USPEH V LIZBONI

Ko se je ameriški državni tajnik Dean
Acheson vrnil z lizbonske konference v
Washington, ga je na letališču sprejel
in pozdravil sam predsednik Truman.
Listi so ponavljali Trumanove besede,
da je Acheson dosegel na lizbonski kon¬
ferenci velik uspeh; uspeh je bil tak,
da je Dean Acheson moral v posebnem
nagovoru po radiu razložiti Amerikan-
cem, kakšen je bil ta njegov uspeh. In
komentator v “New York Timesu” je
ta uspeh opisal tako, da je podčrtal, da
je uspeh samo v tem, da se je Achesonu
posrečilo samo to, da se konferenca ni
razbila in da je preprečil polom.

Do konference v Lizboni so se vršile
priprave za razgovore in sklepe po dveh
poteh: en del strokovnjakov je delal v
okviru organizacije NATO — obrambna
zveza za severni Atlantik — druga pa
v okviru posvetovalnih odborov za ev¬
ropsko unijo. Obe komisiji sta skušali
razčistiti, kako naj evropska oborožena
sila sodeluje v skupni zahodni obrambni

politične narave — delo za evropsko
unijo bo poslej mnogo lažje.

Mnogo lažje? — Nekateri komenta¬
torji menijo, da smo še daleč od takih
zaključkov. Nemški kancler Adenauer
ne bo mogel začeti z izvajanjem nem¬
ške oborožitve pred novimi volitvami,
ki bodo jeseni prihodnje leto. Ako bi
Adenauer dobil večino pri bodočih volit¬
vah, se lahko računa na pr /e nemške
divizije šele 1. 1954. — Nemški indu-
strijalci niso navdušeni nad produkcijo

nemškega orožja, ker zaslužijo sedaj
mnogo več, ko delajo nemške tovarne s
polno paro za ves svet. Nemško indu¬
strijo pa bo tudi treba reorganizirati za
novo vojno produkcijo in nad premogom
in jeklom so si s Schumanovim načrtom
ohranili Francozi velik del kontrole.

V Franciji in v Angliji se po svoje
boje obnovitve nemške vojne industrije.
Povsod se gleda zaskrbljeno — ostaja
samo ena tolažba: ameriški kongres je
pripravil mošnjo z 8 miljardami dolar¬
jev, torej je treba le pohiteti, kajti zad¬
nji bo nazadnje pobiral le drobtine.

PREDSEDNIK GENERAL PE10I 0 GOSPODARSKIH
NAČRTIH ARGENTINE V LITO 1952

General Peron anuncia importanies cambios en la politica comercial

argentina en el ano 1952

V ponedeljek, 18. februarja t. 1., liziranje raznih podjetij. Gradbe-

je imel predsednik general Peron
preko vseh radijskih postaj važen
govor o splošnem gospodarskem

donu in Parizu so zunanji ministri raz¬
čistili vsa vprašanja, le vprašanje so¬
delovanja nemške oborožene sile v ev¬
ropski kontinentalni vojski je ostalo od¬
prto. Francija se je upirala vsem pred¬
logom, kako dovoliti oboroževanje za¬
hodne Nemčije in kako vključiti bodo¬
čo nemško vojno silo v evropsko skup¬
nost. Francija je terjala celo vrsto kon¬
trol nad nemškim oboroževanjem; njene
zahteve so šle tako daleč, da bi pome¬
nile omejevanje nemških suverenih pra¬
vic. V bistvu je šlo Franciji za to, da
se nemška oborožena sila ne obnovi in
oboroži poprej, predno ne bo Francija
imela vsega orožja dovolj in dokler po¬
veljstvo skupne oborožene sile ne bo
organizirano tako, da bo bodoča nemška
vojska trdno pod kontrolo skupnega ev¬
ropskega štaba.

Toda poveljniku NATO-ja, generalu
Eisenhowerju se mudi. Francoska obo¬
rožitev je počasna in vedne francoske
finančne težave niso porok za skorajšnji
dvig francoske oborožene sile na zadost¬
no višino. V Nemčiji je  več garancij za
uspešno vojaško organizacijo, toda po¬
prej bi bilo treba odstraniti francoske
in angleške pomisleke proti oborožitvi
Nemčije — pomisleki, ki jih skušajo so¬
vjeti hitro izrabiti zase. Poleg tega pa
vsa ta pogajanja ne smejo zaiti tako
daleč, da bi bila žaljiva za Nemčije.

V ameriškem senatu pa so pripravili
8 miljard dolarjev za podporo tistim dr¬
žavam v Evropi, ki se hočejo pripraviti
za skupno obrambo v smislu načrtov
NATO-ja. Ta vsota je že dolgo na raz¬
polago; rečeno je bilo ponovno, da se
bodo začeli dolarji valiti v Evropo, ko
se bo Evropa spametovala in se odlo¬
čila za vojaško in nato politično zvezo,
oz. skupnost. V Lizbono so prihajali po¬
samezni ministri na konferenco že pod
vtisom grožnje, da si bo ameriški serat-
premislil dati podporo, ako se kmalu ne
doseže sporazum in oblika o tem, ka¬
ko se bo zahodna Evropa povezala za
skupno obrambo.

Po prvih sejah konference je bilo
kmalu objavljeno, da je bilo sklenjeno,
da se evropska kontinentalna oborožena
sila vključi v NATO, prav tako je bilo
sklenjeno, da je Nemčija vključena v to
evropsko kontinentalno oboroženo silo
in sicer bo pripravila 12 divizij in letno
prispevala nekaj miljard mark za skup¬
no oborožitev. Francija je n,i vse tc pri¬
stala, ker je bilo rečeno, da bodo po¬
drobnosti o položaju nemške oborožene
sile določene pozneje. Vendar je ta na¬
čelen sklep o pritegnitvi Nemčije tolik¬
šen, da se lahko reče, da je bii ravno v
Lizboni storjen eden najvažnejših kora-,
kov za evropsko obrambno skupnost, oz.
za bodočo evropsko unijo.

Gotovo je, da je bilo s temi sklepi v
Lizboni zadoščeno ameriškim željam in
načrtom. Evropske države so krenile na
pot skupnega reševanja vojaških zadev;
gospodarsko je bil dosežen velik uspeh,
ko je bil sprejet in nato tudi ratificiran
Schumanov načrt o skupnem gospodar¬
stvu nad premogom in jeklom. Tem de¬
janjem bodo morali slediti tudi uspehi

zvezi. Na evropskih konferencah v Lon- položaju Argentine ter o ukrepih,

ki jih namerava vlada podvzeti za
nadaljni dvig gospodarskega bla¬
gostanja dežele.

V govoru, ki ga je javnost z na¬
petostjo pričakovala, je predsed¬
nik Peron napovedal važne spre¬
membe v uradni gospodarski poli¬
tiki vlade, zlasti kar se tiče poži¬
vitve splošne gospodarske produk¬
cije in zunanje trgovine. Objavil
je nov gospodarski program za le¬
to 1952, v katerem poziva držav¬
ljane, da prenehajo z razsipava¬
njem hrane in drugih živilskih
produktov, uvedejo potrebam us¬
trezajočo potrošnjo in večjo pro¬
dukcijo.

Glede zunanje trgovine je preds.
Peron objavil omejitev uvoza in
povečanje izvoza, kar naj bi drža¬
va dosegla z novimi, višjimi cena¬
mi za poljedelske proizvode. Prav
tako bo vlada odredila nove, poseb¬
ne menjalne ugodnosti v ta n$-
men.

Objavil je tudi zvišanje cen po¬
ljedelskim proizvodom, zlasti žitu,
mesu itd., kar maj bi pospešilo po-
življenje poljedelske produkcije.
Živinoreji bo posvečena posebna
pažnja ter urejeno vprašanje kla¬
nja.

Zasebna inicijativa bo dobila
nov zalet z uvedbo novih tozadev¬
nih smernic, omejeno bo naciona-

ni industriji bo vlada posvetila
vso pozornost, da bo mogoče čim
prej in čim uspešneje rešiti stano¬
vanjsko vprašanje.

V govoru je preds. gen. Peron
pozval na še tesnejše sodelovanje
med kapitalom in delavstvom in
objavil zvišanje plač z uvedbo no¬
vih delavskih pogodb po naslednji
plačilni lestvici: plače do 800.—
pesov iz leta 1949 se povišajo za
80%, plače od 800.— do 1000.—
pesov od 40 do 60%, od 1000.—
pesov naprej pa za 40%. Istočasno
naj se uredi vprašanje cen ter naj
se v ta namen nekaterim potreb¬
ščinam cene upravičeno zvišajo,
drugim pa znižajo ali ustalijo.

Zaradi teh ugodnosti je pozval
delavstvo na večjo in uspešnejšo
produkcijo, prav tako pa na oseb¬
ne žrtve za splošen dvig gospodar¬
skega stanja države.

Odbil je sleherno misel na zuna¬
nja posojila v tem odločilnem tre¬
nutku argentinskega gospodarske-
ka življenja.

Emigracijski zakon naj se spre¬
meni v-toliko, da bo v Argentino
odslej pripuščena le emigracija, ki
bo odhajala na deželo ter speci j a-
listi.

Svoj govor je preds. Peron za¬
ključil z besedami: “če bomo vsi
izpolnili svoj delež z vsemi sposob¬
nostmi, ki jih imamo, smo lahko
sigurni v gospodarski uspeh leta
1952.

Nuevas normas para la inmigradon a la RepnhEka Argentina

Con relacion al Plan Econontico para el ano en curso, enunciado reciente-
mente por el general Peron, ha emitido un decreto el P. E. determinando que el
permiso de ingreso a la Republica Argentina tendra, en adelante, caracter con-
dicional. De esta manera, sera revocable en caso de incumplimiento de los requi-
sitos que lo condicionen, especialmente si el permisionario modifica antes del
termino de los tres ahos la residencia o la actividad establecida. La validez de
čada permiso se limitara a un ano, a contar de la fecha de la emision, cualquiera
sea la de su visacion consular.

No se concederan permisos de ingreso a nuestro territorio, para la zona
comprendida dentro de un radio de 100 kilometros de la Capital Federal, salvo
que se trate de padres, hijas solteras, hijos menores de 22 anos o conyuges que
vengan a integrar el nucleo familiar ya establecido aqui con anterioridad a este
decreto, o de tecnicos y obreros especializados que prueben fehacientemente tal
condicion, asi como la posesion de contrato y vivienda asegurados por el con-
tratante.

Se concederd permiso sin limitacion fuera del radio sehalado precedentemen-
te, ademas, a inmigrantes destinados a tarcas agropecuarias o con destino ru-
ral; a personas que tengan parentesco en segundo o tercer grados con los esta-
blecidos en dichas zonas, y los quie gestionen su libre ingreso al pais por la via
consular para su internacion en el interior, siempre que la Direccion Nacional
de Migraciones lo crea conveniente.

En los pasnportes de los permisionarios se dejar a constancia del destino y
oficio consignados. La concesion de radicacion de turistas, transitorios y residen-
tes temporarios, como asimismo la autorizacion de desembarco definitivo de tri-
pulantes y renovacion de permisos ya otorgados, se ajustara estrictamente a las
normas indicadas.

Nova določila za možnost emigriranja v Argentino

V zvezi z gospodarskim načrtom za tekoče leto, ki ga je nedavno napovedal
predsednik GRAL PERON, je vlada izdala dekret, po katerem bo dovoljenje za
naselitev v Argentini v bodoče pogojno. To dovodjenje bodo oblasti lahko pre¬
klicale, če novi naseljenec ne bi izpolnil pogojev, ki so bili merodajni za izdanje
vselitvenega dovoljenja, ali če bi pred tremi leti menjal stanovanje ali poklic, s
katerim je prišel v deželo. Veljavnost vsakega vselitvenega dovoljenja bo ome¬
jena na eno leto od dneva, ko je bilo izdano.

