— 186 —

PRVI SNEG
~W   li      (Spisal V. Kosmak. Preložil Jožef Gruden.)
}iLw Pe'i Je prasketal ogenj ter svetil skozi luk-VjJLj*   njico v vratcih po sobi   Ura je kazala še le
raHra St'r' a'' v s0')' 'e ^1'0 temolnO' ^er ie imcla ¦$3X5* nnajhna, napol z mahom zamašena okenca. 'i1|mL* Zunaj je bilo obnebje žalostno kakor plašč ^^Hl^ starega berača, ki je nekoliko prej prosil ij&Hjt    pri vratih.
IPB^E'           Ko mu je Francka podala košček kruha,
je mel berač rnraza z rokama ter jo za~ hvaljeval: ,Bog ti plačaj stotisočkrat in varuj te, Ijubo dete, da bi ti ne bilo treba na stara leta prosjaiiti ka-kor meni."
Štiriletna deklica Francka ga je začudeno pogle-dala, zaprla vrata ter stekla nazaj v sobo. »Babica, zakaj berači ta mož, ko mu je tako mraz ?"
.Ljubo dete, ti tega ne umiš. Da ima doma kaj jesti, bi pač rajši doma ostal lepo pri peči kakor mi. Počakaj, denem še nekoliko na ogenj, da ne bo ugas-nilo."
Babica je dela še debelo poleno na ogenj ter spet sedla na klop, kjer je bil vzjdan železen kotcl. To je bil babičin prostorček. Rekavala je, da ji je tam najbolj všeč, kerse tudi iehko malonasloni na kotel, ki jo greje.
»Francka, sedi lepo tukaj na stolček, pa poziblji Jožka, ako bi se vzbudil. Ko bi se vzbudil, bi jokal po mamici, a mamica pride še le zvečer domov, z očetom vred.
,Kaj mi pa prinesejo!"
BLjubica moja, jaz ne vem, kaj, ali mislim, da svetega Miklavža in ovčico — lepo belo."
,,Pa jabolk tudi?" je vprašala Francka, nagnila glavico k levi rami tcr zaupljivo zrla v babico.
,Seveda — pa pozlačenih orehov tudi. Vse to ti prineso od svetega Miklavža."
„0 joj!" je plosknila deklica z okroglitna ročicama tf>r veselja poskočila na stoičku.
¦     -                              — 187 -
V  tem je bilo slišati zunaj pod oknom urno cepe-tanje. Kljuka v vratih je zaškripala, in v sobo je stopit deček s čepico na glavi. Kamižolo je imel sneženo.
,,Babica, babica, zunaj pa sneži, poglejte." ,Pstl" mu je zapretila babica. ,Ne kriči tako, da ne vzbudiš Jožka. Pojdi v vežo, otresi sneg s sebe pa sleci kami-žoio. Ubogaj, Karolček!"
Pogledala je skozi okno. ,,Pa res sneži, lejte si no."-
nBabica, prosim, dajtc mi kruha, sem laten", \e prosil deček ter slačil kamižolo
,,Precej, precej, samo da zaprem kokoši."
Š!a je na dvorišče, pogledala v kurnik, ali so notri vse kokoši. zaprla vrata, pa šla v shrambo po kruh ler ga dala otrokoma.
Francka je zlezla na klop za mizo ter zrla skozi okno, kako čudno padajo snežinke in se kopičijo.
Babica je pa sedla h kotlu in jela presti.
V sobici je bilo tako tiho, tako gorko, tako prijetno. Karolček je sedel poleg babice in gledal, kako se preja navija na vreleno.
..Babica", je vprašala čez nekoliko časa Francka^ ,od kod pada sneg?"
,Z neba."
,,Kdo pa ga meče dol?"
nAngelci."
,,AngeIci ? Kako pa?" se je čudom začudila Francka.
,Pojdi sem, sedi lepo na stolček, pa ti povem."
