114. številka. Ljubljana, soboto 18. maja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
flhaja vsak dan, iavtemii poueiieijke ia >iae«e po pir&smoib, ter vetja po polti projeman s;* avstro-ogertke deželo sa celo leto 18 gld., za pol leta 8 M., na oetrt leta 4 gld. — Za LJubljano brez pošiljanja ua dom za oelo loto 13 , >.L, za četrt lota 3 pld. 30 kr., ca en mcHec 1  gld. 10 kr.   Za pošiljanje na <Som »o raduna 10 kr. z» mesec, BO kr. M Sctrt let«, — Za tuje dežele toliko toč, kolikor poitnina imala. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah ir> za •lijake velja znižana ocma ia s1o**r-. %» LiOblJKOO *a 4eti^ lo(z ^ gld. 60 kr., po poiti prejemun za iotrt leta 3 gld. — Za oznanila ze plačuje od čutirisiopue >3*.'t- /me i< kr., eo ro osna&ito Bnkral tlaka, f» kr., če ee dvakrat in 4 kr. 6e ne tri- ali većkrat tiska. Dopisi naj se mvolu trkokiratf. -- ;v;fcopb>i *« ae vračajo* — UredniSivo je v I.jubijv Frauo Kolmanovej hiši I*. 3 „»»ledaliSka stolba". O p r i v 'i i s t v o , na katero •■*) n 'v.ttft'ovoiijo pošiljati naročaj :io, NttaaaMQ*i OOTUHMia, t, j. adminraratšvue rodi, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
London 17. maja. Tz Peterburga se poroča v „Times" 16. maja: Uzrokov je več, ki dajo misliti, da je ruska vlada ono rešitev, kakoršno britanska vlada na-»vetuje, kot tako izpoznala, ki možnosti prijateljskega porazumljenja nikakor ne izključuje. Y tem tre not k u veje odločno miroljuben veter.
Carigrad 16. maja. (Keuterjevo poročilo.) Rusi baje zopet govore o zase-denji Bujukdera; Turki so se odločili, svoje pozicije braniti. Proti Čekmedji se pomikajo nove ruske vojske. — En del indijskih angleških vojnih oddelkov bode dobil ukaz, naravnost iz Portsaida v Ite-eiko o ti ti.
PeterbUTg 16. maja. Politični krogi, misijo Šuvalovega razjasnujoči, menijo, da je porazumljenje z Anglijo mogoče, ako se pred očmi obdrži namen bivše vojne in zagotovljenje neodvisnosti k ris ti j a no v, s popravkom pro-vizoričnega zemljevida Bolgarije in z odstopom terjatve Batuma.
Pešta 16. maja. Spodnja zbornica je predlogo o pokritji 60 milijonnega kredita z vsemi glasovi, izvzemši glasov skrajne levice, sprejela, potem, ko je Uermenvi svoj sklepni nasvet oporekel.
Kdo je kriv?
S—c. „Ttagblattovu člankar od 2. maja t. 1., prtiskavši po svoje naše dozdanje narodno pridobitve, pride do sklepa, da Se prav ničesar nijsmo se svojim delom dosegli, ali pa le malenkosti. Oa pravi, da delo za „fantom nemogočega našega narodnega razvoja" najboljše moči  požira, in  trdi, da smo mi
Ms tek«
Leon Br ssy.
(Povest, poslovenil Vr. Kr.) Devetnajsto jm/larje. (Dalje.)
Postavil je skrinjico na pesek ter jo od velicega veselja kar poljuboval, očedil jo je prsti in zopet začel iskati, misleč da najde še kaj. Slednjič izprevidi, da je njegovo početje bre/.vspešuo, torej odneha. „Ne, to me ne de,u mrmra mej tem ko zagrebe jamo. „Taka Skrinjica mora uže zadovoljiti pametnega človeka. Z njeno pomočjo bom lehko živel prav po turško. Zdaj pa moram vse pustiti kakor sem našel, da bom Kainarju, ko bode prišel po denar, napravil veselje." — Tako sam se soboj govore postavi kamen
krivi, da je socijalno naše življenje razdrto. — Ničesar nijsmo dosegli! ali le malo! — Pojdi z mano malo, „Tagblattovee" ; poglediva listove naše zgodovine, kjer se naše delo v novejšem času riše. Naš boj je miren, duševen boj za eksistenco narodno, ali pošten je ta boj. Začetkoma buditev naroda iz dremeža brez nasprotnikov, pozneje z nasprotniki, ki so Bi cilj življenja v nekih pogledih postavili v tem, da kamenje lučajo v domačo vas. — Pa glej, storilo se je dosti.
„Narode novih idej učiti, nij delo jednega dneva," in ideja Slovenstva, Slo-vanstva, se prav lepo neguje v masi našega ljudstva. Poglej tabore, tem so pot gradili prvi naši buditelji, in poglej poznejše volitve, pri katerih je prosti kmet, kijubu hudemu pritisku, in vsemu aparatu, in vsem pomočnikom vašim, vendar-le z zavestjo S1 o-venca hodil volit. Toglej zadnje volitve na Kranjskem v deželni zbor, in vidiš ga našega kmeta! Ali ti je to vse: „ničesar"! Kol.ko je pred 20. leti naš kmet bral? Nič. Koliko bere zdaj ? Poglej letnik družbe sv. Mohora! Poglej po vaseh, najdeš, najdeš slovenske ča aopise, katerih je skupaj uže 20, povsod okolo in okrog. Ljudstvo ve, kaj je, kam hoče, ono uže bedi!