V  bodoče oblasti ne bodo več izdajale dovoljenj za vselitev imigrantov na
področje 100 km od zvezne prestolnice. Na to področje bodo v bodoče lahko pri¬
hajali samo starši, neporočene hčerke, sinovi mlajši od 22 let in zakonci, ki pri¬
hajajo sem k svojim družinam, ustanovljenim že pred izdanjem tega dekreta, ter
strokovnjaki in tehniki, ki bodo mogli dokazati svojo strokovno usposobljenost,
predložiti pogodbo s podjetjem, ki jim nudi zaposlitev in potrdilo, da imajo za¬
gotovljeno stanovanje.

Naseljevanje novih imigrantov na ostalem državnem področju bo pa tudi
v bodoče neomejeno, posebno tistim, ki se mislijo posvetiti poljedeljstvu. Te
možnosti se lahko predvsem poslužijo tisti, ki imajo na teh področjih že sorodni¬
ke v drugem in tretjem kolenu.

Tisti, ki bodo dobili dovoljenje za vselitev bodo imeli v potnem listu nave¬
deno namembno področje in poklic. Dovoljenja za naselitev turistov, potnikov,
ki potujejo skozi Argentino in začasnih naseljencev, kakor tudi avtorizacija za
končno izkrcanje ladijskih posadk ter obnavljanje že izdanih dovoljenj se bodo
izdajala strogo po določilih te odredbe.

Težka kriza v Franciji

Francija rešuje te dni svojo 17. vladno
krizo po koncu druge svetovne vojne. V
sodnih letih je imela Francija na leto
vsaj dve vladni krizi. Paul Reynaud je
odklonil mandat za vlado “narodne uni¬
je”, ki naj bi rešila francoski frank in
pospešila ukrepe proti inflaciji, za njim
je poskusil Pie ver., pa brž odnehal, te
dni pa se pripravlja na rešitev krize Pi-
nay, ki upa na sestavo vlade strokovnja¬
kov.

Novo vladno krizo v Franciji so po
vsem svetu sprejeli z velikim negodo¬
vanjem. V Združenih državah zamerjajo,
da se je to zgodilo takoj po konferenci
v Lizboni, v Londonu pa so še ostrejši,
ko pravijo, da je nastala vladna kriza
zaradi finančnih težav v deželi, kjer je
največ zlata med ljudmi. Francoska dr
žavna blagajna je sicer prazna, toda o-
gromne količine zlata so med zasebniki.
Vse računa pač na težke časa, se otre¬
sa franka in kupuje zlato za “dobo nove
vojske”.

Gospodarske težave doma pa so odmev
težav in skrbi, ki jih ima Francija v svo.
jih kolonijah in čezmorskih posestvih.
Vojna v Indokini požre letno skoraj dve
miljardi dolarjev, uspeha pa še nobe¬
nega. Francoske čete so omejene samo
na majhen del dežele, vse ostalo je pod
kontrolo kom. upornikov. V severni Af¬
riki se puntajo dežele, ki terjajo zase
avtonomijo ali neodvisnost. Vsa ta gi¬
banja pa uživajo tajno podporo Ameri-
kancev, ki si žele prijateljstva z Arabci,

ker ne verujejo Francozom, ki da imajo
v svojih vrstah preveliko število komuni¬
stov .

V franccskem parlamentu so tri sku¬
pine, ki so pripravljene sodelovati v vla¬
di. To so radikali, neodvisni in katoliški
MRP. Toda te tri skupine imajo 40 gla¬
sov premalo za večino. Izven te vladne
večine pa hočejo biti socialisti, degaul-
leovci in komunisti .Komunistov nikdo ne
vabi v vlado, toda kadar kdo povabi de-
gaulleovce, tedaj odpovedo podporo so¬
cialisti, kadar pa skuša kdo trdneje pri¬
tegniti socialiste, tedaj odpovedo poslan¬
ci na desnici.

Sedanji parlament tedaj nima dela
zmožne večine. Zadnja vlada je padla
zaradi zahtev po zvišanju davkov. Toda
nova vlada bi mogla odložiti povišanje
davkov, ako se sprejme sklep, da se fran¬
coske oborožene sile umaknejo iz Indo-
Icine >ker je tam postalo vojskovanje
brez upa na skorajšnji zaključek. Ta ka¬
pitulacija v Indokini bi mogla trenotno
razbremeniti finance, toda v notranjo¬
sti in v zunanjem svetu bi imela taka
kapitulacija prevelike posledice, da bi
mogla na vlado skupina ljudi, ki bi lah¬
ko vzela nase tako odgovornost. Osta¬
ne tedaj samo še možnost razpusta par¬

Titevi kosiiMifilstl s« hoteli umoriti
škofa Vovka

SODNA FARSA V NOVEM MESTU

Zverinski napad Titovih komunistov , Čič poskušal poškodovati škofa nameno-

na škofa Vovka je globoko odjeknil v
vsem svobodnem civiliziranem svetu. O
njem je svetovno časopisje obširno poro¬
čalo in pred celim svetom opozorilo na
strahotne razmere, ki so pod Titovo ko¬
munistično diktaturo v Jugoslaviji.

Spričo ogorčenja, ki se je začelo jav¬
ljati z vseh strani proti nosilcem ko¬
munistične diktature v Jugoslaviji, so
Titovci doma storili točno tako, kakor
smo mi napovedali v uvodniku “Ob div¬
jaškem napadu na škofa Vovka” v “Svo¬
bodni Sloveniji” z dne 14. februarja. Ker
je divjaški napad na škofa Vovka “šel
predaleč”, so Titovi komunisti proti na¬
padalcem organizirali proces, na kate¬
rem je seveda bil glavni moralni krivec
škof sam.

Proces je potekel tako, kakor potekajo
vsi procesi v komunističnih diktaturah.
Brit. časopisna agencija “Reuter” ga
je svobodnemu svetu prikazala takole:

“Neko jugoslovansko sodišče je obso¬
dilo komunističnega delavca Avgusta
Lenarčiča na deset dni zapora, ker je
polil s petrolejem rimokatoliškega lju¬
bljanskega škofa Antona Vovka in mu
zažgal obleko v demonstracijah 20. ja¬
nuarja.

Lenarčič je bil eden iz skupine mladih
komunistov, ki so demonstrirali proti
škofu na postaji Novo mesto, jugovzhod¬
no od Ljubljane, kamor je ta prispel na
poti v bližnjo vas, da bi tam blagoslovil
nove cerkvene orgije.

Kakih 30 do 40 ljudi, ki so demonstri¬
rali proti škofu še potem, ko je bil tež-

ma tako, da bi povzročil njegovo smrt in
nato zbežal.

Izjavil je tudi, da je škofa rešila in¬
tervencija policije.

Lenarčič je v svojo obrambo, ki so jo
v lokalnem časopisju objavili z velikan¬
sko propagando, izjavil, da je bil pri¬
pravljen uporabiti sleherno sredstvo v
svojem sovraštvu do škofa Vovka in do
duhovščine, ki je sovražno razpoložena
napram režimu.

Lenarčič je izjavil, da je škof med
vojno odklonil prošnjo njegove žene za
intervencijo, ko je bil on zaprt v faši¬
stičnem taborišču zaradi komunizma.”

Slična poročila s procesa so objavile
tudi ostale svetovne časopisne agencije
in tako pripomogle, da ima svobodni
svet nov neovrgljiv dokaz več, da pred¬
stavlja komunizem najstrašnejše bar¬
barstvo sedanjega časa — pa naj bo
Stalinov ali Titov — proti kateremu se
mora upreti svobodni demokratski svet
z vsemi silami in sredstvi ter ga zruši¬
ti, da bo moglo človeštvo zopet živeti v
svobodi in miru!

lamenta; tega pa ne dovoljuje nova u
stava, ki dopušča nove volitve šele v 1. j ko opečen in mu preprečevali izhod iz
1954. Zato se sedaj mnogo piše o tem, postaje za več kot štiri ure, je bilo kaz-
da bi se sestavila prehodna vlada, ki bi novanih zaradi motenja miru z denarno
izvedla spremembo ustave in sprejela j kaznijo 10.— dinarjev,
nov volilni zakon . j Javni tožilec je izjavil, da je Lenar-

Koledar-Zbomik Svobodne Slove¬
nije za leto 1952 je knjiga, brez ka¬
tere ne sme biti nobena slovenska
družina. Če  ga nimate, kupite ali
naročite ga takoj in z njim povečaj¬
te kulturno bogastvo svoje domače
knjižnice. Stane 35 Pesov.

Dne 29. februarja je bil zaključen
rok za pošiljatev rešitev ugank v
mladinskem delu Koledarja-Zborni-
ka Svobodne Slovenije za leto 1952.
V prihodnji številki “Svobodne Slo¬
venije" dne 13. marca bodo objav¬
ljena imena vseh izžrebanih nagra¬
jenih rešilcev ugank.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 6. IH. 1952

IZ TEDNA V TEDEN

USA: Volilna borba v USA prehaja v
vedno živahnejšo dobo ter je republikan¬
ski kandidat Stassen obtožil Trumana,
da je v njegovi vladi prišlo do strahovi¬
tih korupcij, “do enega umora, dveh sa¬
momorov” in najmanj “200.000 denarnih
poneverb v zadnjih štirih letih vlada¬
nja.” USA in Japonska sta podpisali
pogodbo o odstopitvi japonskih oporišč
za ameidško vojsko, ki bodo služila za
obrambo otokov pred katerim koli na¬
padom. — Med generalom Bradleyem
in amer. vrh. sodnikom Douglasom je
prišlo do ostre polemike, v kateri je dru¬
gi trdil, da “vojaška kamarila prevzema
v USA oblast”. — Ameriška vlada je v
veliko presenečenje ameriške javnosti in
v še večje ogorčenje ameriške tajne po¬
licije in vojske objavila zemljevide, na
katerih so označena vsa področja, kjer
ne sme letati nobeno letalo, ker so tam
atomska skladišča in atomske tovarne.
Trumanov tajnik se je izgovarjal, da so
zemljevide objavili zato, da letala ne bo¬
do zaradi nepoučenosti kršila odredbe o
prepovedi letanja nad prepovedanimi
področji in da ni s tem komunistom od¬
krila nobene tajnosti, ker da so zanjo
pač vedeli že pred objavo zemljevidov. —
Ameriška FBI je (šele sedaj!) ugotovi¬
la, da vežbajo ameriške komuniste so¬
vjetski komunistični izvedenci in da je
“komunistična peta kolona že v glavnem
pripravljena na udar, če bo prišlo do
Vojne z ZSSR.” — Oblasti dominikan¬
ske republike so objavile, da so v karib¬
skem morju opazili večje število sovjet¬
ski podmornic. — Po poročilih iz Mosk¬
ve, je v zadnjem času prišlo do spre¬
memb v moskovskem Politbiroju, kate¬
rega osrednja osebnost in s tem Stali¬
nov naslednik naj bi postal Malenkov.
Kot javljajo ti viri, bo odslej 11 članov
in 1 namestnik, člani so: Stalin, Molo¬
tov, Malenkov, Beria, Vorošilov, Miko-
jan, Bulganin, Kaganovič, Andrejev,
Krušev in Kočigin. Namestnik bo Šver-
nik.

