Posamezna Številka I Din. mesečno, če se sprejema list v uiiravi, naročnina 4 Din, nu dom in f>o pošti dostavljen ist 5 Din Celo-letim mi ročni na je 5o Din. polletni* 25 Din, četrtletnu 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo Kopitar |ev u ul. št. h/1II Telefon št 2050 in .*)'«> — Rokopisi se ne vručajo Uprava. Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček račun. Ljubljana 15.179. felelon štev. 2549 AV rimskega čudeža od nikoder ni . . . Neki politik piše, da v družbi nikakor ni fnogel uveljaviti svojega mnenja, pa aaj bi to bilo še tako tehtno. Namah mu je zasijala sreča, ko je svoje mnenje začel staviti v usta priznanih mož, učenjakov in politikov. Ce g. Wiliam Martin, bivši glavni urednik lista »Journal de Genčve« in zdaj vseučiliški profesor zgodovine, v »Ziircher Zeitung« trdi, da nima Mussolinijeva zunanja politika nikakega pozitivnega uspeha, potem bo to tudi pri naši javnosti bolj držalo, kakor če bi mi ponovili isto staro trditev, ki je imela samo to šibko stran, da je ni napisal tujec ali priznana avtoriteta. Je že tako, Slovenci ne moremo pravilno presoditi ia-šizma . .. smo brali nekoč v nekem slovenskem listu; morda radi tega ne, ker |e naš narod v Italiji preizkusil fašizem na lastnih ramah, medtem ko drugi pišejo o niem na Dunaju, v Berlinu in drugod, črpajoč podatke in sodbe iz revij, tudi fašističnih, in mnenje teh je odločilno navadno tudi pri nas. PLsanie iz perspektive naj bi bilo bolj objektivno. Iz te kilometerske pespektive Mussolini tudi pri nas marsikomu imponira. No, če bi nas kdo izvajajoč Mussolinijcve nauke kje iz bližine vščip-«iil, torej ne iz perspektive, tedaj bi seveda menjali svojo sodbo o fašizmu, ali bi vsaj zavpili, da ni to originalni fašizem. Veste, to j. nekako tako, kakor z Wellsovim idealnim diktatorjem, ki je Anglijo zaradi malenkostnega incidenta zapeljal v strahovi/to klanje in je v trenutku, ko se je peljal po razdejanih londonskih ulicah, kjer so ležala trupla Angležev, razmesarjenih od sovražnih bomb, prišel do spoznanja, da to prav za prav ni tista idealna vo;na, tista junaška voina, o kateri je on sanjal s profesorsko-zgodovinske perspektive ... Tako torej tudi Mussolinijeva zunanja politika mnogim imponira... s perspektive torej, kamor šc prodre Mussolinijeva »retorična inilacija« po njegovem tisku in najde odmev v čuvstvenih in razbolelih srcih, ki tedaj pozabljajo na pravo zgodovinsko perspektivo, s katere bi morali gledati celotno in trdno realnost. Dejstvo, da se ie Mussolinijeva volja, njegova vztrajnost slavila za zgled prav v zunanji politiki in še v listih, ki hočejo prelomili s tradicijo. Ali morda prav zato v teh? Drugi zopet ne morejo z vsem srcem oboževati Mussolinijeve zunanje politike samo radi tega ne, ker zatira slovansko narodno manjšino, cicer bi mu tudi v glasilu njenih izseljencev dali vso čast Mi pa se upamo z Williamom Martinom trditi, da Mussolinijeva zunanja politika prav v zadnjem času doživlja udarec za udarcem. Kdor danes šteje za Mussolinijevo zaslugo, da ima Italija več besede v zunanji politiki kakor pred voino, je v zmoti. To ni zasluga lašizma! Svetovna vojna je uničila največjo nasprotnico Italije, Avstrijo, ki je zapirala pot italijanski ekspanziji v Srednjo Evropo in tudi na Balkan; z Balkana je vojna vsai trenutno tudi izločila Rusijo ter silno oslabila Nemčijo, in sicer ne samo njen položaj v Srednji Evropi, temveč je tudi prerezala njen »Drang nach Ostcn«. Bivši italijanski zunanji minister Sforza po pravici poudarja, da sta bila razpad Avstrije in oslabitev Nemčije največja korist, ki jo je imela Italija od svetovne vojne. Mussolini torej nov položaj Italije samo izkorišča po svojih močeh. Naredil ie gotovo usodno napako, ki je bila sicer povsem v skladu z njegovo miselnostjo in s fašistično ideologijo sploh, da je namreč od Avstrije prevzel samo najslabšo stran »jene zunanje politike: težnjo po nadvladi nad majhnimi narodi in predvsem po hegemoniji na Balkanu, mesto, da bi se z osvobojenimi narodi sporazumel. Fašizem je reakcija proti demokraciji in svobodi sploh, doma in na zunaj, je čist imperializem, v skladu s svojimi ekspanzivi-stičnimi težnjami udarja pot tudi notranji politiki in zahteva od državljanov žrtev osebne svobode in kritike in mu nalaga težka denarna bremena. Tudi Mussolinijev revizionizem je samo reakcija, zvezana z najbolj reakcionarnimi elementi Madjarske in Nemčije, ki so polni preživelega imperialističnega duha in se z Mussolinijem pač dobro razumejo, kadar gre za delitev tuje zemlje. S to svojo politiko je Mussolini moral zadeti ob odpor narodov, ki jim je vojna prinesla svobodo, ob Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo in seveda tudi ob njihove zaveznike Francijo in Poljsko. Kdor presoja Muss.olinijeve »uspehe«, mora računati z dejstvom, da ta ogromen blok kljub posameznim trenutnim nesoglasjem, ki samo pričajo o samostojnosti posameznih sestavnih delov, trdno stoji in da ga ne opira morda kak senti-mentalizem, temveč hladen račun, skupna korist, da se današnje stanje v bistvu ohrani. Kaj lahko postavi Mussolini temu bloku nasproti? Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko? Berlin in Rim se od časa do časa medsebojno podpirata, toda že izstop Nemčije iz Zveze narodov — o katerem Mussolini ni bil prej obveščen — kaže, da vodi Nemčija lastno in neodvisno zunanjo poliliko. Berlin se dobro zaveda, da je Mussolini najhujši nasprotnik združitve Avstrije z Ni mčlijio in da brani njeno neodvisnost morda boli kakor Francija sama. Če pa je res Dollfuss dejal, da bi v trenutku Hitlerjevega poizkusa, da izvede »Anschluss«, italijanske čete vkorakale na Tirolsko! Nemčija in Italija bi se takoj sprli, ko bi bilo treba razdeliti interesne sfere v Srednji Evropi, na Balkanu ifl na Jadranskem morju. Hitler ie z neposredno ponudbo Franciji pokazal. Strašen zločin v Istri Orožniki ustrelili nedolžnega kmeta Dne 14. t. m. se je pripetil v Baderni v Istri velik zločin. Orožniki iz Baderne so prišli zjutraj ob pol petih v baderljansko vas Stilančiči pred stajo kmeta Petra Stifančiča. V staji so spali trije mladeniči. Karahinerji so pričeli trkati ua vrata. Mladenič Liberat Štifančič, ki je spal tik vrat staje, je vprašal, kdo je. Odgovor se je glasil: »Karabi-nerji, odpri!« Mladenič je odgovoril: »Ne odprem, ker vas ne poznam, ampak pripeljite domačega župana (capo villa), potem vam bom šele odprl.« — Tedaj so karahinerji s silo odprli vrata ter vdrli v stajo. Razsvetlili so jo z lučmi ter ukazali mladeniču, ki je spal na postelji, ki je bila v staji, naj vstane ter naj dvigne roke. To je mladenič tudi napravil, pokleknivši na posteljo, toda karahinerji so naperili puške proti njemu ter ga vprašali: .»Zakaj nam nisi odprl?« Mladenič je odgovoril: »Ponoči vas nisem mogel spoznati!« Ni pa še dohro izgovoril, ko je eden karabinerjev sprožil vanj puško ter je mladenič omahnil z groznim krikom ler bil takoj mrtev. Hlapec, ki je ležal v drugem kotu, je vse to opazoval. Ko so napravili ta uboj, so karahinerji pobegnili dvajset metrov za stajo ter se skrili za zidom. Mlajši brat ubitega Daniča šlifa-niča, ki je spal v nadstropju nad stajo, se je zbudil, ko je slišal hrup ler je planil k oknu. Tedaj ga je odzunaj opazil drug karabinjer ter ustrelil in Paul-Boncour se Kratek odlog potovanja Pariz, 14. januarja b. Francoski zunanji minister je v soboto zvečer sprejel poljskega veleposlanika grola Chlapovvskega. Ze prej je poljski zunanji minister sprejel francoskega poslanika v Varšavi g. Larocha. Francoski listi pišejo, da imajo ti razgovori le informativen značaj, ker hoče Francija sedaj izmenjati misli z vsemi svojimi prijateljskimi državami z ozirom na razvoj francosko-nemških razgovorov. Na teh dveh sestankih se je tako predvsem govorilo o razorožitvenem problemu. Ker pa se kmalu vrši sestanek Sveta Zveze narodov, je bilo seveda tudi govora o dnevnem ga zadel v laket desne roke. Tega ranjenega mladeniča so karahinerji pograbili ter ga zvezali, ko pa sta ven prihitela starejši brat in bratranec, so karahinerji zvezali še nju ter vse tri odvedli v zapor v Baderno, mrtveca pa so pustili v staji. Ob desetih je prišla komisija iz Poreča ter si ogledala mrtvo truplo in odšla, ne da bi zaslišala priče. Drugega dne je prišla višja komisija iz Pulja, ki si je ogledala truplo ter zaslišala tudi priče. Nato je bil pokojni mladenič pokopan ob žalni udeležbi številnega ljudstva. Karahinerji so prišli k tej staji, ker je bil okraden gozdar v Baderni (gozdni stražnik), pa je osumil tatvine družino Petra Stilaniča, s katerim je bil vedno v slabih odnošajih ter je to napravil iz maščevanja. Karahinerji so izjavili, da so bili prisiljeni streljati, ker so bratje streljali proti njim, vsa vas pa more pričati, da so padli samo triie streli, ki so jih oddali karahinerji, razen lega pa niso našli pri preiskavi pri Stifaničevih nobenega orožja, niti v hiši, niti v staji. Piccolo« je prinesel pred dnevi potvorjeno vest. da so bili mladeniči zasačeni pri kraji. To vest sem dobil zaupno od kmeta, ki stanuje v bližini vasi Stefaniči, pa tudi od drugih sem izvedel isto. pripravlja na pot v Varšavo redu tega zasedanja. Nekateri listi pišejo, da se je govorilo tudi o bližnjem potovanju Paul-Bon-courja v vzhodno-evropske države To potovanje bi se moralo vršiti že v začetku januarja, nato je bilo preloženo na konec januarja, a se bo sedaj vršilo najbrž šele v začetku februarja. »Petit Parisien« pa piše, da so za potovanje Paul-Boncour-ja v vzhodno Evropo nastopile nekatere ovire in se sedaj resno govori o tem, ali bi bilo tako potovanje sploh oportuno. Tako datum tega potovanja vsekakor še ni določen. Pu-Yi proglašen za cesarja Zasedanje sveta Z/V 2eneva, 14. januarja, b. V teku nedelje so prispeli v Ženevo prvi delegati, ki bodo prisostvovali 78. zasedanju Sveta Zveze narodov. Med drugimi je prišel poljski zunanji minister Beck, ki bo predsedoval temu zasedanju, prišel je tudi že italijanski delegat Aloisi in francoski Masigli. Francoski in angleški zunanji minister bosta prišla koncem tegp tedna. Angleški minister lord Eden bo prišel v noči na ponedeljek. Poljski zunanji minister je danes popoldne obiskal Avenola, glavnega tajnika ZN, da se z njim pogovori o dnevnem redu. Pariz. 