To je, mož, veliko. In poglej po univerzah v Gradci in na Dunaji, tu „Triglav", tam „Slovenija", slovenska dijaška društva, mnogobrojna, najboljše mlajše glave narodove zraven, in svečano obhaja ta naš dijak P rešimo v god, Kopitarja, Slavjana spomin! —
In glej, Preširen, na vrhuucu časovne omike stoječ, podaril je svoje bisere v jezike slovenske domačije, ln Jenko, in — poglej v naš Čas, vse, komur je dar ženija in poštenja, je rodoljuben in domoljuben! Ali tudi to
na staro mesto in pomete pe3ek v jamo, tako da ne ostane nič sledu.
rNo, tako sem to opravil," spregovori še enkrat zadovoljno pogleduje skrinjico, „zdaj bi bilo prav, da se prej ko mogoče odpravim! Ako me Karnar v tem trenotku tukaj zasači ..." A nij še popolnem vsega izustil, ko prestrašen kvišku plane in posluša. „Tiho, zdivj zopet slišim," mrmra in lice mu je bledo ko zid. „Vsegamogočui Bogi" — (Juti je bil ženski jek, a vendar nij glas tako blizu, da bi se dalo razločiti od Kod prihaja. „To mora duh biti,u šepeče zukladokopee, „čuj ! Za Boga svetega! /mirom bližje iu bližje prihaja, zmirom glasneje in glasneje iu kmalu se bode kaj prikazalo iz jednega grobov, v strasuej podobi!"
Tresel se je na vseb udih. Taval je nekaj korakov naprej ter sedel na skrinjico, mej tem, ko so njegove oči plaho se ozirale okrog.
nij nič vredno! Ti vsaj ne boš zahteval, da bode naš mali slovenski narod v 30. letih svojega bolj samosvestnega življenja spravil celo velikansko kako literaturo na dan! 1 V« milijona nas je, kako to vendar mogoče! In kultura pač ne raste, kakor konoplja, rastlina počasne rasti je. Daj si no to dopovedati!
Glej, in če druzega ničesar uijsmo do-zdaj dosegli, dosti je to navedeno samo. Ia če nijsmo več, nemškutar, kdo je tega kriv? Če bi ti le malo premisliti mogel, koliko leži na tem, ako je jezik ljudstva v šoli in uradu ter javnem in privatnem življenji izključljivi gospodar, ti bi se prestrašil nad zlim, katero učinjaš s tem, da povsod, kamor moreš, tuji nemški jezik uri vaš.
„Ohne einer gemeinscbafltlichen Landes-und Muttersprache, in der al le Stiiode als Sprossen eines Baumes erzogen vverden, gibt Qi kein vvahres Verstandniss der Gemiither, keine gemeinsame patriotisehe Bildung, keine iunige Mit- und Zusammenempfiadung," pravi Nemec Ilerder. In še več: „Wenn die Stimme des Vaterlandes, die Stimme Gottes ist, so kanu diese zu gemeinschaftlicben, allumfas-senden patriotisehen Zvvecken nur in der S p r a c h e des Vaterlandes tdnen; — jede i're m de bleibt eine entzvveiende Sama ritersp rache.u —
Slovenski renegat, ti hočeš, da se slovensko ljudstvo ponemči! To nij delo sto let, k temu je treba več sto let, gora nam je in gozdov, in ti so barikade, za katerimi genius slovenskega naroda svojega varvanca brani! Majhen si, renegat, in narod je proti tebi velik velikan, ako ga jemlješ kot vejo Ju-goslovanstva, čemu brezvspešno delo* opravljaš, da ga nemčiš! Ponemčiti ga no moreš, k večjemu par vasi j na periferiji naše domovine vzameš, ali tega nijsi ti storil,
Kmalu so mu doneli robati možki glasovi na ušesa, mej katerimi je bilo zdaj pa zdaj čuti žensko plakanje, ter je tudi postajalo glasneje, kakor da bi govoreči prihajali bližje. „Tristo vragov," zakliće Fernandez prepričavši se, da so to ljudje v cerkvi, ter da se bližajo rakvi-nim stopnjicain.
„Uže gredo sem ! Zasačeu sem — in oropana mi je skrinjica!" Oči so se mu divje bliskale, iskaje zavetja, a niti nij mogel ugledati razen velicega sarkofaga. Kmalu so ga opomnili glasi katere je čul v obližji, da ne sme tratiti časa, zatorej vzame luč, zgrabi skrinjico in biti v zakotje. „0h, saj imajo luč!" mrmra, videvši malo svitlobe na stop-iijicah, „zdaj bo pa treba mojo vgasniti." Strašno nerad je to storil, a sila je bila; potem se Btrahu trepetajo okleuo sarkofaga in posluša kaj se bode zgodilo«
ampak tam je močnejša in Se podpirana rasa, boreča se oko v oko se slabejšo, morda po naravnem zakonu slednjo zmagala, v sredini pa nij še in ne bo natoda vrgla na tla, tu le polena meče pod noge narodnemu razvoju, in ta polena ste vi, renegat je; ti pa ne vstavijo boje naprej. To, kar citirani Ilerder gori pravi, to tvorite vi, slovenski renegatje; ne hasuite celo nič, nijste in ne boste, in če še tako plemenito v kakovem izmej vas ljubezen do nemške kulture klije, katero hočete slovenskemu narodu vcepiti!
Proti vsem pravilom logike je, da se narod kultivira na ta način, da se prej tujega jezika nauči in potem tuje kulture naleze. To vaše glavno vodilo, renegatje, je piramidalna oslarija. Pa vi na to bedarijo prisezate, gonite jo vsak dan. — Dobro, ali bodite toliko pošteni, in ne omotu j te nam, da Brno z našim geslom: „z domačim rekom do razvijanja kulture, domače kakor tuje1', še malo dosegli, ter da je na-glasanje tega gesla tega krivo! — Se ve da je težavno. Boj z vašo čudno bedarijo absor bira dosti naših močij, ali mora biti, ker vi nastopate z neko avktoriteto združeni, in tedaj vam je zmirom nekaj moči, brez tega ste celo nagi Don kvišoti, in prav ubogi. In zraven mi ne zajemamo iz nobenega dispozicijskega fonda. Ali če ne florira v našem taboru vse, krivi ste tega vi, in sicer zaradi tega, ker vi sto rite, da se gori navedene Herderjeve besede na Slovenskem uresničujejo. — Bodite mirni, vaše lavore bode zgodovina kulture slovenskega naroda lehko preštela, morebiti vam da kak zgodovinar priimek: „coklje razvoja slovenskega naroda!"