ANGLIJA: Po končanih pogrebnih
slovesnostih so zun. mini USA, Anglije,
Francije in Nemčije imeli uvodne raz¬
govore za lizbonsko konferenco, ki so se
končali s popolnim sporazumom o po¬
stavitvi Eisenhosverjeve vojske in dele¬
žih poedinih držav v njej. — Attlee je v
parlamentu priznal, da je še kot preds.
vlade sklenil z USA tajen dogovor o
bombardiranju Mandžurije in rdeče Ki¬
tajske ,ako bi se let, napadi na UNO če¬
te na Koreji občutno povečali. — Chur¬
chill je sporočil, da bodo prvi angl. po¬
skusi z atomsko bombo še letošnje po¬
letje v Avstraliji.

NEMČIJA: Višina nemškega prispev¬
ka za evrop. armado bo znašala 11.250
milijonov dolarjev .Noče pa Nemčija
imeti na lastnem področju tovarn za tež¬
ko oborožitev .— Nemška vlada je skle-
la odbiti vse vzh. nemške predloge za
sklenitev mirov, pogodbe, dasi je te pred¬
loge sovj. vlada toplo priporočila vsem
zah. velesilam. — Sklenitev mir. pogod¬
be z zah. zav. pričakujejo Nemci že le¬
tošnji julij; zatem bi takoj pričeli z or¬
ganizacijo lastne armade v okviru ev¬
ropske. — Nemcem je bilo ponovno do¬
voljeno izdelovanje raketnega orožja in
poizkusi z atomsko energijo. — Otok
Helgoland, katerega so doslej Angleži
imeli za bombardiranje, so te dni vrnili
Nemcem.

AVSTRIJA: Zah. trije zav. so objavi¬
li skupno spomenico, v kateri zahtevajo
od Sovjetov takojšen pričetek dokončnih
pogajanj za sklenitev mir. pogodbe, pred¬
vsem pa umik vseh okup. čet iz vse
Avstrije.

ITALIJA: Ital. predstavniki so na
konferenci v Lizboni zahtevali, naj bi
vrh. poveljstvo nad grško - turškimi če¬
tami, ki bodo vključene v obrambne e-
dinice Sredozemlja, pripadlo ital. gene¬
ralu Mauriciju lazarju de'Castiglioneju,
kar so zah. zav. odločno odklonili. —
Ital. vlada je odbila Titov predlog o
izmenjevalni upravi področja Svobodne
tržaške države, kar je Tito pred nedav¬
nim sprožil kot novo možnost rešitve
spora .Po Titovem mnenju naj bi tako
FLRJ kakor Italija v teku prihodnjih
treh let upravljali izmenično celotno o-
zemlje, vrh. vodstvo pa naj bi imel član
kakega nevtralnega naroda.

EGIPT: Dosedanja vlada je nepriča¬
kovano odstopila. Novi predsednik je
napovedal najprej boj korupciji, zatem
ureditev egipt .notranjih razmer in šele
zatem pogajanja z Anglijo v svrbo mir¬
ne ureditve spora zaradi Sueza.

IZRAEL: Vlada je sklenila, da ne bo
sodelovala pri vrh. poveljstvu obrambe
Sredozemlja, češ “da se Izrael ne bo pri¬
ključil nobenemu bloku, pa naj bi bil ta
usmerjen proti ZSSR ali kateri koli dru¬
gi državi”.

Svarilni angleški in ameriški glasovi

Radi sedanjega podpiranja zahodnih
zaveznikov jugoslovanskega komunistič¬
nega nasilnika Tita, češ, da se bo s to
podporo lahko pripravil za obrambo pred
morebitnim sovjetskim napadom, se
oglaša vedno več uglednih javnih oseb¬
nosti v zahodnem svetu, ki svoje vlade
svare pred podeljevanjem velikih pod¬
por Titovemu komunističnemu režimu
brez vsake zahteve po demokratizaciji
sedanje Jugoslavije.

V Angliji se je nedavno dvignil znani
konservativni politični mislec in pisatelj
F. A. Voigt, ki je že med vojno in po
vojni v svoji znameniti knjigi “Pax Bri-
tannica” (London 1946) razkrinkaval se¬
danji komunistični režim v Jugoslaviji
in svaril pred posledicami sedanje poli¬
tike zahodnih zaveznikov z njim.

Svarilni glas F. A. Voigta pred pod¬
piranjem Tita in njegove komunistične
diktature s strani zahodnih zaveznikov,
je v angleški politični javnosti tem bolj
pomemben, ker je Voigt ideolog vodilne
skupine angleških konservativcev, ki so
pri zadnjih volitvah zmagali in so v vla¬
di zamenjali laboriste.

O neupravičljivosti zahodne pomoči
Titu pod sedanjimi vidiki, ko zapad od
Tita ne zahteva nobenih pogojev, Tito
sam pa napram zahodu vodi “brezplodno
jalovo politiko nevtralnosti” je Voigt
napisal članek, ki ga je objavila znana
ameriška revija “New Leader”, dne 29.
oktobra 1951 v New Yorku.

Iz članka povzemamo po “Pregledu”
naslednje odstavke:

“Aneurin Bevan, voditelj levega krila
laboristične stranke, ni edini Anglež, ki
občuduje Tita. Liberalci in konservativci
so tega balkanskega tirana postavili za
junaka in državnika. Tudi uradnih pri¬
znanj ne manjka. Dne 21. septembra
1951 je Tita pozdravilo 21 topovskih
strelov z angleških vojnih ladij. Nasled¬
nji dan je bil Sir Hartley Shavrcross z
gospo njegov gost v Splitu. Res je, da
je v zadnjem času bilo v Jugoslaviji ne¬
kaj sprememb na bolje, vendar pa te
spremembe v ničemer ne spreminjajo
osnovnega značaja tega režima. Teror,
strahovlada, sta še vedno glavna načina
za vladanje v Jugoslaviji. Glede Jugo¬
slavije si moramo postaviti dve vpra¬
šanji :

1. Ali je Titova politika upravičena fn

2. Ali je sedanja angleško-ameriška
praktična politika s sedanjo jugoslovan¬
sko vlado pravilna?

Oglejmo si ti dve vprašanji.

V poletju 1941 je Tito začel krvavo
državljansko vojno, ki je zrušila enotno
fronto proti Hitlerju (to poglavje je iz-

pred Titom

ni prav nič storil, da bi razkol preprečil
— dasi bi bil to lahko storil — odnosno,
da potem, ko je prišlo do razdora, ni ta¬
koj nastopil, kar bi mu bilo takrat prav
lahko. Zapadne velesile takrat še niso
bile pripravljene, da bi bile na ljubo
Jugoslavije riskirale vojno z Rusijo.

Se lepše pa je, da je današnji položaj
Jugoslavije kakor nalašč ugoden za Sta¬
lina. Bevanovo mišljenje, da se bo jugo¬
slovanska vojska borila za Titovo tira¬
nijo, je skrajno dvomljivo. Končno pa,
čemu naj bi Stalin napadal Jugoslavijo?
Nevtralna Jugoslavija je za Stalina naj¬
boljša obramba, medtem ko ni nikaka
obramba za zapadne velesile. Anglija in
Amerika sedaj razmetujeta denar in
orožje, ki bi ga pravzaprav moral dajati
Stalin, da bi utrdil Tita. Pri tem pa
Tito noče pokazati prav nobenega inte¬
resa za noben zapadni problem. On hoče
samo ohranitev svojega režima v Jugo¬
slaviji. Na ta način ni Stalin danes v
prav nič slabšem strateškem položaju
kot je bil prej. Njegovo južno krilo je
še vedno zavarovano, Zapad pa si je na¬
tovoril težko breme, da drži Tita na
nogah.

Sedanja politika zapadnih velesil na¬
pram Titu bi bila opravičljiva, če bi se
zapadu posrečilo dobiti vsaj toliko nad¬
zorstva nad Jugoslavijo, kot ga na pri¬
mer imajo nad Grčijo. Politika ‘pogojne
pomoči’ bi prav lahko pridobila na svojo
stran vse jugoslovansko ljudstvo na
isti način, kot je ‘pogojna pomoč’ izka¬
zana Grčiji našla odobravanje pri gr¬
škem ljudstvu, če bi na primer zapad
zahteval nadzorstvo nad razdeljevanjem
in nad vporabo vojaške in gospodarske
pomoči, če bi zahteval takojšen konec
političnega terorja in polno sodelovanje
Jugoslavije na vseh področjih Atlantske¬
ga pakta, potem bi ne bilo dvoma, da bi
bila jugoslovanska vojska pripravljena
se boriti. Prisotnost zavezniške sile —
in ne neke morebiti nevtralne sile — na
Donavi, bi v veliki meri zmanjšala mož¬
nost splošne vojne v Evropi. Toda naše
podpiranje Titove diktature, ki je oso¬
vražena doma v Jugoslaviji in ki vodi
brezplodno, jalovo nevtralno politiko na
zunaj, nam ne koristi in ne kaže dobrega
sadu V bodočnosti.”

Tako F. A. Voigt o angleško-ameriški
pomoči Titu in o njegovem zadržanju
napram zahodnim demokratskim drža¬
vam.

Na ameriški strani je pa povzdignil
svoj glas proti takemu načinu podelje-

črpno popisano v čudovito lepi Leigh vanja pomoči, kakor to sedaj delata
White-jevi knjigi “Balkan Caesar”). Ta- ■ Amerika in Anglija nosilcu jugosloven-

krat je Titova politika hotela spreme¬
niti Jugoslavijo v del Stalinovega sve¬
tovnega komunističnega imperija. Imela
je svoj smisel vsaj s Titovega stališča.
Postati član imperija, ki bi se raztezal
od Kitajske do Jadrana, bi res nekaj po¬
menilo. ..

Glede angleško-ameriške politike pri¬
znajmo, da je res nemogoče graditi našo
politiko le na načelu, da se moramo in
smemo družiti izključno le z državami,
ki imajo družabni red podoben našemu
lastnemu. Mi bi bili izgubili prvo svetov¬
no vojno, če ne bi bila despotska Rusija
naša zaveznica. Mi bi bili verjetno izgu¬
bili drugo svetovno vojno, če Hitler ne
bi bil prelomil svoje zveze s Stalinom.
Amerika bi najbrže ne bila dosegla ne¬
odvisnosti, če ne bi bila sprejela pomoči
od Burbonov. Če torej naša sedanja po¬
litika z Jugoslavijo more spremeniti to
deželo v našega zaveznika, je upraviče¬
na. Iz tega seveda ne sledi, da je opra¬
vičljivo tudi nesramno prilizovanje, pa
naj bo zasebno ali uradno. Korektni
medsebojni odnošaji bi v ta namen bili
zadostni.

Toda vprašanje je, ali naša sedanja
politika zares spreminja Jugoslavijo v
zaveznico? Mnogi opazovalci so že dav*
no bili mišljenja, da je razkol med Ti¬
tom in Stalinom spretno aranžiran, da
služi obojestranskim potrebam. To mne¬
nje se opira tudi na dejstvo, da Kremelj

ske komunistične diktature. Arthur Bliss
Lane, biv. ameriški poslanik v* Jugosla¬
viji ter je o sedanji ameriški politiki do
Jugoslavije napisal za “New York Ti¬
mes” z dne 10. januarja 1952, daljši
članek. V njem odgovarja na dva v is¬
tem listu že prej objavljena članka o
istem vprašanju.

Prvi dopis je poslal Peter Perin, ki je
v glavnem navajal in naglašal, da je v
Jugoslaviji “splošno mnenje, da se
stvarno ne bo hotel nihče boriti pod Ti.
tom".'

