča-h. Vseh petero združenj naj se priklopi skupnemu združenju obrtnikov v Mariboru, ki bo štelo okoli 1700 članov. Na podlagi raznih znamenj je soditi, da se bo najdalje v enem mescu spremenila tudi samostojna obrtniška zbornica. Sedaj pa se vprašuje mariborsko obrtništvo, aa-kaj je potreben razpust združenj pred ustanovitvijo samostojne zbornice. Dobro so znani razlogi, zakaj se je to zgodilo. Zavedati pa se moramo, da je pravO in resnično zastopstvo obrtniških interesov mogoče samo v dobrih strokovnih združenjih, kakor ao bila vsa združenja v Mariboru, ki pa agtpvb U usode niso zaslužila. Coto-zO, je, JU ra^ui^^ri vseA mariborskih strokovnih zdruftnjfn v ftniahi etenar 336 zakona 0 Ubitih MM mfconlt« poiUa* ge in bodo vsa združenja vložila pritožbo na kr. bansko upravo. Vsa strokovna ba-^avipsiva. združenja imajo namreč svoj se-fieif V cjubljallf Irl so s tem želo prikrajšani obrtniki s področja bivše mariborske oblasti. Orožnov smuk čez Pohorje Maribor. 9. febr. Orožnov smuk preko Pohorja ie postal tradicionalna vsakoletna preizkušnja za one planince, ki tudi pozimi radi pohite v naš, v tem času Še očarljivi planinski raj. SPD v Mariboru je ustanovilo v ta namen poseben častni znak, ki si ga pribori Vsakdo, Id v enem dnevu prekrmastl not od Mariborske koče preko celega pohorskega t-rt*bena do Vuzenice, konkurenca pa ima ime po enem najvidnejših pionirjev smu-čarstva na našem Pohorju dr. Janku Orož-nu. Letos se bodo zbrali smučarji 24 februarja zvečer v Mariborski koči, kjer bo vod1 stvo prireditve (Borut. Hribar, Evald Koren) " sprgjenialo prijave s pri.iavnino din 10.—. Skupen odhod na progo bo v nedeljo, ob 6. Proga vodi mimo Ruške koče, Zlodeja, koče na Klopnem vrhu, kjer je prvi počitek, nato mimo koče na Pesku, čez Sintlarico in Jezerski vrh do Senjor-jevega doma. kjer bo glavni počitek. Pri Senjorjevem domu bo tudi glavna kontrola (Senica Drago). Zadnji čas za odhod s Se-njorjevega doma je ob 15. Tretja etapa gre čez Crni vrh. Malo in Veliko Kopo ter ob grebenu do Sv. Primoža v Vuzenico. Dolžina proge je okoli 52 km, posamezni vzponi merijo 1800 m, smuka pa ie 2600 m Vsak udeleženec vozi na lastno odgovorne st. Progo ie pravilno prevozil vsak udeleženec, ki se bo pred odhodom večernega vlaka javil v kolodvorski čakalnici v Vu-zenici vodji Orožnovega smuka. Vsa podrobnejša pojasnila bodo dobili sodelujoči na predvečer smuka v Mariborski koči. Kdor bo prevozil celo progo v predpisanem času, bo prejel častni znak prireditelja, ki ga ni mogoče kupiti in ki naj služi propagandi zimske toristike vobče. kakor še prav posebej razkazovanju zimskih krasot našega Pohorja. Kdor prevozi Orožnov smuk petkrat, lahko tudi v presledkih, dobi srebrn venček, po lOkratni uspešni vožnji pa zlat venček okoli znaka, d oči m je na zadnji strani vrezano ime laatnika ter letnice uspešne udeležbe v tej propagandni vožjoii naših planincev-smučariev. Izpred sodišča : Murska Sobota, S. februarja Orgolič Jakob H Sv. Jurija, ob ičavnlel je kradel na Turjanakem vrhu in Oaiuaev* c;*. VlajmđJaJ je v