Ne čudite se, če je socijalno naše življe nje razdrto. V i, ne mi, ga razdirate! V i per horescirate deželni materini jezik povsod v i hočete le tuje nemški, plesati, peti, jesti govoriti,  novinariti,  etc, na slovenskoj zemlji.   Boga mi, žalostno bi bilo, ko bi vsi Slovenci taki — pametniki bili. — Slediti vam tedaj v tem ne moremo.
Tedaj možje renegatje, čekaj nevšeč-nega pri nas vidite, vprašajte zmirom svojo staro vest, pošteno vest, če — jo imate, in potem ne boste pred svetom razkrivali ran slovenskega organizma!
set milijonnega kredita jasno izrazilo, nij mogel izgnati tudi ministrov odgovor na inter pelacijo Groholskega in tovarišev, o možnosti vmarširanja avstrijsko ogerskih vojakov v Bosno in Hercegovino. Sicer nas je odgovor na interpelacijo vsaj pomiril,  da vnanja naša politika nikdar nij mislila Bosne potem sodelovanja   z   Rusijo   zasesti,   t.   j. izrečeno moakovitično  delivno politiko delati; a v odgovoru ministerskega predsednika ne najdemo potrditve, da se je nesrečna (?) ona misel na zasedenje Bosne tudi v resaci opustila. Nasprotno! možnost tega slučaja ima se vedno pred očmi in to obžalovanja vredno stališče se le s tem malo polajšava, da se bode to  vprašanje evropskemu kongresu pridržalo, kateri bode imel v prvej vrsti razmere v orijentu urediti. S tem je dosta jasno, da se Bosna katerikoli dan in s poljubnim izgovorom lehko zasede, da se monarhija škod in nemirov obvaruje, katere jej vzra-ščajo iz razmer v Bosni. Da se kongresu pre pu3ča uređenje orijenta, kakor se glasi iz od govora na interpelacijo, to ne ovira pro stosti delovanja vlade; ona lehko ukaže v Bosno v marširati  ali ne; času, ko se bode kongres sešel je uže vlada lehko „s rečni gospodar" Bosne, ali ne, kongres bode končno določil. Prav za prav je denes vprašanje o vmarširanji naše vojske v Bosno le važnosti druge vrste; glavna stvar je stavljenje vprašanja zaradi Bosne, in to je denes z odgovorom na interpelacijo nastalo. Bosna je odslej os, okolo katere se naša vnanja politika suče. Naj bode kongres, naj bode vojska, — Bosna bila je prva, in kakor se kaže ostala bode tudi zadnja beseda naše vnanje politike. Bosni-ško vprašanje stoji zdaj ravno tako na dnev nem redu, kakor je stalo pred pričetkom ruske invazije bolgarsko vprašanje." Tako nemška Turkinja dunajska „N. Fr. Tr."
Nij li nenavaden jezik v listih naših protivnikov? Kdo bi bil pred dvema letoma mislil, da je sploh mogoče v „N. Fr. Pr. kaj ta čega čitati?
bojene brate  zopet   v  sužnost potiskal? Sovražnik naš je močan na morji!   On ima velikanska sredstva, ter je v tem oziru veli-krat močnejši  od  nas.   A  vendar je mogoče, na morji mu toliko škode napraviti, da jo bode teško občutil. Komu je neznano, da se vsi interesi našega sovražnika v tem zje-dinjujejo,  da hoče bogat postati, in si to bogastvo na lahak način pridobiti? <>n ima velikansko trgovsko floto. Trideset tisoč trgovskih ladij jadra po svetovnih morjih. Zatorej na to stran moramo nameravati Bvoje udarce. V trenotku, ko bode sovražnik naše luke blokiral, in naša morja zapiral; v tem trenotku ko bode,  kakor v krimskej vojski, nezabranjene kraje naše in nabrežja požigal in ropal,   tačas bode pričela tndi njegova trgovska flota na širokih oceanih   strašne   posledice   vojske čutiti. Zato potrebujemo pa hitrih in močnih ladij ki bodo kakor strašni oblaki vsem sovražnim ladijam z gotovim poginom pretile. V minolej vojski so si ruski pomorščaki, kateri so se na malih in slabih ladij ah z velikimi oklopnimi ladijami borili, a vendar vedno sovražnika premagali, večno slavo in čast pridobili. Dajte tem junakom prave, trdne ladije, pošljite jih na ]ov v široke oceane na sovražno trgovsko floto, in kmalu Be bode naš sovražnik svoje trmoglavosti in zaupanja v samega Bebe kesal. Otroci  ruske   domovine! Vzdignili ste so vedno kot jeden mož, ako je pretila nevarnost našej materi Rusiji! Tudi zdaj oglasili se boste na njen poziv, in napravili boste, naj stane kar hoče, prostovoljno floto, katera bode vsemu sveta iz nova dokazala, česa je ruski narod zmožen, ako br a n i čaB t s vo j ej domovini.**
Bosensko vprašanje.