Na ta članek je odgovoril Ewing Sher«
man, ki dvomi v točnost Perinovih trdi¬
tev. Njegov sestavek je “New York Ti¬
mes” objavil 7. januarja t. 1. Ewing se

je pred kratkim vrnil s potovanja v
Beograd ter navaja, da je imel priliko
“razgovarjati se o položaju v Jugoslaviji
z visokimi člani našega veleposlaništva
kot tudi s člani kanadske ambasade, do¬
pisnikom “New York Times-a” Handler-
jem in z Jugoslovani vseh slojev, bodisi
da gledajo na režim simpatično ali ne¬
simpatično”.

Po teh dveh objavljenih člankih se je
oglasil predvojni ameriški poslanik v
Beogradu Arthur Bliss Lane, ki jugoslo¬
vanske razmere zelo dobro pozna že iz
predvojnih let ter je imel osebne stike
z vsemi tedanjimi političnim osebnostmi.
Napisal je za “New York Times” članek
ter v njem med drugim ugotavlja na¬
slednje:

“Pred kratkim sem se vrnil s poto¬
vanja po Jugoslaviji, katero sem vso
prepotoval. Govoril sem z najvišjimi čla¬
ni jugoslovanske vlade, glavnimi člani
diplomatskega zbora, z Mr. Handlerjem
in tudi z drugimi dopisniki, pa tudi z
mnogimi jugoslovanskimi zasebniki.
Prepričan sem, da sem imel pred Mr.
Ewingom to prednost, da poznam iz ča¬
sa pred desetimi leti mnogo Jugoslova¬
nov, ki so takrat bili r.a vodilnih mestih
v vladi, industriji in prosveti. Teh ljudi
danes navadni potnik ne pozna in zato
v zunanjem svetu tudi ne vedo za nji¬
hovo mnenje. Ti ljudje bi bili v aktivni
opoziciji, če bi bila opozicija dovoljena,
kot jo pojmuje naša demokracija.

Splošen vtis, ki sem ga dobil iz virov,
ki so bili dostopni Mr. Ewingu, in iz
virov, ki so bili dostopni meni, je ta,
da se prebivalstvo Jugoslavije kot ce¬
lota, ne bo hotelo boriti za Tita, iz čisto
preprostega razloga, ker se n|e želi bo¬
riti za nadaljevanje svojega suženjstva.

Narodi v Jugoslaviji resnično sovraži¬
jo Kremelj, toda v primeru napada na
Jugoslavijo, prevladuje mnenje, da bo
jugoslovanska armada razpadla, kot je
bila razkrojena pod nacistično okupacijo
1942 in bo bežala v gore, kjer bo nasta¬
lo verjetno gverilsko vojskovanje ne sa¬
mo proti napadalcu, ampak tudi med ju¬
goslovanskimi protikomunisti in Titovci.
Točno tako, kot je bilo med drugo sve¬
tovno vojno.

O Evdngovem opisu javnih proslav na
grobu neznanega vojaka ra Avali, Ar¬
thur Bliss Lane pravi, da je prepričan,
da Mr. Ewing ni tako naiven, da bi ver¬
jel, da so v komunistični državi organi¬
zirane parade in organizirano navduše¬
nje pristen izraz raspoloženja naroda ter
nadaljuje: “Soglašam z Mr. Ewingom,
da mora biti razprava o svetovnih vpra¬
šanjih na visoki stopnji. To pa ne sme
preprečiti poštene kritike naše zunanje
politike, če kdo smatra, da jc zgrešena.
Jaz osebno smarare, da s finančnim In
vojaškim podpiranjem Tita gradimo ko¬
munistično državo, ki ima za cilj uni¬
čenje vseh svoboščin. Spomnimo se samo,
da se Tito ponosno proglaša za pristaša
Marksovih načel. Na bojazen, da bi kri-
ticizem 1  lahko “izpodkopal evropsko zau¬
panje v modrost in stabilnost naše zu¬
nanje politike” odgovarjam, da me je
moje potovanje po Jugoslaviji prepriča¬
lo, da tam narod v to zelo dvomi. Pa ne
samo zaradi splošnega nezaupanja do
vsake komunistične vlade, ampak tudi
zato, ker taka politiku ni v skladu z na¬
šim vzpodbujanjem zahodnih držav na
upor proti kremeljskemu komunizmu.”

Zu železno zaveso

FLRJ: FLRJ bo do konca junila 1952
prejela nadaljnih 45 mil. dol. posojila.
— Prezident FLRJ dr. Ivan Ribar je po
končanem obisku pri novi angl. kraljici
izjavil, da “je presrečen, da je mogel
narediti svoj prvi obisk v inozemstvu
prav na Angleškem”, kajti, “kmalu po
končani vojni sem mislil, da bo moja
prva pot v Moskvo”. Ribar in kraljica
Elizabeta sta govorila nemško. — Jug.
kom. vlada je vložila nov protest pri
madž. kom vladi zaradi zasedbe nekega
otoka na Muri. Madžari še niso odgo¬
vorili. ,

Mirovni razgovori na Koreji znova na mrtvi točki

Mirovna pogajanja na Koreji so spet
v popolnem zastoju, ko je med Ameri-
kanci in komunisti prišlo do nesoglasij
glede izmenjave vojnih ujetnikov in do¬
ločitve nevtralnih držav, ki naj bi nad¬
zorovale izvrševanje premirja. Ameri-
kanci glede prve točke zahtevajo, da
dajo ujetnikom popolno svobodo glede
odločanja repatriacije, na kar komuni¬
sti ne pristanejo. Glede druge točke pa
so komunisti predlagali kot nevtralne
države za nadzorovanje premirja Polj¬
sko. Češko in ZSSR, Anierikanci pa
Švedsko, Švico in Norveško. Amerikan-
ci ne sprejmejo ZSSR kot nevtralne dr¬
žave, ter so predlagali, naj bi na obeh
straneh obdržali le po dve ter oni umi¬
kajo Norveško. Komunisti ZSSR nočejo
pustiti ter zahtevajo od Amerikancev
pojasnilo zaradi njihovega odklonilne¬
ga zadržanja. Amerikanci so na to že
odgovorili s trditvijo, da “nikdar ne bo¬
do pristali na ZSSR kot nevtralno drža¬
vo za nadzorovanje premirja” in da “se
jim dozdeva, da so sleherna nadaljna
pogajanja odveč.”

Na bojišču pa je medtem prišlo do
novih večjih prask, vendar brez prido¬
bitve terena na eni in drugi strani. Ve¬
like borbe se odigravajo dnevno le v zra¬
ku, kjer so Amerikanci skoro vedno v
manjšini. Komunisti uporabljajo zaen¬

krat samo lovce MIC-15, medtem ko a-
meriške veletrdnjave stalno bombardira¬
jo komunistična oporišča in zaledje. Ži¬
vahno 'je tudi udejstvovanje na morju,
kjer angleška mornarica na zahodni o-
bali, ameriška pa na vzhodni izvajata po¬
polno blokado severne Koreje .

Dr. DEBELJAKOV A PESNIŠKA
ZBIRKA “POLJUB” NA TRŽA¬
ŠKI RADIJSKI POSTAJI

Sredi januarja je tržaška radij¬
ska postaja v svoji slovenski od¬
daji prenašala oceno pesniške zbir¬
ke dr. TINETA DEBELJAKA
‘Poljub’, ki jo je za oddajo napisal
in bral pesnik VINKO BELICIČ,
poudarjajoč velike vrline novoizšle
zbirke. V isti oddaji pa je prof.
JOŽE PETERLIN prebral dva bi¬
sera iz omenjene zbirke. Tako je
glas slovenskega pesnika na tujih
tleh, hrepenečega po ženi in domu,
kot simbol naših številnih mož, od¬
trganih od svojih družin, planil
preko umetnih mej našega naroda
in mu spet pokazal, da slovenski
umetnik na tuji zemlji mnogo bolj
in globlje čuti s slovenstvom kakor
pa tisti, katerim je trenutno dano
voditi njegovo usodo.

ARGENTINA

Dne 24. februarja je minilo šest let,
odkar je bil gral Peron prvič izvoljen
za predsednika republike. Te pomem¬
bne obletnice so se spominjali po
vsej republiki.

V Bs. Airesu in po vsej republiki
so te dni proslavljali četrto obletni¬
co, odkar je vlada prevzela v svojo
upravo vse železnice v Argentini.

Juan V. Debenedotti dosedanji žu¬
pan v Bs .Airesu je podal ostavko. Za
novega župana argent. prestolnice
je bil imenovan znani arhitekt Jorge
Sabate.

Ellswcrth Bunker, dosedanji ame¬
riški veleposlanik v Argentini, je ime¬
novan za šefa ameriške diplomatske
misije v Rimu.

Ministrstvo za industrijo in trgo¬
vino je v letu 1951 razdelilo med pol¬
jedelce nad 15.000 poljedeljskih stro¬
jev. Od tega je samo traktorjev z mo¬
tornim pogonom nad 12.000.

Vlada je dovolila izvoz 250.000 o-
vac s področja Santa Cruz v Čile.
Argentina bo pa iz Čila dobila baker.

Dr. Enrigue Dickmann, prvak so¬
cialistične stranke v Argentini, za¬
hteva sklicanje kongresa te stranke.
Na njem hoče pojasniti svoje zadržan¬
je v zadnjem času, ko je pri predsed¬
niku republike posredoval za izpust
aretiranih socialistov in za ponovno
odprtje soc. tiskarne. S predsednikom
republike je govoril tudi o sodelova¬
nju vseh demokratskih strank. Dr.
Dickmann je s svojim posredovanjem
pri predsedniku gralu Peronu v vsem
uspel ter sedaj s svojimi pristaši za¬
hteva razščenje v svoji stranki.

Louis Bromfield, znani ameriški pi¬
satelj in avtor romana “Deževje pri¬
haja” se je s skupino ameriških far-
marjev mudil v Argentini ter si je z
njimi ogledal ustroj argentinskega
poljedeljstva. O njem se je izjavil ze¬
lo pohvalno. Omenjal je tudi beg lju¬
di z dežele v mesta. Ta problem je
obstojal tudi v USA, a so ga rešili
samo na ta način, da so obdelavo
zemlje še bolj mehanizirali in so tako
s stroji nadomestili človeško delovno
silo.

Argentinski kardinali, nadškofje
in škofje so za postni čas izdali pa¬
stirsko pismo, ki je posvečeno katoli¬
ški družini. Vernike cerkveni dosto¬
janstveniki opozarjajo na vse zablode
sed. časa, ki rušijo tako ugled, ka¬
kor tudi dostojanstvo družin ter s
tem izpodjedajo zdrave korenine člo¬
veški družbi.

V Bs. Aires se je vrnila iz Patago¬
nije skupina francoskih alpinistov,
kateri se je 2. februarja po velikih
naporih posrečilo doseči vrh gore
Fitz Roy. Sedaj so franc, planinci od¬
šli v Mendozo ter se nameravajo pov¬
zpeti na vrh Aconcague, kraljice An¬
dov, s strani, s katere ga še ni nihče
dosegel. Tudi ta podvig, kakor tudi
prejšnjega na Fitz Roy, z vsemi sred¬
stvi podpira argent. vlada.

Dr. Quijan|o podpredsednik repu¬
blike, se je moral znova podvreči ope
raciji. Njegovo zdravstveno stanje je
zadovoljivo.

Na argentinsko kontinentalno pod¬
ročje je pred časom odšla znanstvena
ekspedicija. Sedaj se je po uspešno
opravljenem delu vrnila z bogatimi
znanstvenimi ugotovitvami in izsled¬
ki v Bs. Aires.