fcide in lokale, - kjer ae kradel cigarete, nalivna peresa m denar. Za te tatvine ga je mali kazenski senat ^beociU na 8 mesecev- strogega zapora m na izgubo častnih drtavfjanskih pravic za dobo 2 let. Horvat Franc iz Sv. Jurija ob Scavnic: ae je spi-l z Lipšo jrr^nosm. Pri zasledovanju Lipse nm je pomagal tudi tovariš Mili alič Marko. Ko j« hotel Lipša pred Hor- vatom pobegniti, ga j* Mflsallč ai udaril s sekiro po glavi. To po. Horvatu &s n)i bito dovolj, zato je ae navalil na Lipso z lovsko puško in ga s kopitom poSteoo premlati! pri čemer Je Lipša doW3 močo« po*koxlbe. Poleg tega pretepa pa sita .bila Horvat in Mihaiič obtoAena .^e drugih b>-.LktcA- Tako je Mihalič pri nekem pretepu r*vškodoval s kolom Meznariča Franca, Horvat pa je v druftbi z Maloem Ro-manoim zagrešil več tatvin. MaJa senat je < -.b*o<±;! Mihaliča na 7, Hor\^ata na 9 me-secei- strogegTJ zapora. Maloa pa na 4 sec* za.pora. M»r*fK?rske In ?>ke!!?ke f.ovfc«* Iz Lf«itom@ra — Petroleja *e vedno nL se vedno ni dobiti petroleja. Mnogi so si medtem že nabavili acetilenke, nekateri pa še vedno čakajo ter se ^preživijajo*. z rezervami. Skrajni čas je že, da bi se dobil petrolej, zlasti za kraje, kjer ni električnega toka. — Sneg naglo kopni. Sneg kopni zelo naglo in je nastala nevarnost poplav. V nekaj dneh je izginila za 25 cm debela plast snega. Po cestah stoje že mlak ^ sneSne brosge. — Leba maškarama. Tradicionalna maškarama, ki -Jo je v eoboto priredilo Sokolsko i društvo, je doeegla velik uspeh. Velik ott»k, dobro razpoloženje, krasna godba in številne lepe maske so dale prireditvi najboljši vtis. Manjše maškaradne veselice mo se vršile tudi po okoliških vae^h. Iz Poljčan —Lapa. sokolska prfeflite^- v "orise So-koMftenitt domu. Tradicionalna sokolska maakarada na pustni torek v hotelu Ma-horič je tudi leto« lepo uspela. SOkoUtvu naklonjeno občinstvo je vse prostore lepo napolnilo, Udeležili so ae prireditve tudi zunanji gostje, kakor iz Pragerskega, Laporja, 3tud»nic, itd. Veselo razpoloženje j« napravila živahna indijanska skupina pod vodstvom našega izvirnega br. Korena. Pri nagradnem tekmovanju mask je dobila prvo nagrado gospodična Kobalova raft^ie. drugo nagrado gdč. Verbič Marija in tretjo ga. sajna Ivica iz Pragerekega Videlo pa se je zopet, kako potrebna bi bila za take prireditve lepa dvorana. Upamo, da ni več daleč do tega in ae Sokol vam, ki 00 kakorkoli pripomogn k uspehu in m tam podprli akcijo M. dograditev dana, pretftvnem ureditve dvo» — Po dPlgem prtftjedliu spet *vinj*ki s»ejeni- Pred meseci so bili -zavidi slinavke in paz-^jevke prepovedani vsi - svinjski in živmsk; sejrni v Maribor**-. Včeraj v- petek je bil po večmesečnem" presledki! spet s.>inj»ki-m štv^-naki sejem- v -Magi^nni, ven-dar pa je bil dogon svinj zelo sla-b. Okoli-'tki kmetje so prigTLali komaj 53 svir prodali so 9^ rilcev. Cene so Ule sledeče: 3 do 4 mesece po 200 do 220. $ do 7 "rhe-.^ecev 300 do 340, 8 do 10 mesecev po 450 do 510. 