GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Našli del zidu antične naselbine iz prvega stoletja
Carnium je bil močna utrdba
Nova priložnost za stare apetite?
Samoupravne interesne skupnosti se ukinjajo, naloge kmetijskih zemljiških skupnosti naj bi po novem prevzeli upravni organi v občinah in republikah. Nihče ne zanika, da so zemljiške skupnosti v nekaterih občinah že doslej podlegale "občinskim interesom" in da so bile le podaljšana roka občinske oblasti, nihče tudi ne zagovarja načina financiranja, kakršen je v veljavi (več kmetijske zemlje "prodajo", več imajo denarja); zdi pa se, da bo med sedanjo in novo obliko nastala praznina, v kateri bo dovolj prostora za apetite po pozidavi najboljše kmetijske zemlje. Nobena skrivnost ni, da v nekaterih občinah komaj čakajo na ukinitev zemljiških skupnosti, predvsem zato, da bodo lahko ponovno potegnili iz predale stare načrte, ki se "zajedajo" tudi na polja in travnike. Leopold Zupan se je zato na petkovi seji odbora za agroživilstvo (ki deluje pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko) upravičeno vprašal, ali bomo dobili nove Planine, nove komunalne cone...
Zakaj tolikšna zaskrblejnost? Zato, ker je
že dosedanja praksa pokazala, da pri birokratskih načrtovalcih plodna kmetijska zemlja nima prave cene; zato, ker je razmerje med odškodnino za najboljšo in najslabšo zemljo še vedno premajhno, da bi odvračalo graditelje od pohlepa po njivah in travnikih; tudi zato, ker celo iz republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prihajajo strokovne razlage, ki jim oporekajo celo laiki. Samo en primer: po mnenju kmetijskega ministrstva pri gradnji igrišč za golf ne gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča, ker je "golf igrišče v naravi travnik", na katerem je kmetijska raba omejena, in ker se na takšnem igrišču še vedno lahko kosi trava! Na Bledu se takšnim razlagam potihem smejejo, na glas pa računajo, da jim tudi pri širitvi igrišča zagolf ne bo treba plačati odškodnine.
C. Zaplotnik
Kranj, 9. oktobra — Kako velik je bil antični Carnium v prvem stoletju? Vse to se mota po glavi arheologu Milanu Sagadinu « kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Te dni so namreč na Rajskem vrtu gradu Kieselste-ln' v tretji sondi, izkopali del zidu nekdanjega Carniuma in posamezne predmete, ki potrjujejo obstajanje utrdbe.
»Najdba ni samo najpomembnejša v zadnjih 12 letih, je hkrati tudi »ključ«, ki povelje posamezne arheološke najdbe, o tem KDO in KAKO 8o živeli naši predniki. Posebno sem vesel dveh delov redko in lepo ohranjene langobard-
ske keramike. Langobardi, ki so živeli v Kranju od 546. do 568. leta, so ornamente v zeleno keramiko odtiskali s pečati,« pripoveduje o arheološkem »zakladu« Milan Sagadin.
Za poskusne odkope na vrtu gradu Kieselstein so se odločili tudi zato, ker je bil to edini nepozidani prostor v starem delu Kranja. Na prve arheološke plasti so naleteli že pri prvem kopanju ob gradu. Najpomembnejše odkritje jih je počakalo v tretji sondi.
Zid utrdbe nekdanjega Carniuma in delčki fine rimske keramike. Tam je bila tudi lepo oblikovana fibula — sponka in antično pisalo stilos, vse iz pr-
vega stoletja. Prihodnje leto bodo s poskusnimi izkopavanji nadaljevali na Pungartu. Samo zato, da bi povezali, oziroma odkrili, ali se ni antični Carnium kot naselbina razprostiral od sedanjega gradu do rta Kranja?
Arheološke najdbe v Kranju in okolici so pogoste. Tako so v gozdiču, med Čirčami in Hrastjem izkopali sledi nekdanje vile Rustike iz 4. stoletja. Takrat so bile »vile« gospodarsko samostojne enote. V delu temeljev so našli tudi večji kos nekdanjega rimskega nagrobnika z nekaj ohranjenimi črkami.
Besedilo in slika: M. Kunšič
Vlak bratstva gre na pot
Kranj, oktobra - V četrtek, 12. oktobra, zvečer bo tradicionalni vlak bratstva in enotnosti odpeljal proti Srbiji več kot tisoč Slovencev v goste k njihovim srbskim prijateljem. Z Gorenjske jih bo šlo z vlakom 115, nekaj manj kot prejšnja leta. Vlak bo z Jesenic odpeljal ob 23.35, iz Radovljice ob 23.50, >z Kranja ob 00.10, iz Škofje Loke ob 00.19 in iz Ljubljane ob 00.40. V Zidanem mostu se bo gorenjskemu vlaku pridružil štajerski vlak. V petek ob 9. uri dopoldne bo za vse udeležence vlaka sprejem v Beogradu na Topčideru; od tod bo mariborski vlak odpeljal proti Kraljevu, jeseniški pa proti Titovim Užicam. Tudi tokrat vse srbske občine, ki pričakujejo obisk prijateljev iz Slovenije, pripravljajo zanje zanimive Programe ogledov in kulturnih prireditev. Vlak bratstva se bo v Slovenijo vrnil v nedeljo, 15. oktobra, v zgodnjih jutranjih urah; v Ljubljani bo ob 6. uri zjutraj, v Škofji Loki ob 6-27, v Kranju ob 6.36, v Radovljici ob 7.15 in na Jesenicah ob 7.31.
Naj vlak tokrat še bolj kot doslej ponese s seboj željo Pp razumevanju med našimi narodi, po resničnem bratstvu! D- Dolenc
Nov Glasov izlet
Zopet v Neznano!