Nemška ustavoverna voditeljica „N. Fr. Pr." piše: »Nezaupanja proti skrivnostnim nameram naše vnanje politike, katero se je v sklepanji budgetnega odbora v pokritji šestde-
Poziv moskovskega osrednjega odbora
za organiziranje flote, ki se bode napravila iz prostovoljnih doneskov, glasi se: „Gospod pošilja Busiji novih izkušenj. Dosmrten sov ražnik žuga nam z novo vojsko. Rojaki! Bo demo li mirno gledali, kako nam bode sad naših zmag uničeval,  kako bode naše osvo
Dvajseto poglavje. Jedva se je bil Fernandez odtegnil v Btrašilno zavetje, kar pride Moratin doli po stopnjicah v hram; z eno roko je držal Karlo, v drugpj pa je nosil baklo. Deklica je bila bleda ko smrt in tako prestrašena, da nij imela moči izviti se mu iz rok, marveč ga je mogla le prositi milosti. „0, peljite me proč iz tega strašnega kraja!" klicala je, „0 Leon kje si? Ali nij nobene pomoči za me, nobe nega, ki bi me mogel rešiti iz rok tega hudobneža?"
„Le mirna bodi deklica," zapove Moratin ter jo nejevoljen strese za roko, „nečem več Blušati tacih bedarij, uzroka, zakaj bodeva zapustila to deželo, ti nečem natanko pojasnje vati, dovolj naj ti bode, da ti povem, da se meni zdi potrebno in da morem zahtevati tvoje pokorščine kot tvoj oče!
Prišla sta v podcerkvino jamo. Fernandezu je od Bamega strahu kri zastala v žilah. Dolgo je potreboval, predno je verjel svojim očem. Še le ko se je Moratin z deklico vsedel na spodnjo stopnjico, se je Fernandez zopet malo opomogel. „0 ti zanikrni stari malopridnež," si misli, spoznavši Moratina, „tacega angelja hočeš mučiti in trpinčiti? Grom in strela . . ." Hitro odtegne roko katero je bil uže dvignil, kajti nij bil še popolnem sklenil, kako bi deklico rešil.
„Še je čas, da se vrnete, ako ne ste po gubljeni," reče proseče Karla pri nogah Moratina, „o ne prodajte svoje duše in telesa temu možu. Vslišite me zavoljo moje dolgo letne ubogljivosti in zvestobe do vas in odpovejte temu malopridnemu Karnarju." (Dalje prih.)
Politični razgled.
notranje ftožele.
V Ljubljani 17. maja.
V ftrittvnem *f»o»*ff je bila 15. t. m. vprašanje odpuščevanja pri gruntnem davku rešeno in nasvet večine, ki je zagovarjal odpis davkov. Zanj je najbolje govoril poslanec Lien-bacher. ki je dokazal, da mali posestniki od leta 1870 do leta 1875 plačujejo 2<J7 milijonov več davkov; dalje da se malo posestvo vedno bolj zanemarja na korist industriji.
V Xttffš'ctfi€ so imeli pretečeni teden volitve v mestni zbor. Agitacije nij bilo nič, voljeni so skoro da jednoglasno pri jako pičlej udeležbi vsi stari odborniki razen jednega, ki nij več kandidiral.
V nun j<> <■ rit**«".
O stanji orifentalmih stvari j nij nič zanimive novosti v časnikih. „Pol. Corr." le pripoveduje o predzgodovini Šuvalovega potovanja sledeče: Grof Šuvalov je z maikizom Sidisburvjem. stopil v dogovor, ko je bil Gor-čakov zbolel. Trikrat je imel razgovor ž njim. Prvič in drugič ni j sta nič sporazumela se, pač pa v tretjem razgovoru. Ali kaj in kako, sta se pogovarjala, ne piše še nihče. (Sicer primeri telegrame na prvem mestu, ki nam do-liujejo vselej kasneje, ko bo uže novice te rubrike stavljene )
Iz Pariza in Berlina dohajejo vesti, ki pripovedujejo, da je tam upanje na mir močno upadio, in sicer bas* zarad tega ker se tako dolgo ničesa ne čuje iz Peterburga.
Miti.v i oficijoznl organi molče o polo-ženji in o Šuvalovem dohodu. — „Ibrževija Vedomosti", ki pa so proti vojski, ker jedine zastopajo materialistično stališče vseh kapitalistov, pravijo, da je še upanje za ohranjenje mini.
Sitt.tha vlada oporeka, da bi vojsko množila.   Narobe, pravi, bode še jeden del
domov odpuščen na poljska dela. Tudi vstaja Albanezov zoper Srbe se uradno dementira.
/IVmvlada uže kapital kuje iz besnega dela neomikanega kleparskega pomoč nika Hodela. Telegram poroča, da je Dismark uže dal ukaz ministerstvu, naj se posvetuje o naredbah proti socijalnim demokratom. Prišlo je, kakor je bilo pričakovati: Zdaj dolžč celo stranko delavsko zarad zločina jednega človeka!
Dopi
si.
Iz TrNta 16. maja. [Izviren dopis] Vedno še dohajejo v Trst slovanski geometri, namenjeni v Dalmacijo, in vsak se čudi, po kaj ti ljudje hodijo; kakor se sodi, pomenja to gotovo okupacijo Bosne, ker tam bodo le po tem dovolj posla dobili, zdaj ga nij. Strelivo se tudi Se vedno obilo vozi v Dalmacijo, in druge priprave se delajo, katere se bodo gotovo črez mejo rabile.
Tudi prijatelj iz Pulja mi poroča, da se pri marini delajo velika oboroževanja, tako, da se uže mora vprašati: proti komu pa pojdemo? Turki so razbiti, proti njim ne bode trebalo orožja. Mar se tudi proti Italijanom pripravljamo? Zaupati tem sosedom nikoli nij! Ali mar je še nevarnost, da nas nesrečno Magjarstvo potisne na Angleško stran ? Proti Rusiji?! Brez vse skrbi še ne smemo biti
Deželni komandant baron Kuhn je bi včeraj tu pri nas, ogledal je vojsko in magazine, pa šel naprej v Koper in drugo primorje na vojaške nuglede.