1 leto 790 do S40. Kr žive teže 6.60 do 850. kg mrtve te**' pH 10.5(7 do 13.25 cfcin- i — Poučno predavanje je bilo v Ljudski univerzi: Predaval je prof. v. Petkovfek o leporah tri krasotah rfaših planin. Kra-sffLe slike »e pecia^orjeval« njegova Ovajanja o naft*?» večino lepih* p?a.ninšti !h pa o nsših vnetih, plsnincih, ki Jih ^o^čajo poleti in poiurrJ. Pri tem je je povuidil zlasti ob našem prelepem planinskem cvetju. Za. svoja 3%l€na% zanimiva izvabi jya - je -bil prof. Petkoi-5ek '^eležeh toplega' af5l3V2i.. — Samopomoč stanOvan jskjj! nuj*"nini-Ivov. JCakor znano, so se maiiboi^ki stanovanjski najemniki odločili za učinkovito samopomoč. Ustanovili so svojo stavbno zadrugo -»Niis dom*', katere namen jc pomagati članom do cenene. Z^istne strehe in udobne domačije. V nedeljo popoldne bo pri Gambrinu občni zbor zadruge \Taš dc*m,<'. na katerem bodo člani razpravljali o č'm prejšnjem iiresničenjii zastavljen'h ciljev. — 25letnic«~ poroko obhaja sodnik okrožnega sodišča dr. Vladimir Travner s svojo soprogo gospo Ano. Iskreno čestitamo! >*am^t0 ven<*a na gr°t» jvokojn^ga ravnatelja F. Plška je darovala t*iikn.jS?i;'a podružnica. JtlfeoeloV, udanlžene be^ik^e 250 <^i-narjev za Zeleni k ni pri "Lovskem društvu v Maribom. Na mesto venca nhir jskega pa je daroval kavar-nar g. J. šerec Rclccemu krržru v Merifeori 100 din. 'r - .» A2^.-Za.iifi. — Pabftrkl. ^Delavska Paltifk*^ jjfci^tt v števftkl 16: vJufcio vrane jis^tferijc -ttiii povzrooTlo Silno brozgo na gliiVnefrt mo- stu, ker nis»o prgT."o^-a.sni<-» odstranili srf?<^-». Kdo.r le more, »e te dni izogne ee« irHN^ ni moet. Usti tieoča, ki moraja preko,- pa tvegajo, da jih blato, ki brizga izpod koles avtomobilov, ožkropi od nojj do glave. Mnogo pikrih opa.sk je padlo na :^ačun tega nejsnosnega stanja zadnje dni. Opafta-mo pa, da je često en sam ^čJavec zar*w slen s čiščenjem- namesto da bi se pa^: tem delu saposnto vtevilo *rtaworočamo poltrijskcmu j^rc dj^ to ju ifct\" a da napravi red na državnem mostu, ker H bilo mogoče v par urah odpraviti jiczno- sno brocsgo. Državni most -na4 bo prav tako očiščen brozg-e, kot morajo biti hodniki v mestu, dasi tam ni nobone nevarnosti, da bo kakšno vozilo koga obrizgalo. z blatom. — Puška ni igr«čka. ITletai pose&tnišk! sin ZJatko Gojčič iz Ztatoličja na Dravskem polju si je ogledoval lovako puSko. ki pa se je nepričakovano sprožila. Gojčič je obležal s prestreljeno desnico. Prepeljali so ga v bolnico. — Xocno leka-rnJgko >luibo imata od danes naprej Ma\"erjevii lekarna pri zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 23-12 in Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovd cesti 33. tel. 22-13- —- Zdravniško deiumo Mužbo za nujnn pomoč članom OUZD in nj'hovini svojcem ima jutri v nedeljo dr. Stanko Pogini jo. Tvrševa ulica 14-1. — Predavanja za rezervne častnike, 11. februarja je od 11. do 12. v vojašnici vojvode Putnika predavanje o modernem orožju, 20 L m. ob 20. v prostorih Ljudske univerze o borbah na pošumljenem ^zemlju. 