V soboto, 21. oktobra, se bomo odpravili na tradicionalni jesenski Glasov izlet, ki ga zaradi dotedanje kvalitetne izvedbe spet pripravljajo v kranjski turistični agenciji Odisej. Že po tradiciji bomo izžrebali 40 naših naročnikov, ki se bodo izleta udeležili brezplačno, hkrati pa bo omogočeno tudi nadaljnji petdeseterici, da se bo (790.000 din) izleta udeležila na svoje stroške. Podrobnejše informacije lahko dobite v Odiseju, Maistrov trg 2, Kranj ali po telefonu 21-790, kjer že zbirajo tudi prijave.
Seznam izžrebancev, kot vse potrebne podatke bomo objavili v petkovi številki, kjer bomo za vse tiste, ki še nikoli niste bili z nami razkrili tudi vrsto zanimivosti.
Posebej obveščamo in hkrati prosimo, da se nam pismeno javijo (Gorenjski glas, Moša Pijade 1, 64000 Kranj "Za Glasov izlet") vsi tisti, ki ste za nagrado prejeli udeležbo na Glasovem izletu, pa na njem še niste bili!
'Eksplozija v kranjski toplarni" • 110-letnico organiziranega gasilstva v Kranju in 30-letnico delovanja Gasilske reševalne aluibe Kranj so minuli četrtek popoldne gasilci delovno proslavili z veliko gasilsko vajo v Toplarni na Planini pri Kranju. Namiiljeni požar, ki je nastal ob eksploziji 500- tonskega rezervoarja, je gasilo 40 poklicnih gasilcev, sodelovali pa ao tudi prostovoljni gasilci Primskovega in Straiišča in reievalci kranjskega Zdravstvenega doma. Inštruktor in vodja preventive kranjskih poklicnih gasilcev Milan Pogačnik je nazadnje ocenil, da je bila vaja dobro izvedena. - A. Ž. ■ Foto: F. Perdan
RAZSTAVE: ogrevalne, solarne tehnike, gradbenih, izolacijskih materialov, stavbnega pohištva pohištva, dekorative, gospodinjske
opreme,..-
KRANJ-
^^^^^^^ \
Kolesarski izlet
Kolesarska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi vse upokojence, ljubitelje izletov v naravo, da se udeleže kolesarskega izleta. Ta bo v petek, 13. oktobra, ob 8. uri, izpred zgradbe Društva upokojencev. Relacija izleta je naslednja: Kranj - Skofja Loka -Goričane • Zbilje - Smlednik -Kranj.
O položaju otrok v
■ v« t
občim
Kranj, oktobra - V okviru tedna otroka, ki je potekal od 2. do 9. oktobra, so pri Zvezi društev prijateljev mladine v Kranju, pripravili posvet o položaju otrok v občini in možnostih za njihov zdrav duševni in telesni razvoj. Posvet, ki se mu bodo pridružili predstavniki vseh pomembnejših ustanov, ki delajo z otroki in zanje, bo jutri, 11. oktobra, ob 8. uri v poslopju kranjske občinske skupščine.
D. Ž
MIHA NAGLIC ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Dalajlama in Azerbajdzan
Dalajlama je dobil Nobelovo nagrado za mir in Azerbajdzan je postal suveren. Imata ti dve novici, ki sta iz srednje Azije prispeli k nam, v srednjo Evropo, kaj skupnega ? Imata. Sporočata namreč, da se v deželah med sovjetskim in kitajskim velikanom dogaja nekaj podobnega kot v državah, ki so po zadnji vojni ostale na sovjetski strani Evrope: obnašajo se konfederativno. Postati hočejo suverene države, ki so z drugimi združene zaradi nekaterih skupnih ciljev. Starejši in večji bratje so pač tu, v soseski, a njihove (pred)pravice niso večne. Novica, ki prihaja iz Moskve, to potrjuje: »V Bakuju so objavili zakon o suverenosti Azerbajdžana. Zakon določa, da je Azerbajdzan suverena socialistična država v okviru ZSSR, ki samostojno rešuje vsa politična, gospodarska in druga vprašanja razen tistih, ki jih je prostovoljno prenesla na ZSSR in si pridržuje pravico do svobodne odcepitve od ZSSR.« (Delo. 7. 10. 1989)
Mohamedanski Baku na obali Kaspijskega morja se torej obnaša kakor krščanska Ljubljana na sončni strani Alp, pa ga zato v Moskvi še ne dolžijo separatizma in izdaje sovjetske stvari. Sedem desetletij poslušnosti je dovolj in preveč. Prišel je čas, ko je treba razčistiti račune, da bi lahko ostali prijatelji. »Iako smo brača, a ono nam kese nisu sestre«, pravi bratski pregovor.
Nekoč je legendarni boljševik Zinovjev izjavil: »Mi ne moremo brez azerbajdžanske nafte in brez turkmenskega bombaža. Toda mi si teh dobrin ne prisvajamo tako kot nekdanji izkoriščevalci; jemljemo jih kot starejši bratje, ki prinašajo baklo civilizacije.« (Vpetrograjskem sovjetu, 17. 9. 1920)
Bakla starejšega brata je dogorela in so stvari, kijih Azer-bejdžanci sami ne vidijo. Dejstva na primer, da bi morali pravico, ki jo zahtevajo zase, pripoznati tudi Armencem, ki Živijo v Gorskem Karabahu.
Zdi se, da so ljudje, ki dihajo gorski zrak, še bolj občutljivi za svojo svobodo kot tisti, ki žive v nižinah. »Alpski Hrvati«, Armenci v Gorskem Karabahu, Tibetanci in še kdo so si v tem edini. Kljub duhovnim in drugim razlikam ter daljavam, kijih ločujejo. Suverenost je tudi za starodavni narod Tibeta pogoj, brez katerega mu ni obstanka. Noro bi bilo, če bi se zbralo poldrugi milijon Tibetancev, od katerih ima vsak statistično kar dober kvadratni kilometer prostora pod soncem, in začelo izzivati poldrugo milijardo Kitajcev. Streha sveta je sicer visoko, Trg nebeškega miru je še višje. Veliki lama, tisti, ki je deležen »oceana znanja«, ve, kako je treba s Kitajci. Za svojo držo sije prislužil Nobelovo nagrado za mir, »ker sije dolga leta in brez poseganja po sili prizadeval ohraniti zgodovinsko in kulturno dediščino svojega naroda.« (Delo, 6. 10. 1989) Leta 1959 so se na silo uprli Kitajcem. Uspeha seveda ni bilo in dalajlama je moral v izgnanstvo. Narod maloštevilnih, ki ga vse bolj ogroža priseljevanje iz rodu brezštevilnih — Kitajcev, pa je ostal in kljuboval.