Francka je skočila s klopi, primaknila stolček k babici, položila glavico na njeno koleno, sklenila po-božno rožici ter poslušala
,,Vesta. otročička, angeli bivajo pri Bogu v ne-besih. Mi jih ne vidimo. ker so tako tako daleč. Le zvečer, kadar razsvetljujejo svoje sobice, vidimo te njih lučice. To so zvedice."
,AH ima vsak angelček lučkor", vpraša Karolček.
^Vsak, dragi moj."
,O joj, koliko jili mora biti!"
,Toliko. da jih nihče se sošteje! !n vsi angelci gledajo dol z neba na zemljo ter opazujejo, kaj kdo dela, vidijo vsako travico, vsako cvetlico, celo vsakega
— 188 —
črvička, in parijo, da se nikomur ne pripeti kaj žalega.
—   Ko  je Bog  ustvaril  zemljo   in   prva dva človeka
—         Francka,   kako sta se imenovala  prva dva člo-veka ?u
,,Adam in Eva."
.Viš, saj si si zapomnila. Si že pridna. Ko je lorej Bog ustvaril Adama in Evo, so hodili angeli z njim vred v raj, Oospod Bog je govoril z Ijudmi, angelci pa so se igrali s ptički in s cveticami ter imeli r njimi največje veselje.
Nekoč se je Bog zopet odpravljal v raj. Angeli so se ze veselili. da pojdejo z n\im, aii Bog \\m rete-. .Danes ostanete doma. Ljudie so grešiii, in zato jih danes izpodim iz raja ter prokolnem vso zemljo!" In Oospod Bog je gledal tako resno, glas njegov je bil tako preteč. da so se angelci strahu tresli. Še pred nebeška vrata si niso upali, gledali so le skozi okenca, kako je Bog izgiial Ijudi iz raja, ter so groze prenehali peti. Videli so, kako pada na vso zemljo nekaj kakor žalostna   senca in kako zemlja   izgublja   vso krasoto.
Tedaj je bil v nebesih žalosten dan. Angeli niso dalj časa same žalosti nič pogledali na zemljo. — Ne-koč je angelček slučajno pokukal skozi okence in pre-strašeno zaklical: ^Bratci, poglejle, na zemlji je vse cvetje uvelo, drevesa nimajo listja in trave ni po lokah." Ostali angelčki so se rinili k okencem pa v resnici niso mogli zemlje spoznati.
Šli so k Bogu: nOče nebeški, kaj pa se je zgo-dilo na zemlji?'
,Mila deca", je izpregovoril Bog, ,to je zima. V kazen za greh mine in umrje vsako leto na zemlji vse cvetje, vse žito, vse drevje."
Ko so angeli to slišali, so jeli lako plakati, da se je razlegalo po vseh nebesih. Toli žal jim je bilo cvetja in drevja. Šli so pred nebeška vrata, stopili kraj neba, zrli na zemijo k uvelemu cvetju ter plakali, da nikdar tega. In te njih solze so padale dol k nam in lete se izpreminjale v lepe bele snežinke. Pa snežec je padal na cvetje, na žilo, na drevje, kakor lahna peresca na speče dete,   in vsem   rastlinam  je bilo  pod   snežcetn
—  189 —
tako prijetno, tako toplo, da so se vzbujale spomladi še lepše in veselejše nego so bile poprej. In to je bilo angelcem tako všeč, da od te dobe vsako leto, kadar na rimo cvetje uvene, plakajo iz Ijubezni do cvetek, da ne bi umrle za vselej.
Ljudje pravijo, da je to sneg, ali to ni sneg, am-pak angelske solze."
Olrokoma je zastajala sapa, in zrla sta babico tako začudeno.
rtKako more sneg greti cvetke, babica, saj je mrzel ?"
,,Za tebe je mrzel, ali cvetice greje. Da si ti cvetica, bi grel tudi tebe "
„Viš, Karolček!" si je odddehnila Francka, »cvetice greje. Ti tega ne veš, pa babica to vi'."