Rojanska čitalnica odprla bode poletno sezono v nedeljo z obširnim programom, katerega imamo pred soboj. Ker bode tudi oddelek nekdanje okoliške godbe sodeloval, mule jati se je prav obilne udeležitve, zlasti, ker ima omenjena čitalnica lepe senčnate proBtore. Zvečer bode zabava pod prostim nebom, ob-svitljena z mnogimi baloni v narodnih barvah, v dvoranah pa bode ples pri domačej godbi. Tržačanje in okoličan je se vabijo na ta večer.
OtL iuve 15. maja. [Izv. dop.] V št. 74 »Slovenskega Naroda" smo čitali, da bi se imeli rudniki za premog v Zagorji, Trbovljah in Hrastniku združiti. Naj mi bode dovoljeno je bil še v Ljubljani. Razmero na Kranjskem nekoliko vrstic vam naznaniti, kako v Hrast I so ga še vedno zelo zanimivale; „ S lov en
novine tega polne, in je kmetom in rudarjem čvekal, da morajo Rusi tepeni biti. Kaj se ima od tacega župana za domačo narodno reč pričakovati, to si lehko mislite. Za tega delj so Trboveljčanje vedno v taboru naših nasprotnikov.
Kakšne politične barve so uradniki pri zagorskej rudariji, to mi je menj znano, pa najbrž nič bolje. Ako se ona združitev izvrši, bode gotovo še slabše, ker naši kraji pridejo v roke kacim zidom, ki Slovenije nijso drugače videli, nego na zemljevidu ali na geologičnih mapah, in kateri za plačilo, da naš delavec njihove žepe debeli, mu ne privoščijo niti narodnega razvoja.
Ob nemško-slovenskej meji nij tolike germanizacije, nego pri rudnikih, kjer so taki uradniki. Pogledite njih imenik rudarski, kako znajo naša slovenska imena in naše pridevke v čudno nemščino prekrščevati, kako pri klicanji tako čudno slovenska imena izgovarjajo, da rudarji svojih lastnih imoti no razumevajo, a še potem kazen (lobode, ako se kateri nij prvikrat oglasil. V rudarskih pisarnah ne najdete ni jednega slovenskega stavka. Ako pride kedaj drugo ministerstvo, Slovanom prijaznejše, naj bi se naši poslanci tuli teh žalostnih razmer domislili.
Domače stvari.
— (Z Dunaja) se nam piše 15. maja: Dr. II. Mit te is, nekdanji vodja ljubljanske gimnazije, vladni svetovalec in vodja gimna-7ije v Terezijariišči, je 15. maja po kratkej črevesnej bolezni, katera ga je poprej uže več let nadlegovala, nenadoma umrl. Vsi nekdanji ljubljanski učenci njegovi spominjajo se gotovo še blažega moza, ki je leta 18GG zapustil Lhibljano. Tu ie bil v vseh krajih jako priljubljen in spoštovan. Kranjski dijaki tu na Dumi ji so radi zahajali k njemu; po njegovem priporočilu ie marsikedo dobil zdatno podporo. Svojega bivanja v Ljubljani seje mož vedno še z veseljem spominjal; na Kamni k je mislil vsako leto, ko so se počitnice začele; tu je preživil navaduo počitnice, ko
niku stoji na pr. z našo narodno rečjo. Vsi višji uradniki  v  Hrastniku   so največji nasprotniki vsemu kar je slovanskega. Vodja M. T. je sicer po rodu  koroški Slovenec, a po duhu je  zakleti sovražnik  vsemu, ker Blovansko ime nosi, torej renegat  Drugi urad niki pa še slovenski ne umejo.   V Hrastniku je štirirazredna ljudska šola s 300 otroci in tremi učitelji.   Vsi otroci  znajo  le slovenski (razen G uradniških), in lansko jesen pri pre-Bkušnji je deset otrok deklamovalo, a samo dva slovenski, ostalih  osem pa nemški. Nič bolje kakor v Hrastniku, nij v Trbovljah. Itazen  dveh višjih  uradnikov tudi nobeden slovenski ne ume in neče umeti.   Ako so volitve v občinski zastop, v okrajni zastoj) ali volitve volilnih mož za štajerski deželni zbor, takrat  vselej   omenjeni uradniki veljavnejše kmetske posestnike na kak lov ali enako veselice povabijo, in politično neizobražen kmet gre na limanice, ne vedoč, da je njegov blagor nemškemu rudniškemu uradniku deveta briga in da rudniški uradnik tako pleše kakor mu njegovi višji godejo. Trboveljski župan, gospod Logar, ima  vso svojo politično modrost od nemških  rudarskih uradnikov,  in je torej v krčmi z rokami ob mizo bil,  da nij res, da je Plevna v ruskih rokah, ko so bile uže vse
ski Narod" in „Novice", katera časopisa je dobival tu pri kolegih in prefektih je z veseljem prebiral. — Bodi mu zemljica lahka!
— (Maša na Rožniku) bode — kakor se nam piše — v nedeljo 19. t. in. ob (!. uri zjutraj, za v minolej vojski padle Slovane. Pri maši poje narodna osmerka »Naprej" sledeče: „Kyrie", iz D-dur maše, za mešani zbor, vglaslrl A. Foerster, za moške glasove priredil F. lllavka. „Ollertorium", za moški zbor vglasbil F. lllavka. „Sanđus", za moški zbor vglasbil A. Nedved. „Benedictus", za moški zbor. vglasbil A. Nedved. „Agnus", vglasbil L. Klinar. „Čast božja", vglasbil F. lllavka.