Visoko v gorah je življenje predragoceno, da bi si razbijali glavo ob kamen. Da je res tako, priča tudi dejstvo, da so v Tibetu še nedavno poznali mnogomoštvo. Ženska kot »produkcijsko sredstvo« za razmnoževanje rodu je v tej budistični deželi tako dragocena, da si lahko privošči več »producentov« hkrati. V Azer-bajdžanu je drugače. Tam so kot mohamedanci še prakticirali mnogoženstvo, ki pa so ga sovjeti prepovedali. Slej ko prej bomo vsi na istem — pri krščanski monogamiji, pri eni sami ženi. Pri čemer je še to težko dobiti in nato prenašati — posredno, če se imenuje svoboda.
Miha Naglic
termopol
TERMOPOL
PREDELAVA PLASTIČNIH MAS Sovodenj
Komisija za delovna razmerja pri DO Termopol Sovodenj, razpisuje prosta dela in naloge
VODJA TISKARNE IN LABORATORIJA
Pogoji:
— srednja izobrazba — smer grafik
— 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Pisne prijave pošljite na naslov Termopol 64225 Sovodenj v roku 8 dni od objave.
GLAS
Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika, Tržič), Dušan Hu-mer(šport). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Šinik (fotografija). Igor Pokom (oblikovanje), Mirjana Draksler in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 -603- 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27 -960.
Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 —1/72.
uredništvo tel. 21860
Kranj: Program kranjskih komunistov namenoma provokativen
Soglasna podpora Kučanu
Kranj, 9. oktobra - Programsko volilna seja občinske konference ZKS Kranj bo 26. oktobra, v pripravah nanjo se je doslej sestalo nekaj več kot dve tretjine osnovnih organizacij, ki različno ocenjujejo provokativno sestavljen program kranjskih komunistov, evidentirali so izredno veliko možnih kandidatov za članstvo v centralnem komiteju ZKS in ZKJ, pri čemer je Milan Kučan dobil soglasno podporo pri kandidaturi za predsednika predsedstva CK ZKS, Miloš Prosenc pa za sekretarja, medtem ko za poklicne funkcije v občinski ogranizaciji kandidatov še nimajo.
Kadrovskih predlogov za članstvo v najvišjih organih zveze komunistov toliko v Kranju še ni bilo, saj je za članstvo v CK ZKS evidentiranih kar 32, v članstvo v CK ZKJ pa 20 možnih kandidatov, kar Branko Mervič, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj tolmači kot željo kranjskih komunistov po zastopanosti v najvišjih organih. Pristanke vseh evidentiranih imajo, nimajo pa jih pri evidentiranih možnih kandidatih za poklicne funkcije v občinski organizaciji, ker se sedanjim mandati iztekajo, bodo nove morali izvolili. Branko Mervič pravi, da so pri evidentiranju skušali "prebiti krog znanih ljudi", zato mnogi evidentirani kot razlog za odklanjanje funkcije navajajo politično neizkušenost ter da svojo prihodnost vidijo predvsem v stroki.
Drugačen in svež je program kranjskih komunistov, ki so ga podnaslovih: Za boljše življenje. Branko Mervič pravi, daje program namenoma provokativen, drugačen od dosedanjih partijskih programov, sestavljajo pa ga tri poglavja, ki obravnavajo politični sistem, razvoj Kranja in občine ter notranjsko partijsko organiziranost. Kakor je bilo moč pričakovati, doživlja v osnovnih organizacijah različne ocene, nekatere sredine mu preprosto ne verjamejo, druge podpirajo, tretje nasprotujejo. Pogledi so različni zlasti pri odnosu zveze komunistov do
Jeseniški komunisti o evidentiranju:
Doslej te možnosti nismo imeli
Jesenice, 9. oktobra - Na Jesenicah evidentirajo kandidate za partijske funkcije, delegate in celo za skupščinske volitve že od marca dalje. Še sedem osnovnih organizacij ZK mora opraviti programsko - volilne seje.
V občinski organizaciji Zveze komunistov na Jesenicah je danes 1746 članov, ki so organizirani v 80 osnovnih organizacijah Zveze komunistov v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Na letošnje programsko - volilne seje so se skrbno pripravili, tudi na občinsko konferenco, ki bo predvidoma 2. novembra.
»Ze pri nadomestnih volitvah smo ugotovili, da mora biti evidentiranje stalen proces, zato smo že letos spomladi začeli z načrtnim evidentiranjem kandidatov za funkcije v osnovnih organizacijah, občinskem komiteju in predsedstvu, za delegate na kongresih in tudi za skupščinske volitve,« pravi izvršni sekretar občinskega komiteja na Jesenicah Tomaž Mencinger,» po osnovnih organizacijah so bili najprej presenečeni nad tako obliko dela, potem pa so se večinoma strinjali s takim načinom. Nekateri so v anketne in evidenčne liste celo zapisali, da prej takšne možnosti niso imeli. Evidentiranje poteka seveda vse do konference, vse predlagane kandidate pa bomo vprašali, ali se s kandidaturo strinjajo. Tudi predlagane kandidate za oba kongresa in za člane posameznih komisij pri komiteju.