14. jan. AA. Zunanji minister Paul Bon-cour je včeraj sprejel poljskega poslanika v Parizu Chlapovvskega in imel z njim dolg razgovor o razorožitvenem vprašanju. Listi pripisujejo temu sestanku velik pomen spričo jutrišnje otvoritve sej sveta DN, saj bo svetu predsedoval poljski zunanji minister dr. Beck. Ženeva, 14. jan. A A Jutri se začne zasedanje sveta ZN. Prva seja bo zgolj formalna, ker ji ne bodo prisostvovali ne Boncour ne John Simon ne dr. Beneš, ne Politis, ki pridejo v Ženevo šele v sredo ali četrtek. Aretacije Švicarjev v Rusiji Pariz, 14. jan. AA. Iz Moskve poročajo, da so sovjetske oblasti aretirale vse uradnike neke velike švicarske prevozne družbe, ki ima svoje podružnice v vseh pristaniščih ob Črnem morju. — Ravnatelja podjetja Bernarda so aretirali v Moskvi v trenutku, ko se je mudil v nekem državnem uradu v zadevah svoje družbe. Sovjetske oblasti do davi še niso izdale nikakega uradnega pojasnila o vzrokih teh aretacij. Zdravniku odsekali glavo Belgrad, 14. januarja, m. V vasi Vladimirovni v okolici Pančeva se je zgodil strašen zločin, ki je v vsej okolici napravil globok vtis. Te dni je prišel k dr. Milenku Laziču neznanec, ki ga je prosil, naj gre z njim na njegov dom, ker mu jc žena zelo težko obolela. Zdravnik ni nič pomiš-ljal in je takoj šel z neznancem na pot. Od tega trenutka dalje o zdravniku ni bilo nič več čuti. Policija ni mogla ničesar več dognati. Sele včeraj so ga našli. Ko so danes svinjarji gnali svinje na pašo, so našli zdravnika v cestnem jarku mrtvega. Neznani zločinci so zdravnika najprej ubili in mu nato s sekiro odsekali glavo. Policija je do sedaj aretirala več ljudi, med temi nekega mesarja. da mu je mnogo več sporazum s Francozi kakor sodelovanje z Italijo. Kaj pa Anglija? Stara uganka! London podpira od časa do časa Rim in tudi Berlin, da bi se Francija s svojimi zavezniki preveč ne utrdila, da bi pa Anglija, ki je zasedla najboljše nemške kolonije, potrošila kdaj en sam penny ali žrtvovala enega samega vojaka za vojno na strani Italije in Nemčije proti Franciji, si noben normalen človek danes ne more misliti, »Giornale d,Italia«. napol službeni organ italijanskega zunanjega ministra, je ugotovil, da sestanek med Simonom in Mussolinijem ni dovedel do sporazuma, ki naj bi veziel obe stranki. . češ, da sporazum brez Francije in Nemčije ni mogoč. Franciia je v istem času na lastno pest stavila svoje Tazorožitvene predloge Nemčiji. Mussolinijeva bomba, pravi ultimat za revizijo Zveze narodov, je v Londonu slabo učinkovala. Mussolini je vrgel na izmučeno telo ženevske ustanove kamen v trenutku, ko je padel nanjo že Hitltrjev, a za to ni bilo treba nikakega poguma. Angleži so danes pacifisti in celo vlada sama je jasno povedala, da želi samo revizije, ki bi Zvezo okrepila. Za Anglijo ni vpra Sanje revizije Zveze narodov tako nujno, med tem, ko je Mussolini zahteval revizijo v najkrajšem času. William Martin poroča, da Mussolini sploh ni hotel staviti Simonu konkretnih predlogov za revizijo! 14 dni so fašistični listi napovedovali svetovno odločitev na sestanku v Rimu, toda rimskega čudeža ni hotelo biti od nikoder Mussoliniju ni uspelo, da bi zrahljal vezi med državami Male antante; vse kaže. da so bile trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in Romunijo sklenjene na stari bazi, ako ne še na slabši, in cla Italija ne more spričo svojega avtarktizma in navezanosti na Avstrijo in Madjarsko nič posebnega nuditi, s čimer bi lahko skušala minirali vsai go-snodarako Malo antanto. Titulescu. ki ie razkri- i čan v Italiji radi svojega filofrancoske politike, je zopet rumunski zunanji minister in liberalna vlada se je z vso odločnostjo lotila fašizma. Trojni pakt Italija-—Grčija—Turčija, h kateremu naj bi se pridružili še Bolgarska in Madjarska, tudi ni uspel in Mussolinijeva zunanja politika je v svoji metamorlozi prišla tako daleč, da »Giornale dTtalia« pozdravlja balkanski pakt (Jugoslavija—Rumunija—Turčija—Grčija; Bolgariji ostanejo vrata odprtal, ki ima po mnenju tega lista samega namen, da čuva neodvisnost balkanskih narodov! Pred kom? Prav gotovo pred Italijo. Sam »Timesov« dopisnik iz Rima ugotavlja ta paradoks, ki je za Mussolinijevo politiko gotovo porazen, in navaja, kako je prej lašistična diplomacija rovarila v Zofiji, v Tirani in Budimpešti prav proti temu paktu. Zdaj mora seveda računati z dovršenim dejstvom in se vsaj trenutno umakniti z dobrikanjem. Že antifašistična »Liberta« je dobro označila to Mussolinijevo zunanje-politično metamorfozo: Mussolinijeva politika ie bila najprej protinemška, potem protifrancoska, potem protigrška in proti-iugoslovanska; dobrikal se je vsem državam, Poljski, Romuniji, Češkoslovaški, Turčiji in Bolgariji. Končno je prišel do zavidljivega rezultata, da nima Italija nobenega res zanesljivega prijatelja. To je sicer »splendid isolation«, ki daje Mussolinijev! zunanji politiki veliko prožnost, toda kljub temu ostane isolation. Da, da. Mussolini »hoče«, to pa ni dovolj. Rešitev iz zamotanega položaja ne obstoji v tem, da samo nekaj storimo po znanem »Treba nekaj storiti!«, temveč vedeti moramo jasno, k a j bomo storili in — kar je še težje — kako bomo svoj načrt izvedli. Tudi, če bi Mussolini res imel, recimo »ko-losalne« uspehe, bi ne bilo treba, da prav mi v katerikoli obliki poveličujemo ljudi, ki »o uničili kulturo in ifosoodarstvo. ' London, 14. januarja. Kronanje Puyija mandžurskega cesarja bo nadvse slovesno in je prispelo iz Pekinga že mnogo bivših dvornih uradnikov starega kitajskega cesarskega dvora. Takoj po kronanju bo podpisala Mandžurija z Japonsko nov protokol, ki bo še povečal japonski vpliv v Mandžuriji. V tukajšnjih krogih govorijo, da bo zunanja politika Mandžukoa šla za tem, da vpo-stavi prijateljske odnošaje s sovjetsko Rusijo in tudi s Kitajsko. Razen Japonske doslej ni nobena druga država priznala Mandžukua kot državo. Za politične jetnike bo na dan ustoličenja cesarja proglašena amnestija Po kronanju se bo podal Puyi v Mukden, kjer se bo poklonil starim kitajskim grobovom. Avstrijske komati e Dunaj, 14. januarja. Položaj v Avstriji se čedalje bolj zaostruje. Avstrijska vlada postopa vedno ostrejše proti narodnim socialistom in napoveduje še hujše ukrepe, lako je vlada začela najprej širokopotezno akcijo proti naiodnosocialistič-nemu tisku. Narodno-socialistični 12 Uhr Blatt«, večernik lista »Neue Zeitung«, ni več izšel in tudi »Neue Zeituiig« preneha jutri. Oba lista sta se tiskala v Ullsteinovi tiskarni. Tiskarna je sporočila listoma, da je zaradi političnega položaja prisiljena, ustaviti njuno tiskanje. Po vsem videzu ie dobila tiskarna za to namig od vlade, sicer bi ji bila odvzeta koncesija. Na ta način so narodni socialisti na Dunaju brez tiska, izvzemši »Wiener Neueste Nachrichten«, ki so hitlerjevsko pobarvane. »Neue Zeitung« je bila pre|e krščansko social na, in sicer je bila last Kunschakove smeri. Po-zneje je prišla v druge roke. Nadvse zanimiva je vest, da je Starhemberg, voditelj hajmverovcev, izdal včeraj popoldne sledeči ukaz: »Vsakemu domobrancu, v kateremkoli položaju, prepovedujem brez pismenega dovoljenja od mene začeti politične razgovore ali pogajanja s pristaši narodno-socialistične stranke ali drugimi političnimi skupinami. Vsi prestopki se bodo kaznovali z izključitvijo iz He imel vsekakor dalekosežne posledice. Pariški listi poročajo, da nameravajo francoski advokati vložiti zakonski predlog, v smislu katerega bi moral advokat, ki je bil izvoljen za ooslanca ali senatorja, v tem trenutku opustiti svoj advokatski poklic. Za ves čas tralania zakonodaine dobe bi ne smel izvajati advokatskega poklica Za predlog so se izjavili že najimenitnejši pariški odvetniki. Poklic politika je že sam na sebi tako utrudljiv, da se ne da združiti z nanornim poklicem turista. Poleg tega se je pokazalo, da so mnogi francoski advokati svoj politični vpliv izrabliali za svoj zasebni. to je advokatski noklic. Od tega so imeli seveda veliko korist. Posledice so se pokazale posebno v zadevi Staviskei'a; sai ie znano, da sc mu je posrečilo doseči, da so nieijov proces odložili za 7 let. To ie bilo mogoče edino na ta način, da je Staviski imel zveze z advokati, ki s<-bili politično dobro situirani. Nemško oboroževanje v zraku London, 14 januarja. AA. G. Rcynolds pri-občuje vrsto podrobnih dokumentov o oboroževanju Nemčije. 1. maja 1934 pravi Reynolds, bo nemško oboroževanje v zraku tolikšno, kakor Irancosko. Po njegovih odkritjih obsega program za oboroževanje v zraku, kakor ga je izdelal Goring, 291 letal. Ta vojaška letala bodo imela bombe, ki jih bodo spuščala po elektromagnetnem sistemu ter bodo gotova v 4 mesecih. Takrat, zaključuje Reynolds, bo Nemčiia razpolagala » zrač-uim brodovjen: 1750 ds 2100 enot, I Mariborske nedeljske vesli Triurni' naših skakalcev na Bledu. Lep napredek najmlajših drsalcev. lliri.janski lioeke.v igralci podlegli v Mariboru graškemu moštvu Mednarodne skakalne tekme no Bledu Bled, 11, januarja 1934. Danes so bile na Bleda mednarodne skakalne tekme, ki s* jih je udeležilo veliko število tekmovalcev, kakor tudi gledalcev. Vreme |e bilo krasno, snežne razmere pa naravnost idealne. /Uradi odličnega .snega so bOl uvedeni skoki, kakor pn nas še niso bili doseženi. Najdailšc skoke dneva je dosegel nas trener za skoke Norvežan Jahr, ki je skočil 60 61 m (.4 metrov, Nem.c Holl pa je skočil 56, 58 in 6 metrov. Za njim so je plasiral Palme, ki |C skočil ji) -is in 46 metrov. Od Jugoslovanov |e na|dat|e skočil Dečman, ki je dosegel krasno marko j5 m m s tem dosegel r.ajJaljsi skok Jugoslovanov sp.oh. Ta uspeh je tem važnejši, ker je Dečman v skokih še novinec. .,..,, , V konkurenci je zasedel prvo mesto holl, dru-(ii je bil Palme, tretji Bebler, četrt, pa Bevc 1 o točkah te dosege! Holl 222.2» Palme 192.1, Bebler 1S3 in Bevc 176 točk. , Po tekmah so bila razdeljena darila, in s.cer je dobil Holl prehodni pokal tvrdke Phillps-radio in pokal za prvaka, ki je tudi darilo iste tvrdke. Darilo za najbolje izveden skok 64 metrov ,c prejel Jahr od Zdraviliške komisije na B edu. Kot drugi najboljši konkurent ia kot najboljši Jugoslovan ic dobil Palme pokal Grand hotela Toplice i-i zlato plaketo. Kot najboljši Jugoslovan ra daljavo je prejel Tone Dečinan za svoj skok *J in ludi pokal Grand hotela Toplice. Drugo, trctie in četrtoplasirani sp preicli plakete. Organizacija tekmovanja je bila brezhibna m je potekla povsem v redu ob velikem zanimanju občinstva. Tekmo j« .