— (Pred celjskimi porotniki.) Jakob Robar iz Levica pri Slovenskej Bistrici je 12. marca t. 1. na potu z vinograda udaril Simona Ožimo zarad jedne deklice tako z mo-tiko po glavi, da je ta 17. marca umrl. Obsojen je bil vBled reka porotnikov na dve leti ječe.
— (Iz Celovca) se piše, da po množili kraj:h Koroškega hrošči zelenju silno škodo delajo ta mesec. Z i to rej jih po množi h občinah skupno uničujejo.
— (Italijan o nas.) V Rimu izhajajoč  satirični  list ..1'anfulla", kateri prinaša
mej pikantnimi satiričnimi drobnirami včasih tudi prav  dobre, resne članke  in je zarad tega ne samo v Italiji, ampak  tudi drugod med Italijani jako priljubljen in močno razširjen, je priobčil v zadnjej svojej številki zanimivi članek „D' oltre F Isonco" (od onstran Soče), v katerem so večinoma prav resnično popisane ljudske in posebno narodne razmere na Primorskem. Pred vsem priznava ta članek, da so organi levičnjakov v italijanskem parlamentu z raztrošenimi vestmi o dozdevnih di-plomatičnih dogovorih zaradi odstopa Trentin« skega in dela goriške grofije na desnem bregu Soče provocirali avstrijske demostraeije med goriškimi Furlani in Slovenci ; da je ljudska masa v goriški Furlaniji vsa na srani Avstrije in da se le inteligencija italijanske narodnosti, kakor časnikarji, advokatje, nekateri večji posestniki in trgovei vnemajo za zvezo z Ita-Ijo; da slovensko prebivalstvo pri vsakej priliki razodeva bvojo vdanost do Habsburške dinastije, in da bi se pri vsej svojej na ro d-nej vzbujenosti lOkrat rajši dalopo-nemčiti, (no, ponemčiti se tudi nemarno prav nič gu3ta. Ur.) nego poitalij anči ti; dalje pripoveduje o naših taborih, na katerih nastopajo tudi kmetje kot g o v or ni ki, omenja posebno tudi Nabergoja, kmečkega posestnika s Preseka, kateri je u?.e mnogokrat na-nastopil kot dober ljudski  govornik iu tudi kot ud mestnega deželnega zbora tržaškega vrlo zastopa interese slovenskega ljudstva. Čitalnic tudi ne zabi, priznavajo njihov do-brodejen vpliv na narodni napredek. Slednjič omenja tudi marljivega delovanja naše duhovščine za narodni prospeh. Namere Slovencev po združenjiv eno deželo pa tolmači „Fanfulla" nekoliko po svoje; pravi namreč, da hrepenimo po svojem kraljestvu, po „Jugoslaviji," katera, ako bi se s Časom posrečila, bi brez druzega nevarna postala italijanskim interesom. Zatorej, meni, bi utegnil razpad Avstrije Italiji brže škodovati, nego koristiti.
— (Kervavo dejanje) se je dogodilo — kakor „Sočaw poroča: — pretekli petek na goriškem gradu. Neka Terezija It. omožena Z. je živela v nepošteni zvezi z M. V. mej tem, ko je nje mož v Vidmu z mizarstvom svoj vsakdanji kruh služil. Oba — ljubimec in ljubimka sta uže dolgo na zelo slabem glasu, on kot zapeljivi igralec, ona kot nič vredna potepa. V petek se vrne Z. iz Vidma, pozvan k vojaškim vajam v C el o v ec ; pri magistratu je prijel nekoliko potnine, za denar se malo opije, in ker je vedel, kako žena živi, gre domov, menda z namenom, da najde plemeniti par skupaj, ter si svojo jezo malo razpase. Ker so duri stanovanja zaprte, boče vlomiti, kar se mu tudi posreči; a komaj vstopi v sobo in hoče nad čedno dvojico zarežati, kar mahne M. V., ki je za vrati prožil, se sekiro dvakrat po glavi, da se nesrečnež omrtvel na tla zgrudi. — Zločinca so koj vjeli in v zapor gnali; babura je pa skozi okno skočila, a ob-visela je na trti, in se nij nič poškodovala. Ogromna množica pobalinov jo je žvižgaje spremljala po mestnih ulicah do zapora, kjer si bo nekoliko časa vrelo kri hladila. Nesrečnega soproga so peljal v bolnišnico, kjer bode nekda kmalo okreval. S početka so mislili, da je smrtno zadet, a zdaj se je pokazalo, da rane nijso nevarne. — Demoralizacija strašno napreduje posebno v nižjih vrstah goriškega prebivalstva.
Razne vesti.
* (Požar.) V ogerskej vasi Moravsko-Sisko nastal je v soboto zvečer, 11. t. m. ob 9. uri ogenj; v pol ure je uničil ")0 hiš in 30 pristav. Pomagati se nij moglo, ker je požar se presilno hitrostjo okolo segal.
* (Grozna nesreča.) Iz Pariza Fe poroča, da je nastal v obližji Chateau d' Km vsled vnetja fabrike za vžigalne reči 14. t. m. strašen požar. Fabrika se je razletela in vrglo je zidovje visoko v zrak, tako, da so se tudi
Dunajska borza 17 maja.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih   . 61 gld. 16 kr
Enotni drž. dolg v srebra    .   • €4   „ tO •
Zlata renta........ 71    „ 65 „
1860 dri. posojilo..... 114   * — ■
Akcije narodno banke .... 802   „ — .
Kreditne akcije...... 216   „ 25 n
London......... 121    «25 r
Napol.......... y   „ 70
C. kr. cekini....... b   n TZ „
Srebro ......... 105   „ 35 ,
Državno m ar k a    ...... r>9    . Hf>
Prodaja košnje.
l>u<> 37. maja (ponedeljek) se bode košnja, 14 oralov travnika „Mesarica" v Trnovskej fari — spadajoča v zapuščino Frane Bode-ta — za leto 1878 na drobno po dražbi in proti gotovoj plati oddajala.