Msgr. Agustin Barrera, škof v Tu-
cumanu, je pred 4lnevi umrl v Bs.
Airesu. Njegovo truplo so prepeljali
v San Miguel de Tueuman in ga v
tamošnji katedrali pokopali.

Ministrstvo za poljedeljstvo in živi-
norejstvo je sporočilo, da se je obla¬
stem posrečilo zadušiti gozdne poža¬
re, ki so divjali na Cerro Catedral
v Bariločah.

V Argentino je prispela močna sku¬
pina severnoameriških industrijal-
cev. Ani. gospodarstveniki so bili
sprejeti pri predsedniku republike
gralu Peronu. Ker so pa izrazili že¬
ljo, da bi radi govorili tudi z njego¬
vo gospo soprogo, je na sestanek
prišla tudi Eva Peron. Tako predsed¬
nik gral Peron, kakor tudi njegova
gospa soproga sta se dolgo časa za¬
držala v razgovoru z ameriškimi in-
dustrijalci. Nekaj dni nato je prišla
v Bs. Aires nova skupina 40 ara. in¬
dustrialcev iz Bostona. Predstavniki
ameriške industrije si v Argentini o-
gledujejo tuk. industrijske naprave,
obiskujejo razne socialne ustanove, ki
jih je zgradila Socialna ustanova Eva
Peron in preočujejo možnost za še
večjo izmenjavo raznega blaga med
obema državama.

Buenos Aires, 6. III. 1952

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

Oiooice iz

KOMUNISTIČNE tolpe napadajo
kA T.  DUHOVŠČINO
v Osilnici v Kočevske okraju so ime¬
li nedavno Titovi frontovci sestanek, na
katerem so župniku Karlu Požunu pre¬
povedali nadaljnje poučevanje verouka
r  Šoli. Zahtevali so tudi, da mora “ljud-
s ^a oblast” župnika Požuna postaviti
pred sodišče, ker je baje pretepal tiste
otroke, ki niso hoteli prihajati k ve¬
rouku in k nedeljski maši. Še hujši pre-
s topek napram sed. kom. oblastem pa je
zagrešil s tem, da je s prižnice govoril
vernikom o verski nesvobodi. Pisun o-
roe njenega napada na župnika Požuna
za tem navaja kot “veliko pridobitev na¬
rodno osvobodilne borbe”, da je cerkev
ločena od države. Zahteva, da se ta lo¬
čitev v celoti izvede in da se naj iz šol
odstrani še tisto bore malo poučevanja
verouka, ki je bilo do sedaj, da bo mla-
dino “zaščitena pred škodljivimi vplivi,
ki jih skušajo še marsikje posredovati
preko verouka razni Požuni”.

f Prof, Karel Dermastia

V Ljubljani je v noči med 15. in 16.
decembrom 1951 umrl prof. Karel Der-
mastia. Z njim je legla v grob zopet
ugledna kat. osebnost, ki se je plodovito
udejstvovala na šolskem, kulturnem,
gospodarskem in političnem področju.

Kot visokošolec v Grazu je doraščal v
zrelega moža v dobi, ko je nastopil dr.
Mahnič in se je ves ogrel ter navdušil
za njegove ideje. Kot prof. je vstopil v
službo na Slovensko dvorazredno trgov¬
sko šolo, ki jo je ustanovil kranjski de¬
želni odbor. Med prvo svetovno vojno je
bil na tem zavodu nastavljen kot defi¬
nitivni ravnatelj. Svojemu zavodu je po¬
kojni posvetil vse svoje velike zmožno¬
sti in sposobnosti .Kot odličen gospo¬
darstvenik je pomagal sanirati Gospo¬
darsko zvezo pred prvo svet. vojno, Be¬
lo krajino je pa zastopal kot poslanec
SLS v deželnem zboru vse do razsula
Avstrije. Okrog leta 1922 je bil izvoljen
v. upravni odbor Ljudske posojilnice, po
smrti Ivana Kregarja je prevzel tudi
predsedstvo tega zavoda, v ljubljanskem
občinskem odboru pa je bil pod župano¬
vanjem dr. Jureta Adlešiča predsednik
finančnega, odbora.

Komunisti tudi njemu kot načelnemu
kat. možu in odločnemu protikomunistu
niso prizanesli. Kot predsednika Ljud¬
ske posojilnice so ga radi tega, ker je
tudi ta denarni zavod podpiral Škofij¬
ske karitativno pisarno, obsodili na
poldrugo leto zapora in izgubo držav¬
ljanskih pravic. Pok. Dermastia je bil
tako vržen iz državne službe brez po¬
kojnine. Šele 1949 so mu storjeno kri¬
vico nekoliko popravili in mu milostno
naklonili pokojnino, živel je v pomanj¬
kanju, ki mu je tudi nakopalo bolezen,
kateri je končno podlegel.

Pok. Dermastia je bil izredno dober
poznavalec slov. politične zgodovi¬
ne od leta 1900 naprej.

Naj počiva v miru v domači zamlji!

Titovi komunisti so nastopili tudi pro¬
ti župniku Antonu Cafuti v Preloki. Tu¬
di tu so komunisti sklicali “množični se¬
stanek”. Na njem so kom. propagandi¬
sti napadali župnika Cafuta, da med
prebivalstvom “neti medsebojno mržnjo
in zlorablja verske obrede in pridige v
politične namene” in da je v neki pridigi
napadal ljudi, “da so preloški mladini
dovolili prodati čast za eno srajco.” Go¬
voril da je tudi, da kmetje sedaj nima¬
jo tistih pravic, kakor so jih imeli vča¬
sih, za Tita pa da je dejal, da je pravi
Tito padel v Španiji ter da sedaj živi
in dela pod njegovim imenom drug člo¬
vek.

Nahujskana komunistična druhal je
zahtevala, naj oblasti župnika izženejo
iz te fare, ga postavijo pred sodišče in
obsodijo. Na to “željo ljudstva” je ko¬
munistična oblast seveda sama čakala
ter je župnika Cafuto aretirala m obso¬
dila na 18 mesecev zapora.

V Brežicah pa so Titovi komunisti, ki
so med državljansko vojno in po prevze¬
mu oblasti hladnokrvno pobili in poklali
na deset in deset tisoče nedolžnih ljudi,
postavili pred svoje sodišče župnika
Štefana Štipra iz Sromelj. Tudi temu
so naprtili obtožbo, da je “pretepal”
šolsko mladino. Obsojen je bil na 14 dni
pogojno, toda javni tožilec je izjavil, da
je odmerjena kazen “odločno prenizka”
in da se namerava pritožiti zoper razsod¬
bo.

Tako komunisti načrtno in sistematič¬
no preganjajo tisto kat. duhovščino, ki
je ostala zvesta svojim škofom in ne
pripogiba kolen pred komunističnim' re¬
žimom.

Veliki snežni zameti v Sloveniji. V
Sloveniji je bila zima ob svojem nastopu
zelo mila .Niti snega niso imeli povsod,
samo planine so bile pobeljene. Februar¬
ja meseca je pa začelo snežiti in mesti
tako, kakor ne pomnijo stari ljudje.
Snega je zapadlo toliko, da je bil za
več dni ustavljen ves cestni in železniški
promet. Na Gorejskem je bilo 15 vasi
odrezanih od ostalega sveta, v Tolmin¬
skem kotu je pa sneg dosegel višino ce¬
lo do 8 in še več metrov. Radi čiščenja
prog in cesta so Titovci mobilizirali ce¬
lo rezerviste. Ogromne količine snega
so povzročile povsod veliko škodo. Po;
planinah hrume ogromni snežni plazovi,
ki pod sabo uničujejo vse, kar se jim
ustavlja. Ljudje se boje nagle spremem¬
be temperature, ki bodo povzročile ve¬
likanske poplave ob nastopu pomladnih
dni.

Titovci doma so znova udarili po kme¬
tih. Po najnovejši odredbi lastnik gozda
ne more več hoditi po drva v svoj lastni
gozd. Vsak mora najprej napraviti proš¬
njo, jo kolekovati s kolekom za 200 di-
harjev in potem mu komunistični funk¬
cionar cdkaže kje in kaj sme poseka¬
ti. Kdor pa nima svojih gozdov, bo drva
dobil iz gozda, ki mu ga določil kom.
oblastnik. Gospodar bo za drva. ki jih
bodo v njegovem gozdu posekali drugi,
dobil 20,%, 80% po država. Kmetje so

s to odredbo zelo udarjeni, ker so prej
Vsaj nekaj dobili za drva, ki so jih lah¬
ko prodajali ter so si za izkupiček od
drv kupili.druge stvari na prostem trgu.
Sedaj so pa še ob ta dohodek. Teko ko¬
munistična “ljudska” oblast zopet v pra.
Vi luči prikazuje svojo skrb za ljudstvo.

Umrli so. V Ljubljani: Jakob Skubic
železničar v p., Alenčica Smole, Marija
Putik ,roj. Kritscha, vdova po višjem
agrarnem inšpektorju, Jože Mešnik, že¬
lezničar v p., Marija Ambrožič, roj.
Perhavec, Janez Leve, Janko Čepon, biv.
trgovec in učitelj, Franc Komatar, upo¬
kojenec, dr. Franc Kotnik, sodnik v p.,
Franc Toplak, brat Misijonske družbe
sv. Vincencija P., Avgust Križan, Erlin-
da Janšovec, Marjeta Vrenk, Mara Moč¬
nik, roj. Zupan, Jože Sedej, fin uslužb.
v p. Krista Lukič, roj. Keše, učiteljica
na Ledini, Katarina Hafner, roj. Rovšek,
vdova po pošt. ravnatelju, Fran Želez¬
nik, bivši trgovski zastopnik, Franci Po¬
gačar, Tereza šembrek in Ignac Smreč.
njak, nam. tovarne zdravil “Lek” v
Mengšu, Anton Božič, žel. uradnik v p.
v Novem mestu, Bariča Krbavac, roj.
Kuhar v Celju, Jože Novšak v Mariboru,
Martina Kovič v Št. Juriju pri Litiji,
Marija Vidmajer, roj. Kovač v Celju,
Klemen Pretnar z Bleda, Rudolf Ravni¬
kar, uslužbenec tovarne testenin “Do¬
nit” v Medvodah, Josip Korban, postni
Upokojenec v Mariboru, Ivana Štraus v
Šoštanju, Janez Hafner v Škofji Loki,
Mavricij Slatnar, organist v p. v Smled¬
niku. Albert Korinšek na Jezerskem,
Marija Jernejčič, žena pos. v Slivicah
pri Rakeku, Marija Krulc, Mostec pri
Brežicah, Pavel Tič, pos. v Litiji, Anton
Špeglič, miz. mojster v Celju, Stane
Bradeško, ravnatelj podjetja “Cement-

PREVZVISENI G. DR. ROŽMAN MED NAMI

Po vrnitvi iz Rosaria je prev¬
zvišeni g. dr. Rožman  od ponedelj¬
ka, dne 18. februarja do ponedelj¬
ka 25. februarja prebil doma na
Victor Martinez 50. V nedeljo, 24.
februarja, je zjutraj ob osmih
maševal z župni cerkvi pri Santa
Juliji. V tem času se je tudi pri¬
pravljal za duhovne vaje fantov.
V ponedeljek, 25. februarja, je po¬
hitel med nje ter jim govoril do¬
poldne in popoldne. V torek, 26.
februarja, je bil doma, naslednje¬
ga dne, v sredo, 27. februarja, je
pa imel popoldne v dvorani pri Sv.
Juliji drugi in obenem poslovilni
sestanek s slovenskimi dušnimi
pastirji v Argentini. V četrtek, 28.
februarja, je v bližini Buenos Ai-

nine” v Celju, Ivan Bajčar st. v Zagorju,
Jurij Cencič, šol. upravitelj V Kamniku,
Viktor Kragl, župnik v p. in vitez Božje¬
ga groba v Jurjeviči pri Ribnici. Franc
Berlot, železničar v p. v Litiji, Frančiš¬
ka Rostan, roj. Pirc v Kamniku, Jože
Oražem, žel. v p. na Ježici, Andrej Er-
lach, po domače Grabnar, Mlino Bled
(se smrtno ponesrečil), Franc Oman, žel.
upokojenec v št. Vidu nad Ljubljano,
Zoran Hvala, direktor Istrske banke v
Kopru in Majdka dr. Polenšakova v No¬
vem mestu.