27. februarja od 20. do 22. v piosto-rih Ljudske univerze o opazovalni službi. Pre davanja so za rezervne oficirje obvez-na. — Obsojen. Kakor smo rjorooali v včerajšnji številk!, se je moral včeraj dopoldne zagovarjati pred mal m kazeoiskim senatom mariborskega okrožnega sod:šČa 321etni zidar Stevo Vuksan iz Bjelovarja. zaradi Številnih prevar, ki jih je izvršil kot lažni železniški uradnik po vsej naši drža/vi. Vuksan je bil obsojen rta 3 leta robije, na 3120 din globe in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. _ Razne vesti, V Viikovskean vrhu v Slovenskih goricah je zgorela 200 let stara domačija poseshi ka Rajmunda Fer linča, ki ima zaradi požara okoli 17.000 din škode. V Marenbergu je v tamošnji us-njami zagrabila transmioija 52!etnega delavca Petra Pavlica, ki je obležal z zlomljeno hrbteai.co ter drugimi hudimi (poškodbami po vsem telesu. Pavlica so prepeljali v mariborsko »plesno bolnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu refilli življenje. Z ž.vijenjem se bori v tukajšnji bolnici tudi 24letni kmečki dninar Avgust, Peki ar s Kozjaka pri Zgornji Kungoti, ki ga je neki Jožef Pečar z motiko irdar.1 s tako silo po glavi, da mu je razbil lobanjo. Pečarja so prijek' orožniki. Dejal je, da je nameraval napseti nekega, svojega sorvrainika, da se je pa v temi zmotil v osebi Polovnjak vina je padel na, nege 23-]etnosa posestnika Karla Kreućerja iz Rogoze, ki so ga cdpremili v boinico, kjer «e zdravi tudi 16letni Edvard Les jak a Po-brežja. ki mu je nekdo v šolski abednicl ^z^)odmaknil stol in si je Lesjak pri padcu zlomil de^no nogo. Pri Sv. Juriju ob SCav-nici je leletni posestnišiki sin Martin Mai-ko po nesrečnem naključju prišel z delnico v cirkuiarko, Mi mu je odrezala prote. Ma Glavnem trgu je neki kolesar podrl na tla 581etno fcasebnico Marlj«o Ledeniko-vo iz Nove vasi, ki je Obležala, s poškodbami na rokah in nogah. Natakar i ca Marija GajŠek ic Aleksandrove oeate 3S je p rjavila policiji, da ji je doslej še neznani zlikovac ukradel i« ftietimttke Omare ieharnioo, v kateri je bilo 800 din gotovine. ACerfDoratoa policija je ai^etlraia 16let-nega franka X»>|» »e|av«k* .Wam, M^je kradrf te Hoeta\iMft avtomatada Ifabe-v; ijaln^Ja*U«« drilvttm \*m9 špecerijsko blago. Neki delavec ualuiben 'v Hutterjevi tvora'ci, je izročil 261etnemu čevljarskemu pomočniku TvarLu ~ Majcnu 500 din, da bi jih nesel neki ženski la Po-brežju. Majcen pa. cotične ženske m na^el doma in je veeh 5O0 din zapU. Mariborfdta-pol cija je Majcrta aretirala in bo epilog t#* zadeve pred sodniki. a— Odprta noč Ln dan so groba v ram... (5b železnici "št. 6 je umrla gospa Marija Lii*cky. stara 52 let, v spJošni bolnici za-sebnk^a Marija Vojvoda, stara S5 let. v Tj'rlevi ulici 24 državni upokojenec Anton- Vremeak, etar S6 iet, v Slovens?ci 40 pa Antonija GlušiČ, stara 78 let. Žahljo-č4m svojcem niše globoko sožalje! — 'S0*^0! Maribor-matica ima svoj leLo-šnjj občni "zbor v sredo dne 14. t. ni. ob por 8 uri m^ečer v društvenih pi-ostorih SokcJakega doma. Dne 12. t m., lo je v ponedeljek pa je istotam sestanek člaji-st\' Sobota, 10. febr. ob 20 Oigan baron-*. - Premera. Red C Nedelja, 11. febr. ob 15.: ^Neoprav-ićena