Na Jesenicah smo se med drugim tudi odločili, da se zmanjša število Članov v komiteju (od 35 članov na 25). Doslej se je na programsko - volilne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov v roku pripravilo 77 odstotkov vseh osnovnih organizacij ali 61 osnovnih organizacij Zveze komunistov - ostaja jih še sedem. Predvidevamo, da bodo opravili programsko - volilne seje še ta teden ali naslednji teden.«
D. Sedej
Generalka za volitve v prihodnjem letu
državne uprave in družbenopolitičnega sistema nasploh. Pr°' gram predstavlja izziv za komuniste, roko pa ponujamo vsem, ki si želijo, da bi Kranj kot občina in mesto pridobil nekdanjo veljavo, je dejal sekretar Mervič in dodal, da ne bi bilo dilem, da v Kranju zveza komunistov ne želi sestopiti z oblasti.
Upadanje članstva je nasploh značilno za zvezo komunistov, tudi za Kranj, kjer je v zadnjih štirih letih organizacijo zapustilo tisoč članov, od tega letos 354. Še vedno pa s 3.300 člani ostaja ena najmočnejših občinskih organizacij v Sloveniji-
M. V.
Loška programsko-volilna konferenca čez mesec dni
Komunisti za
interesno
združevanje
Škofja Loka, 9. oktobra - Poročilo o delu je, skupaj s programski* mi usmeritvami za naprej, škofjeloški občinski komite zveze komu* nistov posredoval v razpravo osnovnim organizacijam. Te se, kot J£ dejal sekretar komiteja France Benedik, sestajajo, vendar odziva na ponujeno gradivo še ni.
Programsko-volilna seja škofjeloškega občinskega komiteja ZKS bo 8. novembra. Vzrok za približno enomesečni zamik tiči v nerešenih kadrovskih zadregah. V petek je predsedstvo sprejelo dokončno kandidatno listo za sestavo komitejevih teles. Za predsednico komiteja je predlagana Mirjam Jan-Blažič, sekretar pa naj bi bil še naprej France Benedik. To sta tudi edina kandidata za ti dve funkciji.
Na programsko-volilni konferenci je pričakovati nekaj več besed o spremembah organiziranosti zveze komunistov, katere posledica je prešibka aktivnost v prenekateri osnovni organizaciji. Približno petnajst odstotkov osnovnih organizacij še doslej niso opravile niti svojih volilno-programskih sej. Glasovi o nujnih organizacijskih spremembah prihajajo v komite že dalj časa. Razmišljajo, da bi v manjših podjetjih z maloštevilnimi člani zveze komunistov imeli samo aktive, člani pa bi se povezali v krajevne osnovne organizacije, kjer bi se organizirali po interesih.
H. Jelovčan
Tržiški komunisti pred programsko volilno
konferenco
Največji poudarek dan gospodarjenju
Tržič, oktobra - Priprave na programsko volilno konferenc0 tudi v tržiški občini potekajo dokaj intenzivno. Kot pravi ipzC Klofutar, sekretar Občinskega komiteja ZK Tržič, je pretekli teden delo zaključila kadrovska komisija, ki pa ni imela lahkega dela. Iz osnovnih organizacij namreč niso dobili konkretni/1 predlogov kadrov za določene funkcije, večina organizacij paJe tudi evidentirala minimalno število kandidatov. Poročilo o del11 občinskega komiteja je v zaključnih pripravah, obravnavalo P ga bo najprej predsedstvo, nato pa še občinski komite ZK. P°r°' čilo s programskimi izhodišči, ki ga pripravlja posebna delovna skupina, bo skupaj s kadrovskimi predlogi šlo že konec tega aH začetku prihodnjega tedna v obravnavo v osnovne organizacij^ Volilno programska seja Občinskega komiteja ZK Tržič b predvidoma prve dni novembra; delegati iz osnovnih organizacij so zanjo že izvoljeni. Največji poudarek na seji bo dan težavam tržiškem gospodarjenju in političnemu stanju v občini. D. D.
Osem kandidatov za predsednika SZDL
Do roka, 30. septembra, je bilo za predsedniško funkcijo evidentiranih osem kandidatov. Občinska konferenca ZSMS je evidentirala Jožeta Dežmana in Andreja Kokota, krajevna konferenca SZDL Bled Braneta Groharja, Janeza Konca in Boruta Rusa, občinski komite ZKS Radovljica Marijo Koman in Majdo Odar, občinski odbor ZZB NOV pa Toneta Kapusa. Nadaljnji postopki bodo potekali takole: predsedstvo občinske konference bo v kratkem določilo osnutek kandidatne liste, na katero bo uvrstilo vse možne kandidate, ki pristajajo na kandidaturo. Osnutek kandidatne liste in kandidatove programe bodo do 8. decembra obravnavali v krajevnih konferencah SZDL, v ob-
činskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij, v društvih in zvezah; kandidati pa naj bi se v tem času tudi javno predstavili. V sredini decembra bo predsedstvo občinske konference SZDL določilo predlog kandidatne liste in se tudi odločilo, kdaj bo volilna seja.
Ker v radovljiški občini politični pluralizem še ni zaživel (doslej še ni bila ustanovljena nobena podružnica novonastalih zvez), je razumljivo, da so vse kandidate evidentirale "klasične" politične organizacije in da bodo te imele glavno besedo tudi v nadaljnjih postopkih. Po novem poslovniku, ki ga je občinska konferenca SZDL sprejela aprila letos, pa občinska vodstva posameznih (vplivnejših) družbenopoliti-
čnih organizacij nimajo več možnosti do veta. Doslej je bilo namreč tako, da je predsedstvo občinske konference SZDL lahko uvrstilo v predlog kandidatne liste le tiste kandidate, ki so jih podprla občinska vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij; po novem poslovniku pa je dovolj, da jih večina (tri). Novost je tudi to, da morajo krajevne konference SZDL  ali  občinska vodstva
družbenopolitičnih organizaCV utemeljiti, zakaj ne podpiraj določenega kandidata, medten1 ko je bilo doslej dovolj le t0^ da so izjavile, da se ne strinja jo.