Dražba Be prične 27. t. m. ob 9. uri zjutraj na travniku „Mesarica". (156—1)
ki je izurjen v vsoh poslih prodajalnice mešanega blaga, in z dobrim spričevalom previden, bi rad v službo stopil. Ponudbe v ta namen naj so izvolijo pošiljati pod naslovom: „K. H.«* poate rentami© Brežice. (157—1)
dve hiši razrušili. Veliko lj ud i j je zasutih, leta, 12 gosij, 14 rac, 45 kopunov, popili so
dozdaj so izvlekli izpod razvalin le dva m r t v a. Mnogo ljudi j bilo je tudi ranjenih. Policijski prefekt Gigot bil je v smrtnej uevar nosti.
* (Svatovauje po staro kmetsko) Kmet J. F. v Barci na Ogerskem je dal svojo hčer nekemu kmetskemu sinu iz Suloka za ženo. Ženitovanje se je pričelo v ponedeljek zjutraj in je trajalo ves teden. Za pojedine so zaklali: 2 rejena prešita, 1 kravo, 3 te
\lo veder vina, sneli 4 cente fine moke, cukra, riža in druzih raznovrstnih rečij obilo. Povabljenih je bilo 30 rodbin, okolo 170 ljudi; vsaka rodbina je pa še po stare j tamo-njej navadi prinesla soboj jedno pogačo, pečeno iz 25 —uO fuotov moke, in jedno pečeno gos ali pa mlado prase. Skupni stroški znašajo 1200 gld.
joli
Listnica
I «14.
opruvniNtvn: G. Fr. T. v K. Pre-
fitev. 7234.
(154—2)
Razglas.
"V ponedeljek tto. maja t. I. do
polu dne ob 0. uri »e bode košnja mestne senožeti ob zagrabškej cesti pod Rakovnikom, in takoj potem košnja mestnih senožetij v Tr novem pri konjači in pri kolizejskem mlinu v najem dajale.
Najemniki naj se snidejo omenjeni dan ob 9. uri do polu dne na senožeti pod Rakovnikom ali „zelenim hribom".
Mestni magistrat v Masi,
14. maja 1878.
5 C
I 1 5'3
i m
J o     -'2 j
a.
M — I
Irli
H z=: p P
*9
3-H B C
1 Is
m - 1 5* S* j;.
» s, o
« i
-   ja ta ^'t> t°| ^
' J?.1—• a" o <o
o« o „    w »» 3
g. g 3. S g 1 O      £j "O B* T3 O *   3 Olj X
^s-j* s 1
™ a> 2 5^C3 S" S S B 3 M o T3 p '
S "T5 j m 1«^ S *§ £. ™ B B B
-5
» s. - jšc 2 -• k "
»raji. g<--:
•i
T* & P T*p 5
Trpotcev sok.
Ta neprecenljivi Bok služi za zdravilo proti bolečinam v prsih in na pljučih, proti Zasliženju bronhij, kašlju, hripaviei itd. Cena včlikej sklenici z nAvodom HO kr., malej skle-nici z navodom tlu kr.
Zaloge v Kranj'nkej: Viktor v. Trn-kočij', lekarničar npri zlatem jednorogu" v Ljubljani, na mestnem trgu št. 4.  (76—10)
so
ta
(D
3
i
O
H'
D*.
eni Bo
a
t/a
(D P9
B o
cs1
g,
O
ti tST
5 d:
CD ^
CS1< . CD O"
kri
V Avstro-Ogerskcj in Nemčiji branjeni
Wilhelmov
antiartritični antirevmatični
čistilni e a j
za (389—5)
spomladno zdravljenje,
jedino kri čistilno sredstvo z dobrim vspehom,
katoro so proiflkali, uporabili in za zdravilno priznali: c. kr. vladni svetnik in v. av. vsiuičiliščni profesor dr. E. Fenzl, vodja botaničnemu vrtu na Diiiniji Itd, itd , prof. Oppolzer, dr. Van Kloger v Bukarešto, dr. Rust na Dunaj i, dr. Roder na Dunaji, dr. Ivan Mliller, medicinski svetnik v Berlinu, dr. med. A. Groven v Novem Jorku, dr. Raudnitz na Dunaji, dr. Hess v Berlinu, dr. Leh-mann v Mošonjn, dr. Werner v Vratialavi, dr. Malic v Gru-bišnem polji; praktični zdravniki i Hilger v Nauhlingu, Russeger v Abtenavu, Trucliholz v Marzalvjn, Janković v Nakofalvi in mnogi drugi zdravniki,
1. pri revmatičnib boleznih;
2. pri skrnini;
8. pri boleznih v spodnjih delib telesa, onih, ki mnogo sedo;
4. pri povtkšanji in nagnetu jeter;
5. pri svrabu, osobito pri lisajih;
6. pri sitilitičnih boleznih;
7. predno kdo, ki trpi navedena bolezni, misli iti v kako rudninsko kopel;
8. namesto uporabe rudninskih kopelij zoper te bolezni.
Jedino pravi prireja FraiLJO WlllielJIl, lekarnar v Neunkirchenu.
v S vieinkov, prirejen po zdravnika v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-
8
I 8
O O
8
O O O
8
O
g
o
8
O
Umrath & Gomp. v Pragi,
priporočajo svojo po strogo solidnoj izpeljavi, lahkej hoji in čistoj mlutvi dobro znane posebnosti v
ročnih i vlečnih mlatilnih garniturah
x 1—H h oni »S* i mi volov škilili inoiiin.
in sicer |>reinnkl i i\ «■ in licprcuiukl jlvo. — Poteui izdelujemo urno g<jvrstno velikosti dobro izkusimo:
mašine za žito snažiti, mašine za lickanje turšice, skoporesne mašine
itd. itd. (114—G)
11 n\t t t>i ii m  cenike i>m<- ^>.'«i< u:t in fitnii.it.