Na II. plenarnem zasedanju CK KPS
je bila na predlog sekretarja CK KPS
Mihe Marinka imenovana za organiza¬
cijskega tajnika CK KPS Vida Tomši¬
čeva namesto Lidije Šentjurčeve, ki je
dobila nov položaj.

Slovenci v Argentini

Muentes Aires

NOVO PRIZNANJE SLOVEN¬
SKEMU PIANISTU

Poročali smo že o koncertnih na¬
stopih rojaka pianista Antona S.
Biljenskega  in o njegovih nasto¬
pih, ki jih je žel tudi pred argen¬
tinsko koncertno publiko. Sedaj bo
nastopil zopet in to pot na Radio
El Mundo 21. marca ob 21.45 uri
zvečer.  Izvajal bo Camile Saint
Saens-a Koncert za klavir z orke¬
strom št. 2. Opus No. 22. Zanimivo
je, da to delo v Argentini še ni
bilo izvajano in bo z njim prvič
nastopil pred argentinsko glasbe¬

no javnostjo naš rojak g. Anton,
S. Biljenski.

Na ta koncert opozarjamo vse
rojake.

DUHOVNE VAJE SLOV FANTOV
IN DEKLET

Pustni čas so slovenski fantje in de¬
kleta izkoristili za duhovno pripravo za
Veliko noč. Oboji so imeli duhovne vaje:

Fantje so jih imeli v nadškofijskem
semenišču v Villa Devoto v Bs. Airesu.
Udeleževalo se jih je okoli 90 fantov, od
katerih jih je 70 stanovalo v nadškofij¬
skem semenišču, v katerem je imel vsak
udeleženec duhovnih vaj na razpolago
svojo sobo. Prvo polovico duhovnih vaj
je vodil semeniški spiritual g. dr Filip
Žakelj, drugo polovico in zaključek pa
prevzvišeni g. dr. Rožman, katerega sta
ob prihodu pozdravila rektor semenišča
p. Rinsch in prefekt p. Paravano. Vod¬
stvo nadškofijskega semenišča je bilo s
potekom duhovnih vaj in zadržanjem na¬
ših fantov na njih zelo zadovoljno ter se
je zelo pohvalno izražalo o globoki ver¬
ski zavednosti naših ljudi.

Dekleta so se pa zbrala v zavodu se¬
ster Družbe sv. Duha San Vicente v uli¬
ci Tequendama v Bs. Airesu. Udeleževa.
lo se jih 140 deklet. Te duhovne vaje je
pa ves čas vodil g. prelat dr. Alojzij O-
dar. I

Prej “Nepremagljivi” zdaj

“Slovenski stolp”na Catedralu

Bariloče, 15 februarja.

“Kakšen je?”

Davorin je premleval prave besede.

"Presneto zaguljeno izgleda”.

Dva ducata oči se je zapičilo v govor¬
nika.

"Ampak po eni špranji bi se morda le
dalo gori. Treba bo iti enkrat z Dinčem
Sogledat.”

Bilo je marca 1. 1951 v leseni hiši
‘Pri Blažu”, kjer so se vsak četrtek se-
stajali slovenski planinci. Prejšnjo ne¬
deljo je skupina fantov obiskala Pico
Sur na Catedralu in prvikrat so si po¬
gledali oči v oči z vitkim, sto metrov
v >sokim stolpom na jugovzhodnem gre¬
benu catedralskega pogorja.

Najvišji catedralski stolp, Torre Prin-
dpal, je bil že pred leti zavzet. Toda ne¬
botični “Campanile’’ je stal nepremagan
'n še vedno nosil ponosni naziv: “Torre
»ivencible”. Z višin Južnega vrha je iz-
2 ivalno pozdravlja andiniste, ki so se
Okrcali iz prašnega patagonskega vla¬
ka na bariloškem kolodvoru. Njegove
s !ike so se prodajale po trgovinah spo¬
minčkov in v Agostinijevi zbirki foto¬
grafij “Nahuel Huapi” mu je posveče¬
na posebna stran

Aprila 1. 1951 je SPD podvzelo še en
izvidniški pohod. Jereb in Razinger sta
stala pod stolpom in preračunavala mož¬
nosti..

“Težak je, a nepremagljiv ni.”

Na prihodnjem sestanku je padel sklep
in povelje: “Campanile je treba zavzeti.
Tam, kjer so slovenski športniki doseg¬
li toliko uspehov, mora ostati trajen spo¬
min na nas. Prvenstveni vzpon na de¬
viški vrh daje pravico do krstnega ime¬
na. Na Catedralu hočemo imeti Sloven¬
ski stolp, Torre eslovena.

Ducat glav je pritrjevalo. Zunaj so
naletavale prve jesenske snežinke.

*

“Campanile” ni nobena šala za nedelj¬
ske turiste, človek sicer noče pretirava¬
ti — vemo, da ima evropska alpinistika
drugačno težavnostno lestvico kot juž¬
noameriški andinizem —- toda kljub te¬
mu bi zapisal, da se vzpon na “Nepre¬
magljivi stolp’’ sumljivo bliža šesti stop¬
nji, to je tistim planinskim podvigom,
ki so možni samo, če najboljši zastavijo
vso svojo sposobnost in vso voljo, če do¬
sežejo skrajno točko človeške zmoglji¬
vosti.

Povelje SPD Bariloče je torej veljalo

vrhunskim plezalcem, ki so ga spreje¬
li na znanje in se v letošnji sezoni spra¬
vili na delo.

30 januarja sta Dinko in Tonček pr¬
vič poskusila. Jerman, Jože Jurak in pi¬
sec članka smo naložili Pangerca z vso
njegovo kramo na catedralski avtobus
in mu želeli srečno pot. Slovenske Bari¬
loče so s zanimanjem čakale vesti.

Poskus ni uspel in plezalca trdita, da
je temu kriva varčnost mojstra Blaža,
ki je zastopal odsotnega gospodarja
SPD Milana Godca.

“Invencible gori ali doli, pet karabi-
Rarjev imata dovolj”, je ugotovil, ko je,
izročal opremo .

“Rezultat te varčnosti je bil”, pravi
Dinko, “da sem stal na nemogočem me¬
stu v gladkih ploščah in ko sem se ho¬
tel pripeti na klin, da si odpočijem, sem
segel za pas in nisem našel nobenega
karabinca več. Ni kazalo drugega kot
nazaj, sredi poti.”

Fanta sta odložila pohod na prihod¬
njo priložnost, pa se mimogrede znesla
nad Torre Principal, ki sta ga v dveh
urah in pol preplezala.

SPD je sicer pohvalilo Blaževo skrb
za opremo, ki je dovolj draga in jo je
treba skrbno uporabljati, a mu je pripo¬
ročilo, naj v takih primerih napravi izje¬
mo. Torej je 12 t. m. France Jerman od-
šel primerno opremljen: na Catedral.
(Tonček je bil ravno na Tronadorju, za¬
to je izpadel iz kombinacije.)

Spet smo nestrpno čakali. V “glavnem
stanu” pri Blažu in “na komandi SPD
Buenos Aires” pri Bari se je živahno
debatiralo o možnostih uspeha ekspedi¬
cije. še slovenske turiste, ki se trenutno
mude v deželi jezer, smo pritegnili v
naš krog in vzbudili njihovo zanimanje.

14 februarja zjutraj me je zbudil
Frenk:

“No — in?”

“Včeraj invencible in nikdar več. Ob
dveh popoldne sva bila z Dinkotom na
vrhu.”

Takoj smo sporočili novico predsed¬
niku Cluba Andino in mu poklonili vzpon
na “Torre eslovena” kot darilo za nje¬
govo 80-letnico, ki jo je pred nekaj dne¬
vi praznoval.

★

Filister bo morda vprašal, čemu toli¬
ko hrupa za košček skale nekje v hribih,
zakaj vratolomni in življensko nevarni
podvigi “za prazen nič.”

Bariloški andinisti odgovarjamo:

Dokler bodo živeli ljudje, ki imajo
še smisel za nekaj, kar se ne da prera¬
čunati v pesose, dinarje ali dolarje, to¬
liko časa bo svet lep, pa naj bo ta “ne¬
kaj” pesem, slika, domača beseda ali
kos skale v Andih.

Za nas je jako dosti vredna novica,
da na prej “Nepremagljivem” in zdaj
“Slovenskem stolpu” počivata v planin¬
ski tihoti argentinska in slovenska za¬
stavica. VA.

resa obiskal ustanovo westfalske-
ga duhovnika Pavla Weyganda,  ki
pripravlja tam moderno obrtno
šolo. V petek, 29. februarja, je do¬
poldne obiskal apostolskega nun¬
cija Msgra Fieto  ter nekaj slo¬
venskih bolnikov v buenosaireških
bolnišnicah, popoldne je pa odšel
v slov. bogoslovje v Adrogue, od¬
koder se je vrnil na Victor Mar¬
tinez 50 v soboto, 1. marca, popol¬
dne. Po vrnitvi na Martinez je bil
najprej na seji Odbora za sloven¬
sko semenišče v Argentini, večer
je pa prebil v družbi slov. katoli¬
ških starešin, ki so imele ta večer
svoj redni mesečni družabni sesta¬
nek.

V nedeljo, 2. marca, zjutraj je
pohitel na obisk k rojakom v San
Martin.  V tamošnji župni cerkvi
je imel za Slovence sv. mašo in
pridigo Po sv. maši se je Prevzvi¬
šeni vrnil na Martinez, popoldne
se je pa najprej udeležil proslave
100 letnice rojstva misijonarja
Pirca  na Belgrano, nato pa se je
odpeljal v spremstvu župnika g.
Oreharja  in predsednika Društva
Slovencev g. Miloša Stareta  na
slovensko pristavo v Moron. Tam
ga je pričakoval celotni odbor in
nadzorni odbor Društva Sloven¬
cev. V imenu gospodarskega odse¬
ka Društva Slovencev mu je izre¬
kel dobrodošlico predsednik odse¬
ka g. Jože Lesar. Prevzvišeni  si je
ogledal pristavo in bil izredno pre¬
senečen, da smo si Slovenci v Ar¬
gentini kupili tak lep kos zemlje,
ki naj služi ne samo družabnim
prireditvam, ampak tudi sicer po¬
stane naše središče. Nato se je vr¬
šila kratka izredna seja odbora
Društva Slovencev, kateri je pri¬
sostvoval Prevzvišeni.  Seio je za¬
čel predsednik Društva Slovencev
g. Store,  ki je pozdravil Prevzvi-
šenega ter povdaril srečo in zado=
voljstvo, ki ga čutimo vsi Slovenci,
da ga imamo zopet v svoji sredini.
Govoril je o delu in nalogah dru¬
štva ter povdaril, da je ogromna
večina Slovencev v Argentini iz¬
redno požrtvovalna in zvesta svo¬
jemu poslanstvu.