Kot je povedal Brane GrO' har iz občinske konferenc6 SZDL, so volitve SZDL-jevsK«' ga predsednika generalka 1 volitve prihodnje leto. ,v C. Zaplotn»*
VEČ   KOT ČASOPIS
Odbor za agroživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko
Del denarja naj ostane v občinah
Kranj, 6. oktobra - Odbor za agroživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici je v petek obravnaval aktualna kmetijska vprašanja, predvsem spremembe, ki se obetajo po ukinitvi samoupravnih interesnih skupnosti in na področju organiziranosti.
Predsednik odbora mag. Janez Tavčar je povedal, da bodo v republiki z zakonom ukinili vse interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva in za zagotavljanje oskrbe in da jih bo nadomestil posebni kmetijski razvojni sklad, ki ga bodo ustanovili v okviru republiškega komiteja za kmetijstvo. V skladu naj bi se zbirali kmetijski prispevki oz. davki, odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, odškodnine za izkoriščanje rudnin, odškodnine za odprodana zemljišča iz kmetijskega zemljiškega sklada... Maksimilijan Os-vald, direktor blejske kmetijske zadruge, je dejal, da se ne strinja s centralizacijo nalog in sredstev in da bi morali o tem
denarju odločati v občinah, kjer najbolje poznajo kmetijske probleme in krajevne razmere. Nevarnost je, da se bo denar porabljal le za velike programe, medtem ko, denimo, hribovski kmet z nekaj glavami živine ne bo dobil niti tolikšne pomoči, kot jo je zdaj. Janez Sumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge, se ni strinjal, da bi se ves denar za pospeševanje kmetijstva zbiral le na ravni republike. Ze letošnje izkušnje so precej bridke. "V zadrugi smo pripravili precej programov za naložbe na kmetijah. Kmetje so iskali soglasja, predračune, pred kratkim pa smo prejeli dopis, da je denar v republiškem skladu porabljen in da naj prošnje prihranimo za pri-
hodnje leto," je dejal Sumi. Leopold Zupan iz Gozdnega gospodarstva Kranj je izrazil bojazen, da bi se po ukinitvi kmetijskih zemljiških skupnosti spet povečali apetiti po kakovostni kmetijski zemlji in da bomo spet priča raznim Planinam in komunalnim conam. Andreja Ropret, referentka za kmetijstvo SO Radovljica, pa je dejala, da bi graditelje odvrnili od takšnih apetitov le z drastičnim povečanjem odškodnine za spremembo namembnosti najboljše kmetijske zemlje. Dr. Peter Ti-šler, direktor Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske, je seznanil člane odbora za agroživilstvo s pobudo, da naj bi bila po novem pospeševalna kmetijska služba organizirana v okviru območnih zavodov in ne po zadrugah. V gorenjskem zavodu so takšno pobudo zavrnili predvsem zaradi tega, ker v njihovi stavbi ni prostorskih
možnosti za tolikšno število novih delavcev.
Ko so člani odbora za agroživilstvo razpravljali o organiziranju kmetijstva v skladu z zakonom o podjetjih, je bilo večkrat slišati za ocene, da je v zakonodaji, še zlasti tisti, ki govori o zadružništvu, precej nejasnosti. Gorenjske kmetijske organizacije se bodo najprej ukvarjale same s sabo in se reorganizirale, potem pa naj bi tudi razmislili o različnih možnostih povezovanja. Leopold Zupan je dejal, da se precejšnje spremembe pripravljajo v gozdarstvu, kjer je ob prostem odkupu lesa glavni problem, kako zagotoviti denar za vlaganja in za obnovo ekološko precej prizadetih gozdov. Janez Šumi je opozoril na to, da mora kranjska mlekarna tudi po reorganizaciji zadržati takšen položaj, da bo v njej zagotovljen tudi vpliv gorenjskega kmeta.
C Zaplotnik
Novi predsednik OK ZSMS Kranj:
"Od svojih stališč ne bomo odstopali"
Kot smo že poročali, so pred dnevi na seji občinske konference ZSMS Kranj delegati končno le izvolili novo vodstvo. Novi profesionalni predsednik je postal 26-letni Tomaž Gaber, sicer absolvent strojništva, ki je bil prej zaposlen kot asistent v razvojnem centru Škofjeloškega LTH-ja.
Tomažu Gabru delo v mladinski organizaciji ni neznano, saj se je v ZSMS intenzivno priključil že pred leti, z včlanitvijo v kranjski študentski klub. Potem ko je ne samo vodil kranjske študente, pač pa tudi koordiniral delo študentskih organizacij v vsej regiji, je počasi prišel čas evidentiranja za novo občinsko kranjsko mladinsko vodstvo, kjer je sicer že uvodoma prišlo do vrste zapletov, vendar je Gaber vztrajal praktično do konca in bil tako po več neuspelih poskusih na zadnji seji najvišjega mladinskega občinskega organa z večino glasov izvoljen za prvega človeka kranjske ZSMS.
"Čeprav smo nekako padli v vodenje OK ZSMS tik pred kongresom, to ne bi smelo
predstavljati prevelikih težav. Pred izpeljavo je namreč cel kup akcij, ki ne sprašujejo, kdo in kdaj je prišel na najodgovornejša občinska zsmsjevska mesta. Na novembrsko sejo kranjske skupščine moramo priti z
izdelanim materialom za mladinski kulturni center; v vedno hitrejšem teku je kranjski Radio, kjer bomo vztrajali na našem deležu pri programu oziroma celotnem projektu. Poleg tega so tu "naši" ekologi, Am-nesty International pa Center klubov OZN...," razmišlja Tomaž Gaber in nadaljuje: "Poseben sklop, če izvzamem vse kongresne priprave in akcije, ki bodo iz tega sledile, je tudi financiranje naše dejavnosti. Vse kaže, da se bomo vedno bolj primorani spogledovati z podjetniškim načinom razmišljanja in do konca (p)odpreti tovrstne pobude."