> Majala ljubljanska r.idio-postaja. Na žalost ie bilo tudi precei padcev, k; pa k sreči niso imeli hudih posledic. Padu so bili v glavnem radi tega, ker j; skakalnica narejena ■ii daljše skoke, ki jih naši novinci niso vaieni. Mladinske lekme \ umetnem drsanju nu drsališču Ilirije šele pn a Ich nja mlad. drs. tekma - ker je ju-?m> vreme prekinil^ drs. sezono in trening za vet ko 11 dni /an> mniijsa udeležba in pomanjkljiv a i ripravljenosi Sledili I -.ki >•_• tečaji in propagandne mlad tekme, na katerih ho boljše pripravljena ima; dina - kakor je bil tokrat skoro edini prvoplasiram : ted dečki Milan D< \'tto. Napredek je sicer večji pri < beli skupinah deklic. Izvali programa jc bila produkcija v prostem drSiiiiju. Senior I h uma je piediijačil po elegantnem, sigurnem in dosti dobro vezanem izvajanju programa. nekatere varii.intc piruel in več skokov ie predvajal brezhibno. V iuni ;rju Bibru sino spoznali nov nlcnt: junior Sinerlolj "ni imel najboljšega dne; prepričani pa smo, da bo prihodnjič pokazal več. RczuPao: Skupina A: dečki do 16 lel: I Betnto Milan, mestna šlev. I (soglasno I. pri treh sodnikih). II I ločk; 2. Sark Mitja. m. šl. 6 (soglasno drugi), S7 točk: I. Ilaszlakicwicz Valdemar. ui. itev '>. SI točk; 4. Mcgler Jože, m. štev. 12. 4<> ■Kk Skupina B: deklice 14 do Ib let: I. Shell Jerica, ni. štev. 3, točk; 2. \Visiak Metka. in. štev. (>, 87 točk. Skupina (": deklice do 14 Irt: I. h-li čnik Mariancn, m. štev. 1, 7> točk; 2. Schell Dolores m. štev. o, 61 ločk. - - Vodstvo in sodniki: inž. Bloudek Stanko, Betetto Evgen. Wisiak r.njrclbert. Stanje ledu izvrstno, temperatura —2", gledalcev približno '100. Izven programa: Produk-i :ja v prostem drsanju juniorjev Uihra los.. Smer-kola Karla in -enioria Tpuns l.manuela. V splošnem ie pri redi lev prav d »liro izpadla M naši najmlajši so nam dokazali, tla bomo v mednarodnem svetu sčasoma tudi na lem športnem politi nekaj pomenili. Največje zadoščenje pa je la uspeii za p. Bcietta in zlasti za pionirja iu borca g. in/. Blouileka. DRSALNE TEKME JUNiORJEV Prihodnjo nedeljo dne 21. januarja 1934 sc izvedejo iuniorske tekme, ki so se morale 6. januarja 1931 preložili zaradi nepovoljnega vremena, in siccr: a) za juniorje, h) za juniorke vseh klubov- JZSZe. Razpis je bil objavlicn 24. dec. in jc razviden na drsališču SK Ilirije, kjer se dajcio tudi pojasnila in pouk. Prijavni rok je do petka 19. januarja 1934 opoldne pri blagajni na drsališču SK llui;e alii pismeno na drsalna sekcija, poštni predal 175. SK Ilirija, Vsa igra je potekala zelo živahno. Igralo sc ie lepo, le nekajkrat jc moral sodnik miriti Grad- čune. Prireditev jc popolnoma dosegla svoj namen. Nogometne tekme za zimski pokal Ljubljana, 14. januarja, Danes so sc tekme za zimski pokal v prid brezposelnim igralcem nadaljevale k,'.r na treh krajih ter so se spoprijeli s l i r i e pari. V Ljubljani sla si stala nasproti Korotan (Ljubljana) in hod.i (Vič) ter Primorje in Reko, v Kranju sla Maribor, 14. januarja. Gospodarsko zborovanje obrtnikov. Slovensko obrtno drušlvo v Mariboru e sklicalo za danes dopoldne sestanek svojega članstva v lovski sobi hotela Orel. Sestanka sc je udeležilo izredno mnogo mariborskih obrtnikov ter predstavnikov gospodarskega življenja. Otvoril in vodil ga jc društveni predsednik in marljivi organizator obrtniškega stanu v Mariboru kipar g, S o j č. Glavni referat na zborovanju je imel davčni konzulent zbornice TOI g. Žagar iz Ljubljane. V svojem govoru je stvarno in podrobno obdela! caloten položaj obrtniškega stanu ter se posebno natančno bavil z davčnimi zadevami. Orisal je slanic obrtništva pred letom 1932, statistično pokazal porast davčne moči in davkov ter se nato podrobno pečal z zadnjo davčno novelo. Od točke rila svoje moči tamkajšnji Korotan in bub- j točke je pojasnjeval podrobnosti tc novele in obrazložil korake, ki jih jc podvzemala zbornica zaradi zaščite obrtniškega stanu. Zbornica je bila v stalnih stikih s finančnim odborom, ki jc razpravljal o noveli, in njenim prizadevanjem jc pripisali. da so se nekatere slabe strani novih zakonskih osnutkov izboljšale v prid našega gospodarstva. Najpomembnejši uspeh je pavšaliranje podeželskega obrtništva, ki se mora razširiti tudi na trge ln mesta, V imenu mariborskih obrtnikov jc predložil g. V a h t a r v svojem govoru na"jvi-lalne/e zahteve mariborske obrti: zaščilo obrtnikov na sličen način kakor jc zaščiten kmet, ali pa izprcmcinbo kmečke zaščite v tej smeri, da bo prišel obrtnik do denarja, ki mu ga kmet dolguje; daljo upoštevanje lokalnega obrtništva pri drž. in samoupravnih nabavah ter olajšava v pogledu previsokih kavcij; cencn kredit, znižanje previ-ekih najemnin ter zopetno uvedbo dohodnine z upoštevanjem eksistenčnega minimuma v višini 30000 40.000 Din. Zlasti slednja zahteva je za obrtništvo principiclnc važnosti, ker bi prenehala ... k Ijapski Hermes, v Domžalah pa SK Domžale m Slovan, Tekme je povsod močno oviral ;uvo-/. o p a d' i .sneg, zanimanje občinstva pa je bilo še dokaj zadovoljivo, če pomislimo, da smo v s-eJi' sn.učarske sezone. Glede posameznih tekem ] a tole: SK SVOBODA : SK KOROTAN 11 (0:0) Tekma je bila dolgočasna in vseskozi nezanimiva, tako da ni skoraj nič povedati o njej. Bila je fair, le Trček je bil v prvem polčasu izključen zaradi grobega faula. Tekipo je sodil g. Pfundner. ASK PRIMORJE : SK REKA 3 0 (2:0) Nasprotno pa je bila ta tekma prav zanimiva. Primorje ic igralo tehnično prav dobro, vendar se ne more trditi o kaki njegovi posebni premoči. Sicer ni nastopilo s svojim kompletnim liga ihd--tvom, kar se je poročalo, manjkalo jc kar dve tretjini ligašev, a so vseeno dobro zaigraii. Prv polčas jc končal 2:0 za Primorje, tretji gol pa je i dosedanja davčna praksa ter bi sc pritegnili padel v 4, minuti drugega polčasa. V 14. minuti i obdavčenju zlasti oni sloji, ki imajo velike drugega polčasa pa je sodnik tekmo zaključil, j ker se gotovi del gledalcev ni pukoril njegovem j edredbam. Vsled pomanjkljivosti roditeljske služ- | he so nemoteno in samovoljno uhajali na igrišče, j Reka je zaslrcljala dve II metrovki ter s tem I seveda tudi dve najugodnejši šansi S..-H je g. Lukeiič. Gledalcev je bilo pri obeh tekmah pribčno dosti lil zanimanje za ta turnir postaja od nede' e do nedelje večje. hodke, ki jili po sedanjem načinu ni mogoče obdavčiti. Posebno ostro jc nastopil proti novim davčnim eksperimentom, da bi se odmerjala višina dohodka po zunanjem izgledu obrtnika, po velikatOi in opremi stanovanja itd. Govorili so nato še predsednik Zveze obrtnih združenj gosp. Bureš, senator dr. Ploj, poslanec Krejči, ob zaključku pa jc bila sprejeta resolucija, v kateri so zapopadene že navedene zahteve mariborske obrti, Zakonski obračuni na*cesti. V Vetrinjski ulici jc prišlo sinoči med zakonskim parčkom \V. do hudega obračuna, ki jc privabil skoraj stotino gledalcev in na koncu šc moža postave. Pokazalo se je, da ima W. precej hudo boljšo polovico; v soboto zvečer je skušal pozabiti svojo domače križe in težave pri kozarčku, pa ga je žena zalotila iu mu pričel« n: cesti kar dejansko izpraševati vest. Ob prihodi: stražnika se je pomirila. Komaj pa se 'je stražnik zopet oddaliil, že je naskočila zopet moža ter so batine iznova padale. Sirožnik si ni mogel drugače pomagati, kakor da je hudo žcnico spra. vil v luknjo ter pomagal n;1 la način ubogemu mcZu do mirne noči. Meso jc lrtadla. Pri mesarskih stojnicah je danes zjutraj završalo. Zalotili so žensko, ko jc smuknila nekemu mesarju komad svinjine ler jo skrila v jerbas. Krik je tatico opozoril na nevarnost ter se je podala v leg. Spotoma je vrgla proi jerbas, ki pa ju bil poln mesa in klobas, ki jih jc prcpredenlta oCiiidno pouzmala pri raznih stojnicah. Ljudje padajo, , V bolnišnico so pripeljali iz Sv, .Jurja ob Pesnici posestnika Franca Ornika, ki jc postal žrtev poledice. Padel je tako nesrečno, da si )0 udri na sirani prsni koš ter je dobil zelo resne poškodbe. 11ERMEI (Ljubljana : KOROTAN (Kranj) 6:3 (1:0) Tehnično jc bil boljši Hermes. ki je prevladoval v igri, kar se vidi deloma že iz rezultata, kljub temu, da je zastrelil več ugodnih šans, Go- | le, ki jih je dobil Hermes, pa ima v prece|šn|l , meri na vesli njegov vratar, ki se ie slaho plasiral. Korotan |r igral ngilno, en gol pa je zabil v drugem polčasu iz 11. metrovke. Igra je bila fa r. Sodil je Ramovš. Prvenstvene tekme SK Kamnika Kamnik, 11. januarja. še nikoli niso Kaniničnni pri svojih prvenstvenih tekmah naleteli na tako ugodne snežne razmere kakor danes. Z lahkoto so zato izvedli letošnje prvenstveno tekmovanje, ki je preteklo nedeljo namili nemogočih snežnih razmer moralo izostali. Ker so imeli člani dovolj prilike za trening, sc j«' pričakovala pri tekmah lepa udeležba in dobi i rezultati. Točno ob 0 so na Grabnu, kjer je bil stari. Ur a mirvt v etra Ljubljana, 14. janua;ia. Nocoj jc nastal v zgodovini evropskega rudoi . pravi ; rtloir Zavržena sta namreč načrta, ki Ma l.ila lc'a 1l)23 . kltnjcna v Madridu in Pri31 n sla dobč-.l.i razdelitev valovnih dolžin radijseh I postaj. Konlercnca v Pragi jc leta 1928 sic.-r J .- ' h.-.