Splošna poročila o društvenem
delovanju so podali tajnik društva
g. Pernišek,  blagajnik g. Markeš,
gospodar g. Kralj  in predsednik
gospodarskega odseka g. Lesar.
Zatem je prevzel besedo Prevzvi¬
šeni.  Zahvalil se je za pozdrave in
poročila društvenih odbornikov.
Omenil je, da mu poročila o delo¬
vanju društva niso bila nova, ker
je pazno zasledoval v Svobodni
Sloveniji vsa leta delo in prizade¬
vanja Društva Slovencev, čestital
je k toliki požrtvovalnosti član¬
stva in odbora in poudaril, da bi
bili Slovenci marsikje po svetu, pa
tudi v Severni Ameriki, srečni,
ko bi imeli tako središče s takimi
prostori kot je Victor Martinez,
poleg tega pa še tako lepo prista¬
vo. Povdaril je, da mu je dobro
znano kako je delo v društvenih
odborih težko. Že v domovini je
bilo treba velike požrtvovalnosti, v
izseljenstvu in v novih razmerah
pa mora biti vsak društveni funk¬
cionar prežet z valikim idealiz¬
mom, da vztraja pri svojem delu.
želel je nato obilo božjega blago¬
slova in napredka Društvu Sloven¬
cev.

Nato je predsednik društva g.
Stare  zaključil izredno sejo. Pri¬
čel se je družabni večer in je bil
pripravljen pravi criolski asado,
društveni odbornik g. Lojze Erja¬
vec  pa je slikal celotni društveni
odbor s Prevzvišeriim, ki se je nato
odpeljal na Martinez.

V ponedeljek, 3. marca, je Prev¬
zvišeni zopet odšel v slovensko se¬
menišče v Adrogue. Od tam se bo
vrnil danes popoldne na Martinez
ter bo tu ostal vse do nedelje, 9.
marca, ko bo zjutraj ob osmih
obiskal slovenske rojake v Lanusu
ter bo imel zanje v župni cerkvi g.
Janeza Hladnika  sv. mašo in pri¬
digo. Popoldne ob treh bo pohitel
med slovenske fante, ki bodo zbra-
v župni dvorani v Ramos Mejia, ob
štirih popoldne bo pa podelil slo¬
venskim otrokom zakrament sv.
birme.

V ponedeljek, 10. marca, bo
Prevzvišeni zadnji dan med nami
v Argentini. Dopoldne bo prebil na
Martinezu, popoldne ob 15.30 bo
pa odpotoval z letališča Ministre
Pistarini na Ezeizi v USA.

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 6. EU. 1952

Previviieni g. dr. i©žman med Slovenci v tario

Veliko veselje je zavladalo med vso
tukajšnjo slovensko naselbino, ko smo
dobili iz Buenos Airesa sporočilo, da nas
bo obiskal prevzvišeni g. dr. Rožman. K
nam je prispel z g.  Oreharjem v soboto
16. februarja .Na postaji smo ga lepo
sprejeli in spremili na stanovanje k Ber¬
lotovim. V soboto popoldne je Prevzvi¬
šeni najprej obiskal slovenske šolske se¬
stre na Calle Cordoba 1646, preostali
čas je pa porabil za ogled mesta.

V nedeljo zjutraj ob devetih je bila v
kapeli pri slovenskih šolskih sestrah sv.
maša. Nanjo so prihiteli vsi slevenski
novi naseljenci in veliko starih slov«
naseljencev. Pred vstopom Prevzvišene-
ga v kapelo smo mu pripravili lep spre¬
jem. Najprej ga je prisrčno pozdravila
s priložnostnim nagovorom mala Marica,
v imenu slovenskih naseljencev pa g.
Zoran Pristavec .Pozdravno besedo je
Prevzvišenemu izrekel tudi zastopnik
hrvatske naselbine. Prevzvišeni je imel
med mašo tudi lep cerkveni nagovor. Po
sv. maši se je škof Rožman zadržal med
rojaki in se z njimi čisto po domače po¬
menkoval o njihovem delu, zaslužku, se
zanimal za njihove družine in se pome¬
šal med slovensko mladino, ki je bila

navzoča. Dolgo se je zadržal v razgovo¬
ru tudi s starimi našimi naseljenci v Ro-
sario, od katerih so nekateri prvič vi¬
deli našega škofa in so se lahko sami
prepričali, kako zlagana in brez osnov
je vsa gonja, ki jo proti njemu uprizar¬
jajo komunisti. Opoldne je bil Prevzvi¬
šeni na kosilu z ostalimi povabljenimi
gosti pri slovenskih šolskih sestrah. Zve¬
čer istega dne je obiskal župnika žup¬
nije, v kateri je bival med nami in si o-
gledal izredno lepo cerkev Brezmadež¬
nega Srca Marijinega redovnikov Clare-
tijancev. V tej cerkvi je v ponedeljek
zjutraj tudi maševal. Po sv. maši so se
prišli k njemu še poslovit slovenski ro¬
jaki, nato se je pa odpeljal na postajo
in se vrnil v Buenos Aires.

Obisk škofa dr. Rožmana med našimi
■a-ojaki v Rosario bo ostal vsem v neizbris¬
nem spominu.

Dne 12. februarja sta si obljubila več¬
no zvestobo v tukajšnji lurški cerkvi g.
Dušan Kervin iz Ljubljane in gdč. Susa-
na Mimo, iz ugledne argentinske druži¬
ne dr. Mimo.

Mlademu paru na novi življenski poti
iskreno čestitamo z željo na srečno in
uspehov polno bodočnost!

Proslava Frančiška Ksaverija Pirca

“Oče umne sadjereje” je Pirčev slo¬
venski “oče Cerkve v srednji Minesoti”
njegov ameriški častni naslov, Indijanci
pa so ga klicali “zlato srce’’. Svoja mi¬
sijonska in cerkvena področja je civili¬
ziral z izkušnjami in blagom, pridoblje¬
nim doma na Kranjskem, čeprav je
rastla na vzhodu Amerike že nova, veli-
kopoteznejša civilizacija in poskus se
je sijano obnesel. Iz Amerike je bodril
Bleiweisa, naj vendar prične izdajati
slovenski časopis .Velik misijonar, velik
Slovenec in za nas predvsem velik izsel¬
jenec torej, ki je gotovo zaslužil nedelj¬
sko proslavo, katero je na Belgrano pri¬
redila Slovenska misijonska zveza .

Vkljub neznosni vročini je prišlo mno¬
go ljudi, ki so navdušeno pozdravili pri¬
hod pokrovitelja prevzvišenega ljubljan¬
skega škofa g. dr. Gregorija Rožmana.
G .Lado Lenček se je izpred lepo aran¬
žiranega odra škofu še posebej zahvalil
za udeležbo na tej proslavi. Pevski zbor
“Gallus” je zapel Tomčevo “Dana mi je

NEVESTE IN DRUŽICE!
BOTRE IN BIRMANKE!

Zet vse te slovesne prilike si na¬
pravite trajno ondulacijo in Vaše
frizure samo v

SALON VENA
Calle Ersilla S120 (blizu Liniersa)

Salon je znan še iz Ljubljane.
Postreženi boste dobro in čisto po
domače, Frizura in obleka nare¬
dita človeka.

Iz Liniersa pridete s col. 15 za
10 ctv. v dobrih petih minutah do
Calle Acassuso, nato peš 1 kva-
dro ravno v smeri colectiva in
eno kvadro na desno.

vsa oblast”, nato pa je Prevzvišeni spre¬
govoril o pripravah za proslavo stoletni¬
ce Pirčevega prihoda v Minesoti. Prijet¬
no je opisoval deželo, v katero je pri¬
nesel Pirc Kristusa, pa tudi življenje
slovenskih naseljencev v tistih krajih,
ob koncu pa povedal v čem in kako naj
bi tudi mi posnemali velikega rojaka.
Gdč. Vanda Majcen je recitirala “Pismo
misijonarju Pircu v večnost” in to za¬
radi temeljite priprave prav odlično.—
Tudi druga skladba je bila Tomčeva:
Čudovit si v svojih svetnikih G. dr. Sa-
velliju in “Gallusu” ne gre le priznanje
za izvajanje, ampak tudi za to, da sta
ponovila iz lanske Baragove proslave
ravno ti dve stvari in tako udomačila
dve kvalitetni moderni umetnini. —
Po odmoru je izčrpno prikazal Pirčevo
življenje in delo neumorni misijonski
zgodovinar g', dr. Franc Jaklič. Preda¬
vatelj zna tako živo pripovedovati, da so
ga ljudje tudi pri 35° vročine z užitkom
poslušali. — Z AVagnerjevim “Jubilate”
se je končala lepa Pirčeva proslava v
Buenos Airesu. M.M.

DRUGA DRUŽABNA PRIREDITEV
DRUŠTVA SLOVENCEV

Na Pristavi v Moronu so slovenski
rojaki imeli 16. februarja t. 1. zopet pri¬
liko, da so lahko v veselem razpoloženju
in ob dobri postrežbi preživeli lep večer.
Udeležba je bila tudi to pot zelo lepa.
Nad 400 rojakov se je odzvalo vabilu
društvenega odbora in prihitelo na Pri¬
stavo v Moron, kjer so prijetno razpo¬
loženje gostov večali razni šaljivi filmi,
Stalno pa izvrsten orkester naših fan¬
tov — godbenikov.

Vsi udeleženci družabne prireditve so
bili z njo zelo zadovoljni.

Paketi prispejo v 2 @  d ® e h

Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh

"AMERICA”

Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, Buenos Aires — Tel. 37-G904

od 8. -— 12.30 in od 14.30 — 20. ure.

Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES

Vsi paketi so zavarovani! Vsako, tudi najmanjšo škodo povrnemo v celoti.
Kvaliteta prvorazredna! Zahtevajte naš veliki cenik.

Tu navajamo samo nekatere cene.

III. Dnevno odpošiljamo z letalsko pošto zdravila:

10 gramov streptomicina: $ 190.—; 3.000.000 enot penicilina: $ 190.—;
1000 tablet PAS: $ 500.—. Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki $ 60.— več.

Rožne vence raznih vrst, od preprostih do naj finejših, primernih
za birmance.

Kipe, podobe, svetinjice, podobice.

Nalivna peresa, birome svinčnike.

Vse pisarniške potrebščine.

Vam nudi

SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA"
Victor Martinez 39, Buenos Aires

Posreduje Vam tudi vso odpravo paketov v domovino z vse¬
bino po naročilu.

Globoko užaloščeni naznanjamo vsem prijateljem in znan.
cem prepridko vest, da je naš nepozabni dragi brat, svak in
stric, gospod

img. Vinko M&šir

po šestletnem neizmernem trpljenju, previden s tolažili svete ve¬
re, v starosti 48 let, v Belgradu dne 29. januarja 1952, mirno v
Gospodu zaspal.

Pri dobrem Bogu bo pomirjen in potolažen. Mi bomo pa mo.
lili zanj in ga ohranili v najblažjem spominu.

Zora in dr. Franc Bajlec,
sestra in svak v imenu sorodstva
Buenos Aires, 16 februarja 1952.

Za mojo mamo je dne 30. januarja odšel moj dobri oče

ing, Hudoli Engee

Pokopali so ga na Svečnico pri Sv. Križu v Ljubljani.
Pokojnega bomo ohranili v lepem spominu vsi, ki smo
ga spoznali.

Buenos Aires, februarja 1952.