Ko je govora v prihodnjih splošnih volitvah novi predsednik kranjske mladinske organizacije povsem nedvoumno zagotavlja, da se jih bodo ne samo udeležili, pač pa se nanje tudi skrbno pripravili. V tem krogu gre iskati tudi vse odprte poti nove mladinske organiziranosti ("klasična stranka ali
\vobodo
ni islečega |pwJa
P&rtmoi, 3.-5. nmemhm 198$
Kontinuirano spremljanje
še slab mesec dni nas loči od 13. kongresa slovenske mladinske organizacije, ki bo, kot smo že večkrat zapisali, v Portorožu. Glede na pomembnost dogodka in v skladu z uredniško politiko Gorenjskega glasa smo se odločili, da bomo tako pripravam kot samemu kongresu posvetili posebno pozornost.
V tem smislu bo tuai oa aanašnje številke Pa vse do sprejetja kongresnih dokumentov v Gorenjskem glasu ZSMS posvečena posebna rubrika, v kateri vas bomo poskušali predvsem o vseh najpomembnejših dogodkih, akcijah, stališčih..., ki bodo posredno ali neposredno vezani na delo kongresa ter znotraj tega seveda ustrezen delež namenili tudi vsem tovrstnim akcijam gorenjskih občinskih konferenc ZSMS. Po okvirnem programu bosta v sklopu rubrike izšli tudi dve posebni ce-!ostranski "mladinski strani" ( 17. oktobra in 3- novembra), kjer bomo predvidoma na prvi omenjeni strani predstavili bistvene značilnosti novega mladinskega statuta in programskih usmeritev, na drugi strani (ki naj bi izšle na prvi dan kongresa) pa posamezne razprave in stališča gorenjskih delegatov v Portorožu.
V preteklih dveh številkah smo že poročali tako o prvem delu seje RK ZSMS, ki se
je nanašal na kongresne dokumente kot o tiskovni konferenci, na kateri so predstavili projekt tržnih komunikacij ob kongresu, tokrat pa v tem okviru moramo zapisati vsaj bistveno o zadnjem "Bohinjskem srečanju". Pretekli četrtek in petek so se namreč v Mladinskem domu v Bohinju sestali sekretarji in predsedniki slovenskih OK ZSMS, na sporedu pa je bila tudi seja odbora za pripravo kongresa ter nadaljevanje že omenjene seje RK ZSMS.
Člani republiške konference so tako osnutek statuta kot programskih izhodišč preoblikovali v predlog in hkrati sprejeli tudi dva amandmaja predstavnikov UK ZSMS Ljubljana (več o tem na že napovedani Glasovi mladinski strani 17. oktobra).
Imena kranjskih portoroških delegatov smo že omenili, tokrat objavljamo trojico, ki bo verjetno predstavljala škofjeloško mladinsko organizacijo - Katarina Jelene, Miha Šturm in Blaž Jesenko. Verjetno zato, ker je bila seja OK ZSMS Škofja Loka, na kateri bi morali izvoliti delegate nesklepčna in bodo po besedah predsednice Tanje Lazar za omenjeno trojico poskušali pridobiti korespon-denčno potrditev manjkajočih delegatov občinske konference.
Vine Bešter
zveza zvez"), kar aktualni čas na občinski ravni po besedah našega sogovornika še toliko bolj zapleta vsakršno smelejše in otipljivejše planiranje bodočih tako konkretnih akcij kot siceršnjega političnega dela.
V. B.
Ob primeru Vllasi
Izjava RK ZSMS
Pretekli petek so na seji RK ZSMS v Mladinskem domu v Bohinju sprejeli tudi posebno izjavo, v kateri med drugim pravijo: "Sodni proces proti Azemu Vllasiju in štirinajsteri-ci soobtoženih pred Okrožnim sodiščem v Titovi Mitrovici zahteva, da se znova zavzamemo za pravno in pravično državo, za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Seznanjeni s težavami, ki jih ima pri zagotavljanju finančnih sredstev za Vllasijevo obrambo, smo se v ZSMS skupaj z Nadiro Avdič - Vllasi odločili, da založimo knjigo, katere izkupiček bi bil namenjen premagovanju teh težav."
Ob koncu posebne izjave RK ZSMS poziva slovensko in jugoslovansko javnost, da z nakupom omenjene knjige, v kateri naj bi bili objavljeni članki Vllasijeve žene o dogodkih na Kosovu v letih 1982 -89, ponovno dokaže, da je njena skrb za varovanje človekovih pravic in
svoboščin od besed prešla tudi k dejanjem.
V. B.
Anekdota
Ploskanje
Dva mlada moža. ki sta sedela v gledališču poleg Puškina, sta dokaj povprečni igralki Asen-kovi kar naprej ploskala. Ko sta opazila, da je ostal Puškin (ki ga nista prepoznala) ravnodušen ob igri njune oboževalke, sta začela glasno šepetati in ga imenovati tepca.
Puškin se je obrnil k njima in rekel:
»Gospoda moja, rekla sta, da sem tepec. Jaz sem Puškin in bi obema najraje primazal nekaj klofut. Tega pa ne bom storil, ker bi Asenkova morda mislila, da ji ploskam...«
Korakanje v demokracijo
Meščansko zeleni
Od preteklega tedna je slovenska politična scena bogatejša za novo alternativno združenje, če smo doslednješi, se je dotedanji Ekološki zbor Ljubljana (Zveza zelenih na Slovenskem) pod vodstvom dr. Mareka Lenardiča oklical za "odprto meščansko zeleno stranko, kije demokratična, socialna in obče narodno orientirana ".
Meščansko zelena stranka, kije v svojem pozivu javnosti dosledno zapisala, da se ne šteje ne med "ZK ne med socialistično alternativo, pač pa med meščanske organizacije", doslej taisti javnosti z izjemo ostre ocene "ekološkega holokavsta med Kara~ vankami in Julijci, problematike dolenjske proge in mesta Ljubljana " ni ponudila kaj prida novega.