čila nekatere male spremembe, pri katerih ie z'.isti dobro odrezala Češkoslovaška, ki je dobila nnjbol še valovne dolžine, najslabše pa Jugoslavija, ki ie obratno dobilo za svojo tri postajo Inke valovna dolžine, ki so se od nekaterih drugih cv-npskih postaj prav malo razlikovale. Bridko so 0 občutili zlasti naši izsclienci v Nemčiji, ki bi radi poslušali na svoje male aparate ljubljansko . postajo, pa so rkoraj redno ujeli nostajo v Frci-1 l-urgii s skoraj enako valovno dolžino. Upa>mo, da ho morda od danes dalie nekoliko boljše. Nočni so vse postaje oddajale samo do 23. ure s svojimi do sedaj olvča;n'mi valovi. Sledila jc potem ura — po 10 letih kor.čno ura miru _ ko je naslonila v elru popolna tišina, ki jo je kveč:cniu n-otil semintia kakšen brezžični 1 rzojav z Morsejcvimi znaki. Nove valovne doline posameznih postaj pa so kontrolirale drude kontrolne nestaie. Posamezne postaje so oddajale roleg svojih stalnih znakov kakor Ljub1:ana svo ■> kukavico, Pro • T" ' ................ . .,.......... ....... ....... ........, , I J mislili v enoniiuulnih presledkih vse tekmovalce j n.elcdiie ra»cn kukavice. K"kovca ho nela dva- - ' ' '..... "------ krat po pet minut in to oh 3.10 in 4/'0 zmtrai. kontrolirala pa io ho italijanska nosla;a Se«to^Ca-lende in nanoveiMa rezultat kontrole ob 3 10. V vednost rašim hralccm sporo"nmo, Ha ima Ljubljana od sedai Halje valovno dolžno 5č9 _nie-Irnv nn 7 ktv. medtem kn ii"«-!a do sHni nn 578 metrov na uradno reoislriranih 07 kv/. Zadreb ima r.'slej 276 metrov na 2 kw, Belgrad pa 437 na 2.5 kw. Omožene ačsieljice odoušče«0 Salzburtf. 14. ian. Solnograški deželni zbor sc ic danes pečal s štedeniem v šolskem pron?čtmu. Sprejet jc bil zakon o rcdukciji orno/enih učilelpe, ki' mora o s 15. februarjem stopiti v pokoj. Sprejet je bil tudi zakon, ki dovoliuje, da se zmanjšajo plače liudskošolskeniu učiteljsi« u v višini od 2 do 6 odstotkov. Upoštevale ra.se bodo učiteljske družme z velikim *.,tev iloni otrok, katerim sc nc bo znizala plača. Učiteljska pragmalika se izpranem v toliko, da bodo sedaj soluograški učilelji imeli pravico stopiti v pokoj šele po 40 letih službe, oziroma v !.'.'"i. 2. Miro šei-cer 1:24.-11. 3. Drago Roslan 1:2.">.3o, 1. .lože Janežič ild. Ravnikov čas je za '.'u minul slabši !.,•! pri božični tekmi na 10 km. Slabi časi gredo na račun precejšnji- višinske razlike. :;. Seniorji na 1* lun: Od S tekmovalcev sla prišla 111 ril j samo dva. Zo po prvem krogu jih je 1 dsloplla polovic« (Levienik zaradi defekta — •zlomi! je smučko), dva pa med vožnjo drugega kroga. Proga je bila 7.11 lekmovnlee predolga in klub ho žo mori lažjo iu 51:00.38. 18 km ob lako ugodnem snegu slab. I. Skakalne tekme, ki bi morale bili: popoldne, so odpadle in bodo prihodnjo nedeljo mi medklub-ski loknii zn klubov pokal. Danes so tekmovalci samo trenirali. 10 >1 a zn t"K nov« ce iirenoiua 111 iviun »o , r1" ■ i ..... ; , ., • , .„ _„]._„ i.: ,1 gledati, da izbere'prihodnjič nekoliko letu starost,. S cdnj.c pa, te b, »PJ^U?. V i.iOi t , Šo Ite/Iitl iti 1 Tone l'o" ,.i 1. govori o sodelovi-nju učitel siva v noht čmli ot otvorilvi. pravnega lela poročilo o delovanju sodišč v preteklem letu l otrok manj kakor prejšnjo loto. V vsej Italiji pada število rojstev takole: l.ela 1931 2»?«', lota 1932 22%. lela 1033 21.(1%. šlevilo nezakonskih olrok v 1'uljii, I Gorici in Trstu nazaduje, medlem ko so je povečalo ; v Zadru, n:i reki in v Kopru. V tržaški okolici so 1 jo Število nezakonskih olrok pomnožilo, s lom pa j ni rečeno, da jo morala nižja kakor v Irslu. Trsi j je veliko mesto, kjer je dana večja priložnost z.a j splav. V prelcklam letu je število novih pravd nazadovalo. Tihotapstvo se jc silno razpaslo ub v-ej meji. posebno v re-ki pokrajini. V prvi vrsti >0 se. ženske vrste na la posel iu njihova udeležba zaznamuje pri tem povis'ek z.a 100%. Pač znamenje "revščine. SMRT FRANCOSKEGA GENERALA Paiiz, 14. januarja. AA. Tu je umrl general ] Marchand, star 70 let. V lelih 1896 in 1S99 je j vodil francosko misijo v Kongo,. Tatu odsekat roko Iz Bosanskega Brada uoročaio o Iragičnokonii-čnt dogodivščini, ki se je bila tamkaj pri(.Klila. Kmet Stevan Bakif ie na domačem dvorišču pekel na razum prašiča. Ko se ie za nekaj časa oddaljil, jc prišel neznan tal ter odnesel prašiča r. ražnia. Ko je Stevan lo Opazil, je zgrabil za sekiro ter slekel z.a tatom. Kmalu ga je vjel in mu zaklical. naj prašiču vrne. Medtem mu je zagrozil s sekiro, lat je v naglici spustil z ramena prašiča ter dvignil roko. koteč se braniti pred sekira, ki jo je nad njim vihtel razburjeni Bakič. Ta pa zamaha' ni ipogcl več usln-viti ter je s sekiro gladko odsekal neznancu roko. Tal je pač od bolečin zastokal, obenem pa jc tudi pobegnil. Bakič je vzel svojega prašiča ter odsekano roko ter vso stvar naznanil orožnikom, ki pa ne-srečenega tatu, ki jc pri tem zgubil roko. doslej šc niso mogli najti. V/rto resica vas pred razho'i;iht Blizu Zlatarja v p-odravski Hrvaški je bil le dni v neko vas vprizerjen od neznanih razlMjnikov pravcati naval. Okrog polnoči je 1 rišla v vas tolpa razbojnikov, ki so pričeli ropati kar od kraja po hišah. Ko so okradli že več kmetov, so razbojniki prišli tudi v neko hišo, kjer so najprej odnesli zn precejšnjo vrednost /ivil iu blaga ter nekaj gotovine, nalo pa so sc lotili vina, ki so ga bili ob tej priliki našli v hiši. Iz hiše so napeljali cevko kar skozi okno ter tako po vrsti srkal' božjo kapljico. Medtem pa so se vaSčaui že znašli. Zbrali so se iz vseh hiš rcr združeno začeli preganjati neprijetne vlomilce, ki so vsi pijani pobegnili v bližnji gozd. Kmetje1 so opazili skupaj o razbojnikov, ki sj bili vsi maskiraui. Oduesli so za piiiiluuo 10.0w0 Lau vrednosti. Peter Slrauss, ki ga je avstrijski preki sod obsodil na smrt radi požiga nekega skednja, v sodni dvorani. StrKiissa so tri-ure po obsodbi obesili. 376.C00 zndrtigarlev llelgrad, I I. jan. 111 Glavna zadružna zveza I ' dni izdala statistične podatke za lelo 1032. Od 2o zadružnih zvez, v državi je bflo v (llavni zadružni zvezi iičlanjenih 21 zndrtižnih zvez. Izvzemši bcl-grajsko obrlniško zvezo in zadruge državnih nameščencev, so bile vso druge zveze kinetske. V po-gledu organizacijo teh zvez. smo imeli revizijske, loviz.ijsko-denarne, lev izijsko-blagovno-dcnarne in blagovno zadružne zveze. Največje število je. bilo onih, ki so bile hkrali revizijsko denartio-blagovne zadružne zvezo. Število deležev jo znašalo 70.000 z jamstvom članov v višini 340 milijonov Din. Z neomejeno zavezo je bilo :t7'.KJ zadrug 111 z. o^iojetio zavezo i tj (00 Skupno število zadnigarjev jo znašalo lela ,U>32 878.970 napram 747.431 v letu 1031. Število zr.drugarjuv se je torej zvišalo z.a 131.000 100 ieimea prvega srbskega časopisa Belgrad, 14. jan. 111 Ob priliki velike jiroslave letnice, odkar je začel izhajali prvi srbski časopis z naslovom Novino srpske\ bo v dvorani Cvijoio Znzorič prirojena velika časnikarska razstava, ki bo Irajala do 2">. t. m. Novine srpskes niso t>:lo samo uradni lisi. nmpnk tudi poučni list. Pozneje so iz. njih nastale . Srjisko novine', ki so bilo uradno glasilo srbsko vlade. Po provralu so se. i/, njih razvilo Službene novine kraljevino Srhov, llrvalov in Slovencev , iz. teh današnjo Službene Novine kraljevine Jugoslavije . Pokrovitelj razstavo ho Nj. Vel. kralj. G!cd!atiš*>a šo?n v. Belgrada Bcl:;rad. I 1. jan. 111 JR. februarja se bo odprta v Belgradu gledališka šola. Sprejemali so bodo gojenci. ki so izvršili 4 razrede osnovne šolo in del srednješolskih študij. Pri sprejemu bodo morili dobili sprejemni izpit. V gledališko šolo pa bodo sprejeti tudi oni, ki nimajo zahtevano šolske izobrazbo, kažejo pa velik igralski talent. Pouk ho I rajal tri lela. Carncra v Gorici. Pretekli teden je je pojavil v Gorici v krasnem avtomobilu tvrdke Lincoln« svetovni bokser Primo Curnera, ki ic doma iz Fur-lanijc. Seveda je za to kmalu zvedela vsa športna Gorica. Ustavil se je v kavarni »Caoe delle Ali«. Občinslvo je zanimal tudi njegov avtomobil, ki kaže, da ima gospod Carncra precej denarja. M,i avtomobilu je ludi radijski aparat ter posebna ogrevalna priprava. Popoldne se je Carncra zgla.vl pri fašističnem ta;niku Avenanliiu v prostorih nekdanjega »Trgovskega doma«. Carncra je popravljal poviud po fašistično. Zvečer se ie odpeljal v Sc-ciuals, svoi rojstni kraj, V Julijski Krajini cvete ovadušivo Ovaduhi in provohaterji so se seveda spravili na duhovščino Cvma izzivanje z Arnaldom Mussolinijem, z mrtvecem, hi ga slovensko ljudstvo sploh ni poznalo! V Zgoniku . . . Prve dni deccnibra se je zgodil nov primer nasilstva, ki je lipično za fašizem. V Zgoniku na Krasu js bila svojč»s vzidana plošča v spomin Amalda Mussolinija, to je Mussolinijcvega brata, Tavnatelja lista : Popolo cPltulia*. Bi1 o jc vsekako zelo netaktno, da so jo vzidali v lopi cerkvenega zvonika. Seveda ni bil nihče tako nepreviden, da bi protestiral. Pa v Zgoniku sc dobe tudi spletkarji ln ovaduhi, ki večkrat skuša;o izzvati kako nasilje. Znano je da jc bilo Arnaldovo drevesce dvakrat poškodovano, vsled česar so domačini Balillo. Ovadba je bila sploh iz trle zvita, ker ima Bal Ulit sploh svojega posebnega kaplana iz Trsta in ni bilo povoda župnika prositi za kake maše. Smešno pa jc, da so so morale s tako ba-gatclo ba viti najvišje instance v Rimu. Tako je ovaduitvo poslalo .Pentun! terrible« svojih očetov. Nesrečno drevesce v rpomin Arnaldu Mussoliniju ludi v Komnu ni dalo spali neznanim tajnim nasprotnikom, dokler ga niso presekali in poškodovali. Nekaj moških _________ ...... .je bilo takoj aretiranih, pa so jih kmalu spet ir- mnogo trpeli. Sedaj so se spletkarji lotili plošče, i Fl,stiij. \c plavih krivcev ne tnorejo najti. V so-Neki dan jc bila plošča v cerkveni lopi vsa po- j sujn;cm Rihemberku je pa šc od oktobra zaprta nesnaženit in zraven sc je našel listič, na njem pa I siu,„jna fantov, ki so osumljeni enakega dejanta. napisano po laško, da jc to delo naročila -liga protilaških duhovnikov«! Kmalu je prišla v vos običajna policijska dragonada, vsi moški so morali zapisati na papir: Nimam nič proli župniku WostruNato so zaprli cerkvenika Franca Živca, češ da se njegova pisava