Dr. Marijan Zajec

Jfflarsilid® še me ve.,'

SLOVENCI PO SVETO

TRST

Poročila sta se na Svečnico g. Ado
Lapornik in gdč, Marjanca Prepeluh,
hčerka znanega slov. soc. prvaka pok.
Albina Prepeluha, ki je pred nedavnim
zapustila domovino. Čestitamo!

KANADA

V družini g. Pavleta Kvedra iz Ljub¬
ljane in njegove ge Tončke, roj. Schiff¬
rer iz Stražišča pri Kranju se je kon¬
cem januarja rodila hčerka Alenka-
Andreja. čestitamo!

OSEBI NOVICE

Poroka. V soboto, 23. februarja, sta
sklenila zakonsko zvezo na Ezeizi g.
Stanko Miklič iz Strug in gdč. Iva Pap-
ler iz Trnovega v Ljubljani. Mlademu
paru sta bila za priči ženinov brat g.
Jože Miklič in nevestin brat g. Franc
Papler, poročil ga je pa g. župnik Ore-
har. čestitamo!

Imenovanje. Novomašnik g. Milan
Povše je imenovan za kaplana v župniji
San Jose, Calle VI. No. 1560 v La Plati.

Družinska sreča. V družini g. Luke
Osterc in njegove ge Nace, roj. Dolinar
v Floridi so dobili hčerko. G. Slavimirju
Batagelju in njegovi ge Marjani, roj.
Kovač se je 26. februarja t. 1. rodil sin,
ki bo pri krstu dobil ime Gregor. G.
Franc Šenk in njegova ga Ana, sta do¬
bila 14. februarja hčerko Marijo.

G. Lojzetu Debevcu in njegovi gospe
Marici, roj. Mayer, se je 29. februarja
rodil sin Tomaž. G. Franc Trpin in nje¬
gova gospa Zalka, roj. Belič, sta dobila
hčerko. Čestitamo!

t Elizabeta Kačar. Iz Ljubljane je pii-
šlo žalostno sporočilo, da je tamkaj dne
25. januarja t. 1. po hudem trpljenju pre¬
minula gospa Elizabeta Kačar, žena
znanega biv. trgovca in posestnika g.
Karla Kačarja. Blago pokojnico so od¬
likovale vse čednosti, ki jih premore do¬
bra, poštena in verna slovenska mati.
Svojih devet otrok je vzgojila v strogo
krščanskem duhu. Bila jim je dobra mati
in v njej so siromaki imeli vedno veliko
podpornico. V vsem Trnovem je uživala
velik ugled ter so jo vsi imeli radi. To
je pričal tudi njen pogreb, ko so jo po¬
leg težko prizadetega moža, sinov in
hčera, ter ostalih sorodnikov kljub iz¬
redno slabemu vremenu spremljali k
večnemu počitku k sv. Križu številni
znanci in veliko tistih, ki so bili deležni
njene podpore. Za blago pokojnico ža¬
luje doma njen mož Karel, 2 sinova in
tri hčere, tu med nami v Argentini pa
njen sin zdravnik g. dr. Ivan Kačar s
svojo družino. Njemu in vsem njegovim
sorodnikom ob izgubi ljubeče matere iz¬
rekamo iskreno sožalje, olagi bokojnici
pa želimo, da bi prejela za vsa svoja
številna dobra dela obilno plačilo pri
Bogu. Naj počiva v miru v domači zem¬
lji!

t Jože Malovrh. V Polhovem Gradcu
je 13. januarja t. 1. mirno v Gospodu za¬
spal ugledni posestnik Jože Malovrh. Ob
veliki udeležbi domačinov so ga poko¬
pali na domačem pokopališču v Polho¬
vem gradcu dne 13. januarja. Pokojnik
zapušča v Argentini žalujučega sina
Avgusta z družino, v Španiji drugega si¬
na, g. kaplana Franceta, doma pa na
domu hčerko Ivanko, v Velikih Laščah
sina Jerneja in v Radovljici hčerko
Marijo z družino. Vsem ob izgubi dra¬
gega in skrbnega očeta izrekamo globo¬
ko sožalje.

t Bogomir Kranjc. V bolnišnici Fer-
nandez v Buenos Airesu se je v zad¬
njem času zdravil naš primorski rojak
g. Bogomir Kranjc, ki je pred leti kot
novonaseljenec z ostalimi slov. emigran¬
ti prispel v Argentino ter si tu ustvaril
novo življenje. V bolnišnici se je podvr¬
gel težki operaciji na vratu, kateri je
2. marca podlegel. K večnemu počitku so
ga položili na pokopališču v Buenos Ai¬
resu. Vsem njegovim sorodnikom izre¬
kamo naše iskreno sožalje.

CERKVENI OGLASNIK

BIRMA SLOVENSKIH OTROK

bo v nedeljo 9. marca ob štirih
popoldne v župnijski cerkvi v Ra-
mos Mejia. Zakrament sv. birme bo
slovenskim otrokom podelil prevzvi¬
šeni g. škof dr. Gregorij Rožman,
ki bo imel najprej cerkveni nago¬
vor. To bo njegov zadnji cerkveni
govor, ki ga bo imel letos med ng-
mi in se bo z njim tudi poslovil od
Slovencev v Argentini. Po birmi bo¬
do še litanije z blagoslovom. Slov.
dušni pastirji opozarjajo slov. star¬
še, naj pravočasno poskrbe, da bo¬
do njihovi otroci, ki mislijo iti k sv.
birmi pravočasno izprašani in da
bodo od svojih dušnih pastirjev do¬
bili potrebne listke za birmo. Brez
teh listkov ne bo noben otrok pri-
puščen k sv. birmL

Mrmštvemi oglasnik

Društvo Slovencev se iskreno zahval¬
juje vsem, ki so pripomogli k lepemu
uspehu druge družabne prireditve na
Pristavi dne 16. februarja 1952. Poseb¬
no se zahvaljuje za vneto in nesebično
sodelovanje članicam Slovenske dekliš¬
ke organizacije in članom Slovenske fan¬
tovske zveze. Posebno zahvalo zasluži¬
jo tudi one gospe, ki so darovale razno
pecivo. Prav tako velja zahvala g. L.
Lenčku, ki je s svojimi filmi pripomogel
k veselemu razpoloženju številnih že kar
rednih — obiskovalcev naših prireditev.
Vso zahvalo in pohvalo zasluži tudi or¬
kester naših fantov “Harmonija Jazz”.
Vsem tem in ostalim sodelavcem iskrena
hvala! Društvo Slovencev.

Prosimo starše otrok, ki so že dovršili
12 let in še hodijo v osnovno šolo, da jih
nemudoma javijov društveni pisarni ra¬
di izpita čez zadnji letnik osnovne šole
(sesto grado). Zlasti pozivamo vse tiste,
ki mislijo preiti na srednjo šolo ter di¬
jake, ki nameravajo delati kakršneko¬
li izpite na srednji šoli. Izpiti se bodo
začeli v drugi polovici meseca marca,
zato s prijavo v interesu naše mladine
nikar ne odlašajte. Potrebne informaci¬
je glede izpitov in priprave na izpit, se
dobijo v društveni pisarni.

INSTITUTO DE IDIOMAS
DR. L. T U R E
Gualeguaychu 2404

esq. Marcos Sastre
Slovenski, španski, angleški, la¬
tinski, francoski, nemški in itali¬
janski jezik se poučuje po
Pesov 20.— mesečno

PRODAM ZEMLJIŠČE

v Lcmusu, 379 kv. metrov. Vsa
pojasnila dobite v

Calle Cosguin 1064, Buenos Aires

.. . da v 21+ urah človeško sn
udari 103.389 krat, da človek vdif
ne in izdihne 23.01+0 krat, da štet
skozi njegova pljuča ok. 200 \
zraka in da njegova kri pretel
168 milijonov milj. Človeško telo
tem času producira 1+50 ton ene,
gije, odda 85,6 stopinj toplote, pi
rabi pa 1,8 kg hrane in 1,2 litra U
kočin. človek v 21+ urah izgovoi
povprečno 1+800 besed in spni
sedem milijonov možganskih celit
Nohti zrastejo za 0,05 mm, lasj,
0,02 mm, premakne pa se 750 vel
jih mišic.

.. .da so Španci, ki so prvi pri
šli v južno Ameriko, luščili zlato  «
platine, ki so jo izdelovali tedanj,
Indijanci, ker so smatrali zlitim
kot manjvredno.

.. .da so 1. januar kot Novo k
to v Angliji uvedli šele l. 1751
kjer se je dp tedaj novo leto pri
čenjalo s 25. marcem.

...da  je na vsakih 1000  otro!
50 nadarjenih, 20 izredno nadut
jenih in samo eden nadpovprečen

OBVESTILA

SFZ bo priredila v nedeljo, 16. marci
t. 1. v Don Boscovem zavodu v Ramo
Mejia športni dan za vse fante s slede
čim sporedom: Ob 9.30 sv. maša; cl
10.30 lahkoatletski miting: tek na 10
m, skok v višino, skok v daljavo, tek n:
400 m .met krogle, met diska, tek »
1000 m, tek štafete 4x100 m; kosilo; ol
13. uri ping-pong turnir dvojke; ob 14
uri odbojka; ob 15.30 telovadni nastop
ob 17. uri nogometna tekma (nogometa
si iz slov. begunskih taborišč v Avstri;
proti nogometašem slov. beg. taboriš:
iz Italije.)

Prijave do 15. marca vklučno pri spot
tnem referentu SFZ.

Pohitite v velikonočnimi darilnimi paketi!
še § e eus z m t & t

SUDEIPOET-T1ST

dostavlja vašim svojcem v domovini pakete v času 20 - 30 dni.
Vsako izgubo povrnemo. Pošljete lahko po volji vse stvari.

MOKA V VREČAH: 45 kg $ 252.— (franco meja) in $ 336.—
franco sprejemnik.

NAROČILA SPREJEMAMO: Reconquista 656/1-2, vsak dan od
9.—12.30 in od 3.—6.30 ure. Ob sobotah samo dopoldne.
Telef. 31 -^241.

Iz notranjosti Argentine tudi lahko naročate pakete. Z naročilom
je pa treba poslati denar po giro postal.

nrarna iia

zlatariraa

Tel. 76-9160

"ČASA B €1 V U ”

OLAZABAL 2336

pol kvadre od Cabilda 2300

BUDILKA — višek obzirnosti in prizanesljivosti.

Prejeli smo najnovejše nemške budilke znamke “KAVALIER”. Svoje
lepo ime zaslužijo zaradi tega, ker opravljajo svojo nalogo na najbolj
obziren in vljuden način. Svojega gospodarja spravijo iz postelje ta¬
ko, da ga pri tem živčno preveč ne razburijo. Ob določeni uri začne
budilka lahko tolči na svoj zvonček, desetkrat zaporedoma v presled¬
kih desetih sekund. Kdor ima rahel spanec, se bo že pri prvem udar¬
cu prebudil. Kdor pa spi tako trdno, da ga ti udarci ne bi prebudili,
tega vrže nato budilka iz postelje z vsem svojim ropotom.

AVTOMATIČNE URE

znamke Cyma, Unver, Record Watch Geneve, Hidalgo — kakor tudi
solidne švicarske ure v najnovejši izdelavi in modernih oblikah.

POROČNE IN ZAROČNE PRSTANE — v 18 krt zlatu.

VSA POPRAVILA UR IN ZLTNINE TER NAKITA — točno, hitro in
zanesljivo.

bnpr®nta “Dorrego”, Dorrego 1102, Buenos Aires, 7. E. S4-4644

a, c,