Pričujoči primer pravzaprav v marsičem prav šolsko nakzuje otroške bolezni, kijih bo morala (tudi) naša demokracija in odpiranje političnega prostora premagati, da bi prišla v višjo kvaliteto. Ne gre namreč očitati same promocije meščansko zelenih, navsezadnje lahko danes v Sloveniji na tej ravni praktično že vsakdo ustanovi svojo zvezo, pač pa gre v tej potezi v večji meri simbolično iskati novonastalo stanje.
Če namreč izvzamemo obstoječe (ne)možnosti, ki naj bi jih imele potencialne stranke na prihajajočih volitvah, bo seveda ena od osnovnih javnih predstavitev tudi program. In ti se bodo, po vsej verjetnosti, prav na področju ekologije verjetno v marsičem pokrivali, v čemer seveda ne bo nič slabega, če bo od vsega prav na tem področju le storjen kakšen konkreten korak naprej.
Bolj simptomatično, tudi skozi primer ustanovitve (prelevi-tve) zadnje zveze (stranke) postaja vprašanje zaenkrat še vedno popolnoma nedorečenih pravil igre, tako enakovrednega pojavljanja v sredstvih javnega obveščanja na eni strani kot seveda resnosti in otipljive vsebinskosti programov posameznih zvez (strank, DPO-jev...) na drugi strani.
Vse kaže, da resnično drži misel modreca, da pač politika (ljudje) prenesejo (prenesemo) prav vse in da bo pot do prave demokracije še kako dolga.
Vine Bešter
Škofjeloški direktorski problem
Obglavljene loške tovarne
Škofja Loka, 9. oktobra - Občinska vlada je pred kratkim obelodanila zgovoren podatek, da se kar 320 Ločanov z višjo in visoko stopnjo strokovne izobrazbe vozi na delo iz občine, le 60 pa jih prihaja v škofjeloške tovarne od drugod. Zlasti odkar nekatere veje predelovalne industrije vse bolj upogibajo kolena, pa v Škof-ji Loki govorijo tudi o direktorskem problemu.
Odliv visoko strokovnih ljudi iz občine si lahko razlagamo z bližino Ljubljane, ki je sama po sebi vabljivejša, ugled-nejša od "province", ki daje tudi več možnosti poklicnega razvoja, druga, še bolj boleča resnica pa tiči v vse večjem zaostajanju škofjeloških plač za republiškim povprečjem.
Ker izkušnje pravijo, da se zelo redek strokovnjak, ki odide iz Škofje Loke, kdajkoli vrne, bi vsekakor kazalo večjo pozornost posvetiti tistim, ki so Še ostali. Na kakšen način jih zadržati, je seveda težko reči, res pa je tudi iz skupščinskih klopi, ne le iz političnih (sindikalnih) vrst slišati vse glasnejše zahteve po načrtnejšem spremljanju kadrovske politike v občini.
Prihodnje leto se bo iztekel mandat 26 vodilnim ljudem v škofjeloški občini. Glede na to, da večinoma zaključujejo šele prvi ali drugi mandat, lahko dokaj realno pričakujemo njihovo ponovno kandidaturo.
Že danes pa je tu hujši problem. Obglavljeni sta dve največji škofjeloški tovarni, LTH, ki si pomaga z začasno vodilno ekipo, in sosednja Jelovica, kjer poleg direktorja, ki je napovedal odhod, iščejo tudi ljudi za več drugih ključnih funkcij.
Politika se ne sme vmešavati, pravimo, a ko postane vroče, delavci pričakujejo prav njeno pomoč. V LTH so imeli svojevrstno srečo, da so rešitev oziroma ljudi, ki so jim jo bili pripravljeni ponuditi, našli znotraj tovarniške ograje. Jo bodo imeli tudi v Jelovici?
Sicer pa si z vedejevstvom že lep čas pomagajo tudi v Gorenjski predilnici, kjer čakajo, da se direktor vrne iz tujine, šuš-lja se, da odhaja proti Ljubljani direktor EGP, ki menda tudi ima naslednika.
Tako kot v EGP ali, recimo, lani v žirovski Alpini, bi se morali v vseh podjetjih zavedati, da njihov direktor ni večen ter pravočasno misliti na rezervo, usposabljati vodilne ljudi, ki bi bili, če bi bilo treba, sposobni brez posebnih pretresov prevzeti taktirko. Potem se tudi ne bi dogajalo, tako kot se je Še ne tako davno v Inštalacijah ali v Šeširju, da bi ponavljali razpise in moledovali naveličane direktorje, naj vendarle še ostanejo.
H. Jelovčan
Nove akcije alternative
V nedeljo so se simbolično na sredi poti med Ljubljano in Zagrebom na Otočcu sestali predstavniki večine novih hrvaških političnih organizacij, med drugim socialno liberalne zveze, demokratične skupnosti. Zveze zelenih. Društva za jugoslo-vansko-evropsko sodelovanje, mirovnega gibanja. Transnacionalne radikalne stranke, slovensko alternativo sta predstavljala predstavnika Slovenske demokratične zveze in Socialdemokratske zveze oziroma predstavnik Odbora za varstvo človekovih pravic, navzoč pa je bil tudi predstavnik Fonda solidarnosti iz Beograda.
Praktično je šlo za prvo srečanje predstavnikov jugoslovanske opozicije, ki pa zaenkrat zaradi različnosti pogledov ni sprejelo pobude o kaki stalnejši obliki sodelovanja.
V kratkem poročanju o akcijah na področju alternative vsekakor moramo omeniti tudi izjavo Društva slovenskih pisateljev, Kluba 89, Odbora za varstvo človekovih pravic, Sekcije za kulturo miru, SDZ, SDZS, SKZ, SKSG, Zeleni Slovenije, ZSKM in ZSMS, ki je do nadaljnega zaradi načina delovanja ZK in SZDL ustavila sodelovanje na okrogli mizi.
Konec preteklega tedna pa je bila v osrednjih slovenskih dnevnikih objavljena tudi posebna "mirovna pogodba", o kateri več V prihodnji številki.