sklada. Po raznih indi-cijih pa sc domneva, da jc lo naredil znan vaški ovaduh, ki je gorak župniku Westru. Ovaduhove pisavo niso preiskovali. Kaže, da ro bili o vsem dogovorjeni ter so višje oblastvo nekoliko potegnili«. za svoje maščevalne namene. — Cerkvenika v zaporu terorizirajo in pretepajo, da b: mu izsilili priznanje. V zaporu je ves mesec. in na Prosehu Tudi župnika Križmana s Proseka jc neki ovaduh tožil, češ da ni hote! opraviti sv. maše za Slovenski steklarji iščejo izhoda Delo se jim nudi v Egiptu kjer s? bo pogajal z delavskimi organizacijami u1 hrastniSkinil steklarji jjledc kaleh i v ne pogodbe ir pogojev, -i bi omogočili okoli I0 hrastni Ali ie bilo treba teh drevesc v slovanski deželi? Kdo je dol po-budo za ta ietisizem, ki inor.v biti \ sakemu res omikanemu Evropcu odvraten? To so bili lizuni, ki so se na ta način hoteli prikupiti Mussoliniju, V ozadju n;so torej kaki plemeniti nameni, temveč golo koristolovslvo. I o izzivanje Jugoslovanov pod Italijo je pjpalnoma cj-več. Ne vemo, kdo so tisti, ki so Arnaldova drevesca poškodovali, ali so to fašistični provokaterji ali domačini, ki jih ta fetišizem odbija; treba bi bilo preiskati posamezne primere. Gotovo pa jc da jc vsemu ljudstvu šc danes v spominu podlo psovanje vseh Slovanov, ki jih je prav »Popo'o dTtalia • za časa tržaškega procesa jbazovske žrtve!) imenoval stenice ! Kri ni voda! Ljubljana, 14. januarja. Z začetkom novega leta se je pričela zopet huda delovna in socialna kriza za naše steklarsko delavstvo, zaposleno v steklarnah v Hrastniku in pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. S L januarjem je postalo naenkrat pri Sv. Križu okrog ISO steklarjev brezjxj-selnih, v Hrastniku pa je postalo s 7. januarjem brezposelnih okoli 300 delavcev, to sc pravi, da jc zaradi za<;oja v steklarski industriji izgubilo ziv-lieusko varnost z družinskimi člani okoli 1400 oseb. Podjetje Abel in Co„ ki je lastnik lc i i steklarn, zatrjuje, da bo brezposelnost trajala kakšne tri tedne, vendar pa steklarji i/ lastne izkušnje vedo, da trajajo taki zastoji dalj, tudi dva, tri mesece. Razpoloženje med steklarskim delavstvom v obeh krajih je ze.o blizu obupa. V Rogaški Slatini je povrh tega podjetja dol/ no delavstvu sc za polurug mesec prejemkov. Pred časom je /e Delavska zbornica |>osredo' akt, da bi se ii zaostali prejemki delavstvu izplačali. PodjeLe se jc obvezalo, da bo zaostale prejemke izplačal ) sedaj, kn bo delavstvo brezposelno. Veliko vprašuje iia je, ali bodo ti prepozni prejemki zadoščali /a obstoj delavskih dru/in, ki so sc morale novem bra in decembra skoraj vse zadolžili, da so se preživele. Vprašanje pa jc zopet, kaj ho čez nic.scc Oni, ako bi steklarne kar naprej počivale, ko podjetje ne bo imelo kreditov po trgovinah. Važno pa jc v tein oziru dejstvo, da sc pripravlja za slovenske steklarje nova možnost zaslužka, sicer žal ne v domovini, pač pa v daljni tujini. Razne orientalske dežele, zlasti Egipt, so uvažale lela ju leta mnogo steklenih izdelkov iz Ev rope. Tudi iz-1 ciclki slovenskih steklarn so romali v Turčijo, l >jipt • j in v druge, levantske d vele. Glavni posredniki - • m in pogojev, ii tu omogočili okoii uri uo mi hrastni skuti steklarjem delo \ Kairu, kjer je ta steklarna. Slovenskim steklarju ) prede zadnja tri leta zel slaba, /o tri leta delajo povprečno le po S do t2 si litov ua mesec in ne trpe dosti manj kakor njihov tovariši rudarji. Nc samo, da se jc steklarska imlu strija racionalizirala in ne samo, da je pritisnila gospodarska kriza, tiuli zaradi konkurence drugih slu nili snovi, zaposluje ta industrija vedno manj de Pivcev. Za sloven-ke steklarje je resnično edina rešitev, da se jih vsaj sto izseli ler tako omogoči ostalim zaposlitev ter boljše delovne pogoje, ker bi sv vrednost njihovega dela - tem zvišala. Kljub temu pa je zanimivo, dn se je zaradi nizkih steklarsko* mezd /e našla skupina interesentov, ki namerava oiivitl opuščeno steklarna v Zagorju. Steklarsko delo zahiiva vsekakor posebnih pogojev, ker se ta stroka na: Icduje od očeta na sina ter jc treba zato posebnih liričnih sijosobnosti. predvsem krepkih prs in dolgoletne vaje Ne dvomimo o tem, da bodo slovenski steklarski delavci, če najdejo zaposlitev v Egiptu, lam tudi r.'s u- peli ler da bodo vsekaki • bolj rešeni vsakdanjih skrbi kakor v domovini. ★ V p..dobni >oski. samo 7 manjšim upanjem ii.i kakšen izhod, je k.-.nično delavstvo. kemični t) varili pok-;« Ljubljane je dvlavsivo opazilo, da se 70 pel nabira.o zaloge, k.ir pomenja, da mu gro/i slej ali prej zopet brczpo-elnost. Danes popoldne je bik zborovanje delavstva kemične tovarne (Giulini), ua katerem jc delavstvo sklenilo, da slavi konkretne predloge banski upr:;v i, ki naj /e v naprej prepreči morebitno brezposelno?! v prihodnjih tednih ah me seči h. Glavna zahteva delavstva tc livarne pa je ko lektivna pogodba. ludi iz nekateri ti manjših tovan poročajo, d.i sc delavstvo odpušča, oziroma 11111 vodstva zopet groze z brezposeln, -tjo. Str.ijnc tovarni Adventizem na Krastt in na Vipavskem Advcnliftične knjige pribaja o na Primorsko. Raje jih pošiljajo iz Maribora. Ljudje -se zelo za-nimaio protestantovsko ločino iu skušajo se dalje orana Slovensko katoliško qunovsum io po italijanskih listih, med n:o poši |ayo ovaduhe, domačega duliovskoga naraščala skoro ni _vec; nimajo proti.............- sirili to knjigo. Njiva i« za lo semo žc davno rav orana Slovensko katoliško_ duhovščino zasramu-e-to _ domačega ----------------... krščanski nauk je v domačem icziku samo sc v cerkvi O razmerah na goriški škofin, k|er gos-o-dari Sirotli, je tudi priprosto ljudstvo predobro poučeno. Za Trstom so adventizem širili Američani«. ki so prinesli doinov precej adventističnc literature. Krive nauke seveda širijo v domačem jeziku. Snou za roman Na Pivki sc jc pa to zgodilo: Neki eskrbn-k iržavnega imetja, ki jo pa zdaj odstavljen radi sprejeti nazaj v Marijino aru/bo neko dekle, ki jc bila izključena takrat, ko jc šc on osrečeval tiste kraje. Snovi torej dovolj za pisatelje dram in romanov, Italijansko petle v slovenski lari bili pri tem grški trgovci, ki so s svojo priiiirin spretnostjo znali spraviti v svoj žep znMro rnzliko med kupno iu prodajno ceno. Zdi pa se, da si žele levantski narodi iznebiti se grškega posredovanja , ler osnovati lastne industrije, tudi steklarske, čeprav i i'i livarne i rej niso osamljen primer. Smo ponovi, nimajo domačih delavcev 111 razpolago. Egipl, ki je pred veliko delovnj krizo 111 mnogo truda lv> trebi cla sc ia delovna kriza v-aj malo ublaži. I o pa j naloga vseli, v prvi vrsti p.i naloga uprave bam vinskega bed nosi nega fonda. ' v sredozemskih deželah najboljši koiiziinicnl ste-j klarskih izdelkov, išče možnosti, da si osnuje lastno sftkl.nrsko industrijo. Dosedanje tnale steklarske industrije v Egiptu žele v domači deželi razširiti svoje obrale, 1- čemur jim zelo koristi 1 jsr.k.i carinska zaščita. Čeprav je v Evropi skoraj 50% steklarskega delavstva brezposelnega, vrdar kažejo egiptovske steklarske tovarne največ zanimanja za slovenske steklarje, ki so najbolj zmožni, pa tudi nimajo tistih zahtev, kakor recimo nemški iz llarza itd. Delavska zbornica in delavske zbornice s<> /c v stikih z neko egiptovsko Ivrdko — Selim ct Gic. , t , ... ,. , , da bi ona prevzela okrog 100 slovenskih steklarjev ; »rranz-Josel« voda po zanesljivem učinku V Popolo di Tricstc' sc neki dopisnik i'. 1 v delo. Sol tc tvrdke pride čez leden dni v 1 jubliano, i ob zelo prijetni porabi. Smarij pri Kopru baha, kako je letos^novj pevski j '____ Vsa Ljubljana na smučeh Dobrovoljci l — Pri prchlajcnjih, hripi, vnetju vratu, zabreklosti bezgavk, živčnih boleznih, trganju v udih dobro dene, ako se s pol kozarcem naravne »Franz-Josei ' ^renčite | poskrbi za vsakodnevno izpraznjenje črev. i Po izjavah vseučiliškili klinik se odlikuje zbor lepo prepeval o božičnih praznikih latinske, oziroma italijanske pesmi. Ta zbor obstoji dobro leto. Dopisnik dostavila, da je bila slovenska cerkvena pesem za vedno odstrnnjena iz cerkve, — Šmarje so popolnoma slovenska (ara. Slovensko petje je odpravil italijanski duho-. nik, ki jc prišel za slovenskim. irzavneua im^o,,, i— 7 -- : hbega gospodarstva, je tožil župnika, da mora Umetno priseljevanje v slov* deželo V Postojni 2000 Italijanov z vofašSvom vred Tržaški »Piccolo« jc priobčil v številki 11. januarja članek SLiri italijanska mcstcca ob meji. V njem dokazuje, da so Parin, Volosko, Idrija in Postojna že italijanska mesta. Pazin jc ime! pred vojno 20.000 ljudi, od teh jc bi!o 17.0P0 Hrvatov 111 2OC0 Italijanov. To priznava »Piccolo« sam. /.ad-nje ljudsko štetje leta 1931 navaja 19.146 navzoč-nih od teh 16.870 rojenih v veliki pazinr.ki občim, 1281 rojenih v pokrajini. 231 v Julijski Kraiini in 663 v drugih deželah Italije. Kako pride \ ic.