S
a a o o
o
C?
o
D
O
8 8
O
8
O
8
Zavitek* r*iz«l«'ljen
zapovedi, z navodom uporabi vezavanje 10 kr.
Š-v-o.rilo. Varovati se je nakupa ponarejanj ter naj zatorej vsak zahteva vedno le ,,Wilhelmov antiartritičen antirevmatičen kri čistilen čaj, ker so prirvdki, ki hI njo samo pod Imenom antiartritičnih antirevmatičnih kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni ter jaz vedno svarim pred naknpavanjein tacih.
Da ugodim p. t. občinstvu, postal sem in imajo pravi lVilhel-in o v MiitlttrtrititU'M aulir«%uiatleen kri čitttilen čaj tudi
LJubljana: Peter *La»siiik;
Beljak: Mat. Fiirst; Uorgo: Josip liettanini, lekarnar; Bruck na Muri: Albert Lanyer, lekarntir ; Bclcnn: Franjo Waldin\lller, lekarnar ; B r u n e c k : J. 1\ Mahi ; B e 1 o v a r : litid. Stvoboda, lekarnar: liri k ho n : Leonhard Staub,  lekarnar; Celje: Jiaumbach-ova lekarna in Franjo liauseher ; U o r m o n s ; Hermes Codolini, lekarnar; Celovec: Kari Klemenčič; C o r t i n a : A. Cambrtizzi; D e u t s c h-Landsberg: Miiller-'$v;\'\ dediči; Esek: J. C. von Dienes, lekarnar ; Josip 1'vbetzkij, lekarnar; F ii r s t e n te 1 d : A. Scltrtikenfuss, lekarnar; Frohnlciten: V. liluinuuer; V r i o s a c h : O. tntttheim, lekarnar; A. Aichbtger, lekarnar; F eldbacb: Josip Kuniyt lekarnar ; G o r i c v : A. Fnmzoni, lekarnar ; Gradec: J. liitrgleitner, lekarnar; Guttarring: S. Vatterl;  G r u b i s n o p o I j c : Josip Malich ; G ošpic: Valentin Vouck, lekarnar; Graf e n d o r f i Josip Kaiser ; 11 erm a g o r : Jos. M. Itichtei; lekarnar ;  11 a 1 1 (Tirolsko) : heop. ton Aichhti/er, lekarnar: J u d e n b u r g : F. Senekovitsch ; luni e li u » J. Htcipf, lekarnar;  Inist:  Vilj. JJeutsc/i, lekarnar; Ivanić: Fd. Totlovič, lekarnar; Karlovce: J. JJenič, lekarnar; A. F. Katkič,  lekarnar;  Kindberg:   J. Karinčič,   lekarnar;  Kaj) i'en-b e r g : Turner, lekarnar; K n i t t e n te 1 d :  Vilj. ]'isclunr, lekarnar ; W& Kranj: Kari Šainik, lekarnar; Line: Franjo pl. Frlaeh, lekarnar; J"| L c o b e n :  Ivan 1'vfrrscJt y, lekarnar; Maribor:  Atoli  (Juandest ; £a Metlika: Atfnd Alattvr, lekarnar; M ii r z z u s c ti 1 a g:  Ivan Da-■njer, lekarnar;  Murau:  han JStei/rer; Mi tro vica: A. Kerstetto- 2j vii/i ; M al s: Ludvig 1'Sll, lekarnar ; Novo in e s t o :  Dum. IHzzollij Cp lekarnar ; N e u m a r k 11 (Štajersko) : Kari Mahj, lekarnar; O t o e a e : 0^ Fdo Tuntiti/, lekarnar; P o stoj na: Joaip Kupferschmidt,  lekarnar; %^ P e t e r w a r d e i n : L/. C. Jumjimjvr; Pliberg:  Ivan Keusser, le-karnar : Požega: Aid. pl. Jhijediis, lekarnar; Trasah erg: Ivan Tribuč ; Ptuj : C. Uiroil, apoteker ; li o 11 e n ni a u n : Franjo X. M-Hiir/, lekarnar; Rovered.0: liichurd Thaha, lekarnar ; S a ni o bor: |£3 F. Schuarz, lekarnar;  S e h e n i c o : 1'cter Jieros,  lekarnar;  Slov. £^ Bistrica: Adam pl. 1'alkomki; Slov. gradeč:  O'. Jutrdik, le-karnar; Jos. J\'idiyuritaeht lekarnar; StraSSbug! J.   V. Corton} S t. Ve i t: Juliun Uippert;  Stainz:   Valvniin 'J'itnousvht-k; Sem-lin:  U. Joannovicz-H  sin; Spije t:   Venatio pl. 1'raziu, lekarnar; Schlanders: Ii. WHrstlt lekarnar; Trst: Jak. Seravallot  lekar- \£ nar; Trie nt: Attt, Santoni; Trbiž; Fugen Fbvrlin, lekarnar; V u- gr^ ko var: A. Kiraiceovits, lekarnar;  Vinkovce: Fn'cd. lhrzitj, le-karnar; Varaždin: Dr. A. Ualter, lekarnar ; Zagreb: Šiff* Mittl-bach,  lekarnar; Sonj:  Josij) Acetati,  lekarnar;  /ader: N. An-drovič, lekarnar; Zlatar: Ivan K. 1'uspisil, lekarnar.
icccccGcecccccecceeeeoco
izdatolj ui uradnik Jodip Jurčič.
Laatmna in tisk .Narodne tiskarne'