ura*-. Znižane cene. Ob 20.: Cigan baron«. Dance premiera ^Cigana barona. Dren se na. mariborfikem odru po daj-jv-.n presledku 25Cpet predstavi -Oltari l-.ircn , kot. ftaa rui j lepših operet slavnecra kralja valčka J. Straustsa pod vodstveni kapelnikA Herzoga in v Rasbergerjcvi rež ji ter v izbrani zasedbi. Pa n*4 bo pri promie.ri navala in motenj i-Lmirrimkov. sr» pri.poi-o-ia pravočasna nabava \-stopnic pri dne\mi blagajni. Živilski trg Ljubljana*, 10. februarj-g Danes ni bd<~> na našem trgu skoraj noč manj ž:vahno kakor pred tednom, čepra^' se je po koledarju začel post. I^i^eseneča zlasti ži\*ahan promet pri mesarjih. Me-sarske stojnice so zelo dobro založene z mescem. Lrpo6tevati moramo, -la. j* med Stevtlaimi živili, ki »o s<* pocirnžilt- >e~ ocni, meso v splošnem nepoclrazeno. .Listo menda ni manjšega konzuma i sa ln,rh mesecih. Seveda morajo nekateri ljudje varčevati nckoliko pri mesu zaradi podražitve drugih živi!. Varčujejo pa tako, da zdaj kupujejo govedino, če so prej kupovali teletino ali svinj no. Zanuna.lo pa vas bo tudi, da je v konjskih mesnir ;h vedno sproti predano konjsko meso. Na trgu pa ne prodajajo konjskega mesa. Danes je bil trg zopet nekoliko bolje založen s perutnino. Precej je Sla v donar ob pustu, nakar sc je kupčija skoraj povsem ustavila. Zdaj se gospodinje *opet zanimajo za. njo. Prsebno lepe pei*utnirxe ni naprodaj, še večino, je malo jajc, a kupčija je tako slaba, da jajca niso niti vedno razprodana. Povprečno jih £e vedno predajajo po 2 dn. Tako draga nii*o bdla se po vojni. Prejšnja leta so se jajca, ob tem času začela pcoenjevati, ker kokosi februarja že neso. Da zdaj ni še več jajc je treba pripisovati visokemu snegu, kor se kokoši še ne morejo pasti. Pričakovati pa smemo, da bo že vsaj za 14 dni naprodaj mnogo več jajc in da se bodo zaraii tega vsaj neltoliko pocenila. Gospodinje se že lahko tolažijo, da. ailrt preživeli najslabše zimske ča^e. Zdaj w bo začela počenjevatj vsaj uvožena, zele-nja\-a, da borno lažje čakali na domaČo Danes je bilo naprodaj zlasti mnogo dalmatinske c ve t a če, ki ae je poceriia na 4 din, čim je prispela nova potiljka. Gospodinje so zelo posegale po nji. Zdaj mraz tudi več ne ovira prodaje zelenjave na prostom ter je trg zc zaradi tega bolj založen. Med domačo zelenjavo je največ radića, ki ga prodajajo po 1.5 do 2 d!n merico, Domača zimska solata je pil kmeticah po 50 par glava. Zdaj jo sneg že toliko skopnel, *da aelenjadaa-iec :iaibtrajo ra pod njega motovileč, ki je pa .^e vedno po 2 din mer ca. Gr«ipr-dinje je tieoa opoeori-ti, da se je zadnje dni tudi precej pocenila *piiriča* ki jc bila pred tednom ae celo po 20 din kg, med tem ko je zdaj že po 12 din. Da se cene spreminjajo v tak-anih skokih, je treba prpi sevati temu, ker prodajalci na drolno ne morejo poceniti blaga prej, doMeV si ga zopet ne nabavijo, čeprav se je medtem že pocenilo v prodaji na debelo, čiim pa dobe »veže blago po novih eenah. M poceni, veflknač. ne~ prfčakovnn-». To pa ^Ija Seveda tud! m podr-T TA * r v ŠAH Brzoturnir Centralnega