-colo« do zaključka, da jc Pazin italijansko mesto, ko statistika iz leta 1931 sploh nc navaja prebivalstva ro narodnosti in ko jc bilo ob prihodu llalvanov po njegovem zatrdilu v mestu se vedno 17COO Hrvatov? List piše, da se ,c neka, tisoč Hrvatov izselilo, na vsak nafin pa jc danas v t a-zinu 4000 Italijanov. Torej Piccolo« priznava sam, da jc Pazin šc hrvatsko mesto. , Povečana idrijska občina šteje 10.629 prebivalcev, toda mesto samo 5560 prebiva cev župnik pa 6000 vernikov. Po hudsken. slelni iz leta 1931 ic bilo v Idriii 8359 prebivalcev, ki so bili rojeni v idrijski obč:ni, 922 rojenih v goriški Po- Denar slocensfiega Ijudsica za zabavo laške gosnotle V Ajdovščini jc bil občinski predstojnik prisiljen vzeli nekaterim ključe do občinskih proslo-rov ter odstraniti divan iz cnc sobe, ker so sc reki stebri domovine posluževali teh reči za preveč privatno »zabavo«. Smrl med slov. duhovščino C Otilij Medvež, župnik v Ponikvah nad Sveto Lucijo', o katerega te/ki bolezni in dolgoletni internaciji na Sardiniji smo že poročali, je 8 novembra 1033 izdihni! svojo blago dušo. Pokcoal ga je ob asistenci 12 duhovnih tovarišev v najhujšem snežnem metežu g. Jože Vodopivec, dekan iz Tolmina. R' ''Ponikve oskrbuje zdaj g. Fr. Khš. župnik iz St. Viške nore. Župnija Št. Viška gora je velika 111 raz-hodna; župnik e zdaj brez kaplana, a mora oskrbovati skoro vso gorsko planoto. Pomanjkanje slovenskih duhovnikov jc vedno večje. G. kaplan Vladimir Komac jc iz Podmelca prestavi en za župnega upravitelja na Bukovo, t od-melc ostane tako zopet brez kaplana. Mnssofini hot finančnih Pno tO. januarja se je po Italiji pričelo podpisovanje štiriinilijardnega iiotranjegu posojila. Podpisujejo se 0 letni državni boni s \% obresti. Mussolini hoče z novimi boni plačali stare 0 letne krajini, 68 ro;enih v Julijski Krajini in 898 v drugih pokrajinah Italije. Kako more torej Piccolo trdiii, da je Idrija italijanska, čc sc jc priselilo komaj 898 ljudi iz Italije v Idrijo? Vsekakor slabši položaj je v Postojni. Lci.i 1921 jc bilo v občini 4739 prebivalcev, leta 1931 (629 prebivalcev. Od teh rojenih v občini 2793, v tržaški pokra:lni 809, v Julijski Krajini 565 in v drugih deželah Italije 2059. „Piccolo. meni, da ima Postojna povsem ilali-ansko lice. Število priseljencev presega 2000. List pa priznava, da je med niimi poleg železničarjev in drugih državnih nameščencev tudi tnnogo vojaštva. Z zadovoljstvom zaključuje svoj članek, da se položaj ob meji i/-preminja v prid italijanskega prebivalstva. Naj Piccolo.. vc, da se izseljenci nikakor ivso odpovedali svoji rojstni zemlji! S silo jc lahko izpre-miniali licc dežele, toda ko pride vprašanje Julijske Krajine na dnevni red, nc sme svet računati /. dejanskim stanjem, kakor ga jc ustvarila fašistična Italija, temveč s stanjem, kakoF ga jc našla. I Franc Turbazzo. ki je bil doslej v Paviji, v Pavijo 1 pojde dr. Leone Leone, in sicer iz Lucc-■. Tajnik fašistične stranke v Gorici Avenanli jc bil iilieno-! van 7:1 pretekla in jioslan v Potenzo. \ icejirefek! dr. Edvard Spasiano je jiostal prefekt in l>il imenovati v Zader. Za prefekta je bil imenovan tudi . Cosare Perolti. fašistični tajnik v Anconi. Avenanli je bil rojen 1 SDK, bil je fašistični tajnik v Anconi. polom v Zadru in končno v (iorici. On je v udi I silovito gonjo proti soriškemu nadškofu Si-ileju. ki ie nadškofu spravila ludi v Kruli. V zadnjem času se je nekoliko umiril, ko je svoje . • ....... — ........ /i__;..: :.. l.;i Ljubljana, 11. januarja. Znova zajiudli sneg je pripomogel sniiičarje n, da so danes imeli zopet lep dan. Kamorkoli ste. siopilii danes v okolico, nn vsakem Inepii, kamor !ste pogledali, povsod samo smučar. Zjutraj jo bil ljubljanski kolodvor spremenjen v en sam tabor smučarjev. Menda je danes prav vsa Ljubljana slo-| pila na smuči in se odpeljala ven na bele poljane. I Zlasti gorenjski vlak je bil nabilo poln. Dobro za-I sed"'ii pa so bili » smučarji ludi jutranji vlaki ! proti Kamniku, proli Vrhniki, borovnici iu celo I naš Dolenjec je odpeljal celo armado smučarjev na Dolenjsko. Polni so bili smučarjev ludi vsi uvto-I bitsl. ki vozijo v bližnjo rili daljno okolico. Z eno j besedo: naš čas in današnja nedelja posebej jo ' bila vsa v znamenju belega športa.. Na vseh koncili in krajih so se danes vršilo različne smučarske prireditve, lako 1111 Bledu, nn Blokah in drugod. Nu Katarini se je smučarjev trlo toliko, da so se menda komaj drug drugemu ogibali. Tn spori so v Ljubljani tako lopo razširja in uveljavlja v vseh krogih prebivalstva, da hotno kmalu jirišii tako daleč, du bo slehernega tistega sram, ki ne bo zapisan v armado smučarjev. Z11 sinučarie, ki zgodaj zjutraj odhajajo iz Ljubljane r.a sneg, jo na svoj način lepo poskrbela tudi Cerkev. V lihi, skromni jn prostorni kapelici v palači Vzajemno zavarovalnico se vsako nedeljo j in vsak praznik daruje sv. maša, ki ji od nedelje I do nedelje prisostvuje vedno več smučarjev in ne-' ileljskih izletnikov sploh. Današnja nedelja je zahtevala med vneMmi smučarji tudi žrtev. Tam nekje okrog Hodnika se je na smučeh ponesrečil mehanični vajenec pri Poljšaku Kaduiic Milan. Zvil si je nogo ju so ;;a morali z' reševalnim avtomobilom prepeljati v bolnišnico. f Roza Rohrmann il.jana, 11. januarju. Sooči jo umrla v Ljubljani nagle snirli gospa Koza R o h r ni a 1111, soproga uglednega ljubljanskega meščana, posestniku in trgovca p. Viktorja liohriiiaiinn. Pokojuica je bila hči svoj čas v našem mestu zelo znane in ugledne premožne Irgovske rodbine Slr/.elba. Svojemu soprogu je. darovala delo dovršil. Na njegovo mesio v (iorici je. bil line- j j0jV) ,lruj.jn0. na žalost pa so ji trije sinovi umrli, tiovah Beiiespernndo Luraschi, bivši podpolkovnik, . . . ■ . .... ki je izstopil iz vojaške službe 1. 1920. Luraschi je bil' tajnik ladjedelnice Olivi v Ptilju, ravnatelj cementne tovarne Cementi lsonzo . podpredsednik goriškogn fašističnega vodstva. Politika nasproti goriškim Slovencem se po tej izpreinembi ne bo prav nič. izpremeniln. Vse kaže, da je novi p,efekt hotel imeti tudi novega tajnika. bone, ki zapadejo 13. maja I. 1. Na vsak način izvirna finančna tehnika. Svoje obveze vračuje fasi-tič.iui država očividno s papirji. Kakor poročajo [istiu je bilo do sedaj podpisanih že S milijard. Za ... • « *i .1 ..u t:............ ,,. I.,, 1 ,iwti ..tu u iiiii 1 virna ilič.iui listi', ......... ... posojilo je bilo poskrbljeno s posebno propagando. Fašistični listi ugotavljajo, da pomeni uspeh posojila plebiscit za fašizem. Novi pre teh ti Avenanti odšel iz Gorice Mussolini je nn prefekturah izvedel nekaj minili izprenieinb. Upokojenih je bilo precej pretek'"v in nn njihova mesta so prišli mlajši ljudje, doloma iz fašistične strani-:-. Nekdanji goriški pre-V;kt dr. Sergio Dotnpieri je bil postavljen r.a raz-«>o!ože.nie. za nrefekta na Reki je bil imenovan dr. Pri Plavit so našli r.i/.Mreljeiiu telo Franca 1'el.revčiča, starega 52 let. Razmesurila ga je granata. ko je nabiral ostanke vojnega ninterijnla zi neko tvrdko. ki se s leni buvi. Aretiran je bil v (iorici, 22 letni AMon lpavec pod obtožbo, cla sc jo zoperstavil policijskemu agenlu. Aretiran je bil nn Suksidu pri Ooriibeigu Ivan Lisjak. Orožniki so ga našli, oboroženega z. velikim kinelskiui kiivcein. Nato so šli ua dom in preiskali stanovanje, kjer so po poročilu goriške policije našli orožje in inunieijo. Kakšno je bilo lo orožje in kakšno slre.livo. poročilo ne jiove. — V 'Iribuši so orožniki aretirati Urbana Grudnu, ker so našli ua njegovem domu eksplozivne snovi. Kmetje rabijo rozstrelivna sredstva navadilo za razslreljevanje v svojem zemljišču. To so po večini vojni ostanki. l'bi| se je blizu Ajdovščine 20 lelni F nun' Cnrk. industrijalec, ko se je v družbi dveh prijateljev peljal lia motornem kolesu. Hotel se je iiiiuikniti nekomu vozu, toda kolo se je pri tem prevrnilo. Prijateljema se ni nič. zgodilo, on sc j • pa ubil. Na tržaškem tramvaju bodo smeli poslej vstopili potniki samo pri zadnjih vratih in izstopiti pri sprednjih. Tržaški župan je izdal izrecen ukaz iu policija tfa mora izvesti. lako, da jima je ostalo šest hčera in en sin. V družini Itohnuiiiiiiovili je bil svoj čas nost ludi Ivan Cankar. Pokojuica je bila zelo skrbna irospodinja, saj jo je bilo izven iijeneiui doma le malo videti, j>o večini se je držala le domače trgovine, in domačega gospodinjstva. Pogreb bo v ponedeljek 0I1 I popoldne. 1'okojnici naj sveti večna luč! Žalujočemu soprogu in svojcem naše globoko sožaije! Lepa vprizoritev „Jemrfe" Ljubljana, ! t. januarja. Vsi piijalelji naše opere so imeli v sobolo zvečer zopet prav lep in prijeten glasbeni užitek. Pri polili hiši jo bila namreč prvič v tej sezoni in po večletnimi premoru zopet uprizorjena znana Janačkova opora Jenufa . Za uprizoritev so pripravili novo sccnerijo, sodelujejo pa naši nuj-odličnojši pevci solisti z gospo Gjungjenac in g. G osličem na čelu v glavnih vlogah. Odlične vloge imajo še gospa Bernot-Golobova, Thicrv-Kavčni-kova ler gg. Marčec in Rus. Vsi nosilci glavnih vlog so dobiii pri predstavi lepe šopke 10Ž, navdušenja pa j: bilo v gledališču toliko, kolikor že dotgo ne. Lahko rečemo, da smo z Jenufot /.opet dobili opero, ki io bo naše glasbeno občinstvo skozi vso sezono rado po večkrat poslušalo, gledališče samo pa bo ob tej operi gotovo večkrat napolnjeno, kakor je bilo ob premijeri. Pror^jJcndno-oršanizatorni oisek Saveza ju-gosl. emigrantov iz Julijske krajine opozarja članstvo društev: Soča, Tabor, Zora in kluba jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre na nocojšnji koncert primorskih pesmi. Poje »Ljubljanski Zvon, v ! ili,armoničn, dvorani cb Pri poročilu r.Jnega občnega zbora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani je bilo pomoloma objavljeno, da se v iiiisc društvo sprejemajo kol člani Ic oni dobrovoljci, ki o dobili od ministr. vejske in mornarice Dobi ov oljsko uvcrcnjc. Po pravilih našega Saveia ima i o poleg teh pravico do člansiva vsi oni dobrovoljci, ki so sc borili v katerikoli zavezniški vojski, disid*nti ler oni dobrovoljci Jugoslovanskega sibirskega polka, ki so vstopili vani pred 28. oktobrom 1918. I. Zalo pozivamo vse prizadele, da obnove svoje članstvo, ostali pa prijavijo s^oj pristop. -- Odbor „Začaran grad" v Vzajemni zavarovalnici Ljubljana, 14. januarja Z.a otvoritveno pre .'stavo novega lutkovnega odra, ki ga jc zgradilo Krščansko žensko društvo v spodnji dvorani Vzajemne zavarovalnice na Miklošičevi ccsti, jc vladalo lakšr.o zanimanje, da so bile že pol ure pre.l začetkom razprodana vse v stopnice. Mno^o oirok jc moralo z žalostnimi obrazi oditi domov. Ce bi hiia dvorana šc enkrat večja, kakor jc, hi težko sprejela vase vse iriilo in veliko občinstvo, ki si jc hotelo ogledali prvi nastop popularnega Gašpcrčka Larifarija. Razumljivo jc, da prva predstava zaradi prehudega navala in drugih nepredvidenih nedo-tol-kov ni potekla povsem lako, kakor bi biln želeti. Nemir mladega občinstva ic bil tolikšen, da so poslušalci v zadnjih vrstah in na stopnicah lc tu pa tam ujeli kakšno besedico nastopajočih igralcev na odru. Izkazalo se je med drugim, da dvorana v akustičnem pogledu ni baš idealna in da jc ludi oder potreben majhne tehnične preureditve, ker v sedanji zgradbi preveč duši glasove itfralcev. Glavni nedcslatek novega marijonclncga gledališča pa tiči v tem, cfa svoboden razgled na eder z.istir.i:o mladi gledalci drug drugemu z.i-radi vodoravne lege sedežev. Toda storjeno je. vse, da se la glnvna hiba in vsi drugi nedostatki novega marijonelnega -jledslišča po motnosti odpravijo žc prihodnjo nedeljo, ko bodo predva-nii novo igro. Da nc bo takšnega navftla in gneče kakor danes, jc poskrbi ono: vršili se bosla dve predstavi, in sicer prvn ob 3. druga pa ob 5 or>n"ldne. Nu ta način se bodo lahko razvrstili vsi, ki si bodo heteli ogledati eno in isto predstavo. V igralskem pogledu pa jc bila predslava kar dobra in jc olroci kar niso mogli prehvaliti. Vloge f) bile v veščih rcAah, razsvetljava oclra prav-liično ver.elna, scencrija posrečena, zlasti ra je treba pohvaliti hojJMo fantazijo in iznajdljivost gespojičen šivilja, ki sr> skrojile in scsilc lutk,-ni okusne obtckce Najboljši in nnjver etnejši je bil v svoji kre.iciii seveda Gašpcrčck Larifari gosp. Kurenta. Tako kot se zna on v/ veti v mrtvo figuro lega itilernacionalnega pravljičnega junaka, sc pri nas morda ne zna nihče, Gašperčck v njegovih rokah skače in se prekucu e po odru, ki-kor bi bil v resnici živ. Žel je mnogo zasluženega odobravan;a in ploskanja med mladim občinstvom. Podrobnejšo oceno, v kateri bomo nanizali neknj stvarnih nasvetov, kako odpravili nantii-nejše in najvidnejše nedostatke, Ja bo novo lutkovno gledališče res povsem ustrezalo svocnn namenu in shiJilo drugim za vzgled, prinesemo ■ redni izdaji »Slovenca«, f Gaslon dc Sel ves Pari/. II. jan. AA. Kakor sum ž" včeraj poio-čali. je umrl v Pnri/.u bivši prefekt seinskega de-pailinarin in bivši zunanji iiiinislor ter bivši predsednik seiiala Gaston d" Sel ves. Rodil se je 1. ISIS v TouloiMi in se udeležil vr.ine 1. 1X70-71 kot poročnik v mobilni gardi. Pokojnik je bil zunanji mi-nister v vladi •-.•■ Cailhiu\:i, ki je I. 1011 sklenila z Nemčijo sporazum o Maroku ter je oslal na leni mestu otl 27. julija 1011 do 13. juniju 1912 Zu predsednika seiiaia ie bil izvoljm J. 1021. Pripadal jc .-<>nati:i skupini republikanske zveze. Na Dunaju so lahko mirni f \e rešena: V nedeljo pred božičem bi moralo izobraževalno društvo v Št. Jakobu v Rožu igrati igro »Hrepenenje po materi«. Okrajno glavarstvo je že izdalo dovoljenje, ki je tudi že prispelo na orož-niško postajo. Ko so za to zvedeli nacionalistični priganjači, so takoj pričeli pritiskati na orožnike, češ, da moralo za vsako ceno igro preprečiti. Orožniki so si znal! seveda tako] pomagati. Poročali so na okrajno glavarstvo v Beljaku, da ne jamčijo za red v primeru, da bi se itfra v resnici igrala. Končno se ie okrajno glavarstvo rado vdalo in je šele v soboto popoldne, to je dan pred igro, obvestilo izobraževalno društvo da ie igra prepovedana. Društvo seveda ni moglo opozoiti pravočasno svo:ih članov in ljudstva, da je igra prepovedana. Tako so se drugi dan v dvorani zbrali domačini, da bi prisostvovali igri. Orožniki so ljudi prepodili iz dvorane in kričali za niimi: »Kaj iščete tukai. vi .nimate« tukaj nič iskati!« Nato so Se izvršili strogo preiskavo ter ubogim igralcem odnesli vse stare ouške in sablje, ki datirajo po vsej verjetnosti še iz časa RadecVega. Vse to zariavelo orožie — puške so bile poleg tega brez zaklopk in torej neuporabne — so rabili igralci pri idranm. S tem plenom so orožniki zmagoslavno odšli. Ko bi se upali proti narodnim socialistom tako nastopati kakor proti mirnemu slovenskemu liudstvu! Koroška je bila na vsak način s tem rešena. ŽELE7NI5KO RAVNATELJSTVO V BELJAKU UKINJENO V Beljaku opustijo železniško ravnateljstvo. Tako pojJc iz Pcljaka okoli 400 uradnikov in drugih nameščencev Dvesto je bilo odpuščenih s pokojnino druše bod" premestili. Za Beljak pomeni to velUe izgubo Če računamo, da so ti zaslužili mesečno naimani 40.000 šilingov. Oblastva so stavila predlog, naj bi se povečala vojaška gar-nizija, da bi na ta način prišlo v mesto nekaj življenja. Generali motivirajo ta svoj predlog z okol-nostjo, da je Beljak blizu meje. Ali se hoče Avstrijo zavarovati proti Mussolinijevi Italiji ali proti komu drugemu? Novi davki na Koroškem Nn zasedanju koroškega deželnega zbora tik pred božičnimi prazniki so prišle v pretres deželno finance, o k iterih je |x>ročul inž. Scliumv. Inž. Scliumy je imenu finančnega odbora predložil predlog o zvišanju davka na žito. moko in vino. Uvodno je potrdil, du bo novi davek težko prizadel vso deželo, vendar je brezpogojno potreben za vzdržanje avtonomne deželne uprave. Predlo?, ki je bil od deželnega zbora (z izjemo poslancev Koroške slovenske strnnke in Heimatblocka) z glasovi krščanskih socinleev, Landbunda in socialnih demokratov sprejet, se glasi: Na hektar z ržjo in pšenico posejane zemlje se bo na zemljiški davek po-I hirala doklada 7 šilingov, obseg posetve posa-I meznih posestnikov določijo občine. Na uvože-' no rž in pšenico se bo pobiral davek 4 grošev na kg pri uvozu in še 2 grošn za mletev in I pražnjo. izdelki iz teh pridelkov bodo obdav-' čeni s 5 oziroma 6 groši. Nad 2 milijona ton z*ate rude v jugoslovanskem rudniku »South Slav Herald«, ki izhaja v Belgradu, prinaša iz poročila predsednika upravnega odbora družbe »Trepča Mineš Ltd.« g. Chestra Beatty-ja o poslovanu družbe v preteklem letu zanimive podrobnosti. Družba poslire 6 let v Jugoslaviji, in sicer zelo uspešno. Sodelujoč s to družbo delajo še tri druge, ki so nas'onjene na »The Central Mining and Investment Corporation Ltd.« in »Union Corporation Ltd.«. Vse te družbe imajo polno zaupanje v bodočnost Jugoslavije, ugotavlja predsednik Chestcr Beatty. Njegova družba, ki pridobiva svinec in cink, je svojo proizvodnjo prodala že do konca 1. 1937, in sicer po vsakratni tržni ceni na londonski kovinski borzi. Družba je v preteklem letu izvršila vse priprave za pridobivanje zlata iz rudnika pri Stran-trgu. Vrtala je 610 metrov globoko in zdaj dela na to, da prodre še globlje. Po računih z dne 30. septembra znašajo rezerve zlata v rudniku 2 in pol milijona ton. Ležišče sega 910 m pod zemljo. Plast zlate rude je debela nad 200 m. Preteklo leto so tudi izvršili važna dela v rudniku Melje-nica, toda doslej niso odkrili tam zlate rude. V Mazicu blizu Strantrga ie v davnih časih že posloval rudnik in to leto bodo pričeli zopet vrtati, da bi ugotovili, ali še obstoii tam ležišče zlate rude. Tudi rudnik Gumnište, iz katerega so v starih časih tudi kopali redo, bodo preiskali; tudi glede Rogozne si obetajo Angleži povoljen uspeh. Nataharsha stavka je osrečila španske žene Ljubeče soproge so v Madridu nedavno doživele nenavadno srečo, ki je trajala skoro tri tedne. Stavka natakarjev je prisilila njihove može, da so ostali doma. Mi Srednjeevropci, ki smo navajeni življenja doma, si ne moremo niti predstavljati, kaj je to pomenilo za Španca, ki vse svoje proste ure — in teh ni malo — preživi v kavarni, v restavraciji ali drugih javnih lokalih, le doma ne. Vsi ti lokali so bili zaprti; nikjer ni našel mož priložnosti, da bi lahko pri kavi ali vinu podal svoje važno mnenje o dnevnih dogodkih. Stavka je poleg tega začela tik pred ožjimi volitvami. Kaj čuda, če so madridski možje zaradi pomanjkanja tega dušnega ventila po-tali razbrzda-nejši in pričeli tuhtati o bombnih atentatih. Če so decemberski dogodki potekli v Madridu niz meroma mirno, je to gotovo zasluga madridskih žena, ki so se na vso moč trudile, da bi z improviziranjem kavarn na domu svojim možem nafle naciemcstilo zj javne lokale. V dnevih stavke, pripoveduje ena izmed !ch srečnih žena. sem svojemu možu trikrat na tan servirala kavo in za vsako porcijo inkasirala 70 centimov, to je 10 centimov manj, kakor bi moral plačati moj mož v kavarni. Kljub temu sem s tem napravila dober posel za svojo gospodinjsko blagajno, ker me je porcija v resnici stala samo 9 centimov, tako da sem na dan prislužila 1.85 pezete; med vso stavko torej 27.85 pezetc, za kar si lahko kupim par čevljev. Moj mož je bil v ostalem z mojo postrežbo zelo zadovoljen, Imel je vso udobnost, sprejemal je lahko tudi svoje kavarniške prijatelje in poleg tega je imel pri sebi tudi mene, ki me je v kavarni gotovo zelo, zelo pogrešal . .. Meni, in mislim, tudi njemu bi bilo popolnoma prav, ako bi se natakarji in kavarnarji nikdar ne sporazumeli, tudi zato. ker bi potem za vedno nehal nočni prepir z mo|im možem, ker pozno prihaja domov. Ne pozabite mi naročnino! Uritelishe plače v Italiji Dne 1. januarja t. 1. so morale vse občine v Italiji izročiti avtonomne osnovne šole državi. Prizadete so v glavnem mestne občine. Plače učiteljstva ostanejo denarsko neizpremenjene, vsaj učiteljstvo, ki je že doslužilo določeno število let, bo še naprej prejemalo prejšnje plače. Splošno se plače uredijo takole. V občinah z nad 800.000 prebivalcev znaša začetna plača 8000 lir, v 31. letu službe 13.500 lir letno. V drugi kategoriji, to je v občinah od 500.000 do 800.000: začetna plača 7300. končna 12.000; v občinah od lOO.(KK) do 500.000 začetna plača 6900. končna 12.000; v drugih občinah, ki imajo manj knkor 100.000 prebivulcev, a so sedeži province, začetna plača 6500. končna 11.300; v peto kategorijo pridejo vse ostale občine, ki jih je 7218, z začetno plačo 5900 in končno 10.000. Vse te plače treba znižati za 12 odstotkov. Na Češkem se množe brezverci, na Stovaškem kafoHčan« Po zadmem ljudskem štetju ie bilo na nekdanjem avstri:skem Češkem 5,316 448. na Moravskem in Šleziji 3.061 631, na Slovaškem 2,384.355 in v Podkarpatski Rusri 69 ?62 katoličanov: grških katoličanov 585.041, Število Čehoslovakov brez kon-fesie znaša 854 000. 727 216 na samem Češkem, 16.890 na Slovaškem Na Češkem ie število katoličanov naraslo za 1T0.252, nckatoličanov za 338 tisoč 514. na Moravskem in v Šleziji število katoličanov za 72.787 fnekatoličanov za 154.326), na Slovaškem se ic število katoličanov dvignilo za 258.477, 1'evilo nekatoV 'rnov na ra 73 (P? v PodVamatski Rusiii število katoHčanov za 14.277, nckatoličanov za 106 487. V vsej državi ie število ko'o':?anov narado za 455.713, reVatoMčanov pa 671.399. Število katoličanov na Slovaškem se je povečalo za 12 16 odst. Katoličani tvnriio danes na Češkem 74.7 odst. prebivalstva, pri prejšnjem štetju pa 78.2, torej so nazadov.-.li, prav tako »o nazadovali na Moravskem in v Šleziji od 75.8 odst. na 79.5 odst., na Slovaškem so napredovali od 70 9 na 71 odst., v Podkarpatski Rusiii od 9.1 na 9.5 odst. Na Slovaškem se je števi'o katoliškega prebivalstva od 1. 1857 dvignilo od 63 na 71 odst., število protestantov pa je padlo od 22 na 16 odst. Narastek nckatoličanov v Podkarpatski Rusiji gre v prid pravoslavni veri. Češki listi ugotavljalo, da je narastek katoličanov na Slovaškem v veliki meri kril izgubo katoličanov drugod. Posebno živ je katolicizem prav na Slovaškem. šite cf.ritsho m hoEoniialno blago, umetna gnoiila. cement itd. itd. dobavita Gospodarsha iveza v Ltobltani Pred nakupom si ogle te veliko raz stavo otroških in igračnih vozu kov. »tolic, bolendenev. malih dvokoles tricikljev, šival nih strojev motortev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TRIBUNA" P Batjel. Liohljana. KarhivSka c. 4 Nalniile cene! - Cenik franko Debele lushinaste otrobr kupite naiceneie pri »rvdkt A VOLK I.JI BI.JANA Revi !«• ve mle 24 Telefon 2059 Premog Muha drva Viktor Rohrmann naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Rozi, Mirni, Milene, ing. Vladimirja, Danice, Vere poroč. Miiller in Mire poroč. Pollak, da je njih srčno ljubljena, zlata soproga in mamica, oziroma tašča, gospa Roza Rohrmann soproga trgovca in posestnika v soboto, dne 13. t. m., po kratki, mučni bolezni, Bogu vdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 15. januarja 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 28 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo preblage rajnice v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 14. januarja 1934. Občina Ljubljana — Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Ivan Albreht: Iz dnevnika (Oj, li ubogi uredniki!) Stelan Krivulja je tudi pisatelj. To dandanes ; nI nič posebnega; saj imamo morda pisateljev še več ko pijancev, in jih bomo celo imeli čedalje več. Pisanje, bi človek dejal, je pri nas že narodna bolezen, kakor tudi pijančevanje; nemara še hujša. Kdor ve, kako se taki reči streže, ki ji pravimo Statistika, bi pijance lahko uvrstil v odlično razpredelnico med podpornike in pospeševatelje narodnega gospodarstva. Nikakor namreč ne gre tajiti zaslug, ki jih imajo pivci, sem hotel reči — pijanci, za prospeh vinogradniškega in gostilničar-skega stanu. Le pomislite, kaj bi se zgodilo s tema vejama našega naroda, ako bi ljudje toliko ne pili! Po inozemstvu imajo povsod sami svojega vina preveč in ga celo nam ponujajo. Kam bi tedaj mi s pijačo, ako bi je junaško ne polokaii doma?! Tudi sicer je pijanec človek, ki sta ga vinogradnik in oštir lahko vesela. Naj je še tako lačen in raztrgan, bo vendar nesel zadnjo paro za »kapljo vinca rujnega«. Pred tako požrtvovalnostjo in ljubeznijo do bližnjega klobuk z glave, ali ne? Pa še to je važno. Kadar je človek dosti naložen, se prekucne kamorkoli in zaspi. Nihče nima križev za njim. Če kdo izjemoma v pijanosti razsaja, je to pač znamenje, da je premalo nii, ali ne? Sicer pa imamo za take prilike orožništvo, policijo in sodišča. Ne vem, če sklepam čisto pravilno, vendar bi tako za poskušnjo dejal, da je tudi razgrajajoči pijanec koristen ud človeške družbe. Saj skrbi omenjenim vrstam javnih oblasti za zaposlitev in se torej celo v tako zvanem stanju »zman šane« ali »popolne« neodgovornosti uspešno bori proti brezposelnosti. Takih zaslug v pisateljskem poklicu ni mogoče najti, vzlic temu pa število pisateljev grozeče narašča. Ondan mi je zaupala imenitna gospa, tako rekoč dama, da je tudi njena hčerka pisateljica. Kje da sodeluje in o čem najrajši piše, sem jo vprašal in izvedel, da gospodična deluje v ugled- ni odvetniški pisarni doktorja Zapletela, ki vam iz i dlake v jajcu zna razplesti najmanj šestmesečno pravdo. Ta gospodična pisateljica ima brez dvoma tudi velike zasluge za splošnost in se ji zrlaj vselej priklonem z odličnim spoštovanjem, kaclar jo srečam. Njeni spisi so namreč vsi kolkovani in vržejo samo ti kolki na leto državi vsega uvaževanja vredne denarje. Čast komur čast, toda Štefan Krivulja ni niti te vrste pisatelj, ampak se peha, bi dejal, med onimi splošnimi, ki iive sami sebi v napotje in narodu v breme. Čeprav jih nihče nič ne vpraša, pišejo in pišejo in hočejo biti celo plačani za to, toda vprašaj jih za davke ali druge domolju' nosti, pa je takoj očenj v strehi in kača v žepu. Niti z rubežnijo pri njih ne dosežeš plemenitega namena, o uspehu pa sploh rajši molčim. K tej brezkoristni bratovščini se torej prišteva Štefan Krivulja, ki sem ga zadnjič srečal pred Prešernovim spomenikom I.ahko bi se bil neroda vsaj iz Prešernovega zgleda kaj naučil Saj mora vedeti, da ta siromak še toliko let po smrli povzroča ljudem same skrbi in take nevšečnosti, da še danes ne vemo, kam bi ž njim. Iz tega bi se Štefan Kri-vul a lahko kaj naučil, menim, a se ni nič, čisto nič. Tako ga tedaj zagledam in rrijaleljsko povprašam | kako je kaj s pametjo in kdaj ga bo srečala. Seve I odkar imamo tam tri mostove, je prostor precei ! razsežen in vrhu tega še stražnik urejuje promet. Ako ne veš kam, ti takoj pom gne, pokaže v skrajni sili tudi s pendrekom, pa je vse v redu in lahko šine voz mimo voza in spolzi človek mimo človeka, nc da bi se prav za prav srečala, ka] pa šele pamet! Ta se ogne kakor nič, sede v kavarno ali karkoli že. Tri ure jo lahko čakaš in še tri, pa je ne boš srečal. (To trdim z mirno vestjo, ker vem iz lastne skušnje!) Za tran pameti je res križ in ni čudno, da se Štefan Krivulja v odgovor na moje vprašanje samo pomilovalno nasmehne in mi z mučenisko vnemo zaupa, da bo nekaj napisal. Čudovito silo čuti v sebi, noč in dan radi tega nima miru, kakor stekli psi se grizejo misli v njem, in to mora na papir. Narod naj vidi, kakšen zaklad ima v Štefanu Krivulji! , ... .... »Če je tako,« mu pravim, »kar sedi in napisi!« Štefan Krivulja me bridko pogleda in se dvakrat zapored prestopi. Ali res mislim, da je to kar tako' Za igrače ne bi hodil semkaj pred spomenik našega največjega pesnika, (Krivulja spoštljivo nagne glavo), ampak bi opravil ia posel lepo na-tilioma doma. Vprašanje je mnogo težavnejše. Treba je šele najti snov in ji dati obliko. »Ce prav razumem, to pomeni, da ne veš, kaj bi napisal,« si dovolim opomniti s spoštljivo vljudnostjo. . , , »Točno,« prikima Štefan Krivulja in glava se mu zamaje pod težo silovitih misli. »Če ti smem svetovati,« pravim, »bi dejal, da vzlic temu sedi in napiši črtico, novdo ali feljton, kako si na tem slovečem prostoru iskal motiv za črtico, nove'o ali feljton. Končno utegne biti takale reč čisto zanimiva, ali ne?« »To je ideja!« se Krivulja zmagoslavno potrka z desnim kazalcem po čelu. »Nikoli ti ne pozabim, kako si me rešil iz zagate, in do smrti ti ostanem hvaležen za krasno idejo.« Ne veste, kako mi je beseda ideja že vrsto let zoprna in odvratna. Sem bil namreč desetleten pobič, ko me je zla usoda zanesla v ljubljanske šole, pa sem imel zmeraj vse polno gorečih želja. Budile so mi jih vabljive stojnice ljubljanskih bra-njevk. Grem tedaj in potožim gorje tovarišu, ki je bival že dalj rasa v mestu, pa je takoj razumel bridkost. Dejal je, da mi je pripravljen pomagati, ker ima izvrslno ideio. Nosili smo tedaj have-loke, prav primerno oblačilo, skoraj bi dejal nekako sožitje suknje in pelerine. Slednja je zelo pripravno zakrivala roke, a to je bilo vir tovariševe ideje. K stojnici pojdeva, jaz naj pregledujem in povprašujem za ceno številnih dobrot, tovariš pa med tem opravi, kar bo treba. Ko mi pome-žikne, naj rečem, da mi je vse predrago, in naj kar grem, Res sva ukrenila vse po načrtu ko pa sva odhajala, zgrabi branjevka tovariša za havelok in mu pobere iz žepa vse sladkosti, ki si jih je bil, med tem ko sem jaz vpraševal za ceno, brez denarja pridobil raz stojnico s svojo idejo. O joj, oranjevka je polomijo zaupala gospodinji, polein pa uboga njegova in moja zadnja plat! Še zdaj me zaskeli, ko se spomnim tega dogodka, zato bo tudi umljivo, da tako sovražim idejo in nočem ž njo imeti nobenega opravka. Čim jo torej slišim iz ust Štefana Krivulie, se takoj poslovim, on pa se bržčas naglo loti dela. Čez malo ga zopel srečam in mu hočem prijateljsko stisniti roko, on pa piha ko razdražen puran »Kaj te je le tako razkačilo?« bi rad vedel v popolnoma nesebični skrbi za njegov blagor. »Saj nisem hud nate, nikar ne misli,« škiiplje z zobmi, »ne nate, ampak na urednika!« Kar odleglo mi je, ker sem pač miroljuben človek in se nikomur rad ne zamerim. Naj pomislim, se jezi Krivulja, kakšna šleva sedi v uredništvu, kakšna ničla! Napisal je vse natanko, kakor sem mu svetoval. Trem tetam je prebral in dvema sestričnama in so bile vse navdušene, urednik pa, ta puhla ničla, mu reče, naj bo on, pisatelj Štefan Krivulja vesel, če ne v« kaj pisati. Naj se loti kakega bolj korislnega posia. Ko bi pekel kostanj, mu svetuje, bi zdajle pozimi kolikor toliko zaslužil in še pisanje bi ga nemara minilo. Tako mu je dejal, na| vendar pomislim, ui tak človek sedi v uredništvu) Na srečo mi ni treba niti premišljati niti oa-govarjati; kajti prijatelj me potegne v vežo in od tam v klet, kjer diši po vinu, tobaku in po znoiu. »Čeprav se gode take gorostasne krivice,« mi pravi z uporno odločnostjo, »ga bova le zvrnila nekaj požirkov! Na moj račun, veš. Misli urednik, lista ničla, da smo pisatelji res kaj tako? — Ma-rička, pol litra! — Jaz že vem, kaj pomenim slovenskemu narodu!« Blagor Štefanu Krivulji! Jaz tisti večer niti nisem vedel kako sem prišel domov. Bil sem torej po dolgem času, ako ne neposreden, pa vsaj posreden podpornik vinogradniškega in gostilničar-skega stanu in tako vsaj enkrat po dolgem času koristen ud človeške družbe.