V. B.
Obujanje tradicije
Vaški sejem na Dovjem
Dovje, 2. oktobra - Včasih, pred drugo svetovno vojno so na Dovjem letno pripravili kar štiri vaške sejme, ob cerkvenih praznikih. Prvi sejem po skoraj petdesetih letih.
V zadnjem času se zdi, kot da bi po naših vaseh ponovno globoko zajeli sapo in se sproščeno odločili, da nadaljujejo s predvojno tradicijo organiziranja vaških sejmov in družabnih nedeljskih popoldnevov. Prizadevnim vaščanom ne manjka izvirnih in zanimivih zamisli, ko se sredi vasi zbere vsa vas in še okoliške zraven. Morda še vse ne poteka tako, kot bi lahko, če bi se lahko oprli na tradicijo, a poskusi so obetavni in spodbujajo...
Medtem ko smo eno prejšnjih nedelj priča zanimivemu vaškemu sejmu pod lipo v Podkorenu blizu Kranjske gore, ko so obudili staro vaško šego, ko so fantje na predvečer pobrali vso »šaro« po vasi in so jo kmetje naslednji dan našli pod vaško lipo, so se minulo nedeljo izkazali tudi na Dovjem.
Na Dovjem skrbi za obujanje starih vaških šeg in običajev poseben odbor, ki ga vodi Franc Voga. Franc Voga je avtor odmevne knjige Spomini na Dovje, v kateri opisuje vse nekdanje šege in navade v svoji vasi, po dostopnih dokumentih in pričevanjih domačinov. Zato se vsi ti običaji postopoma obujajo, kajti za razne prireditve sredi vasi so navdušeni tudi vsi domačini.
Minulo nedeljo popoldne je bil na Dovjem dovški sejem, s prikazom izdelkov domače in umetne obrti, z domačimi jedrni, ki so jih pripravile domačinke in s predstavitvijo dela podmladka turističnega društva, ki dobro dela na mojstranški osnovni šoli. Sejem bil je živ, bi lahko rekli, saj si ga je v lepem nedeljskem popoldnevu ogledalo veliko ljudi, ki so prišli tudi z Jesenic in okolice. Dovški sejem ob koncu septembra je po tradiciji eden izmed štirih sejmov, ki so jih v tej kmečki vasi v zgornjesavski dolini prirejali pred vojno. Vsi so sovpadali s cerkvenimi prazniki -med drugo svetovno vojno jih razumljivo ni bilo, po vojni pa se tradicija ni več mogla obuditi.
Po naših vaseh so nekako zaživele stare šege in navade, ki so ljudem še kako blizu, spoštujejo jih, cenijo in se trudijo, da bi ostali v zavesti potomcev, ki so rasli v drugačnem času in drugačnih razmerah... Čeprav gre večinoma za družabnost, prijetna srečanja vaščanov, pa vendarle ni zanemarljivo,, da te stare slovenske navade kar najbolj neposredno spoznava predvsem mladi rod.
D. Sedej
Priznanja ob 110-letnici - S priložnostno razstavo v Avli herojev in slovesno prireditvijo v dvorani kranjske občinske skupščine, kjer je zapel tudi mešani pevski zbor s Primskovega, so v petek zvečer gasilci proslavili 110-letnico organiziranega gasilstva v Kranju in 30-letnico delovanja Gasilske reševalne službe Kranj. Po pozdravu pokrovitelja-predsednika občinske skupščine Ivana Torkarja in govoru predsednika Sisa za varstvo pred požarom Francija Lotriča so podelili tudi priznanja. Najvišje priznanje-gasilsko odlikovanje Gasilske zveze Jugoslavije II. stopnje je dobilo GD Kranj-Primskovo. Franc Košnjek pa je prejel odlikovanje za posebne zasluge v gasilstvu. - A. Ž. - Foto: F. Perdan
Novi prostori
Primskovo - Ta teden bo v krajevni skupnosti Primskovo v kranjski občini več športnih in kulturnih prireditev v počastitev krajevnega praznika. Osrednja bo v soboto, ko bodo ob 17. uri svečano odprli v Zadružnem domu nove prostore krajevne skupnosti, nato pa bo v dvorani doma družabno srečanje.
ŽIVILSKI KOMBINAT »ŽITO« n. sol. o. LJUBLJANA, Rožna dolina 8
»Žito« Ljubljana tozd »Triglav-Gorenjka« Lesce, Rožna dolina 8 — komisija za delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge:
1. IZMENOVODJA
pogoji:
živilski tehnik ali delovodja, kemijski tehnik, strojni tehnik
2. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV V PEKARNI
pogoj:
— dokončana osnovna šola
Za objavljena dela in naloge se zahteva trimesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi »ŽITO« Ljubljana tozd »Triglav-Gorenjka« Lesce.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Krajevna skupnost Preddvor
Številna praznovanja v zadnjih dveh mandatih
Seznam pridobitev oziroma akcij pa s , i še ni končan. V Tupaličah so najprej
ureja ANDREJ ŽALAH
Preddvor, 9. oktobra - Danes teden (torek) je bila v Preddvoru poleg redne tudi slavnostna seja sveta krajevne skupnosti ob letošnjem krajevnem prazniku. Letos so se ob prazniku že 26. spomnili na 3. oktober 1943, ko je bil v Mačah pri Fendetu izvoljen prvi narodnoosvobodilni odbor v tem delu kranjske občine. Predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zor-man, je pred sejo, med ogledom pravkar odprte nove videoteke v Domu krajanov v Preddvoru, rekel, da tokrat za krajevni praznik niso načrtovali posebnih svečanosti in prireditev, saj je bila v zadnjih dveh mandatih večine članov sveta krajevne skupnosti navada, da so praznovali vedno predvsem delovno oziroma ob zaključku posameznih akcij. Takšnih delovnih praznovanj pa v zadnjem obdobju ni bilo malo.
S 1700 prebivalci v naseljih Breg, Hrib, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor in Tupaliče je krajevna skupnost Preddvor med večjimi nemestnimi krajevnimi skupnostmi v kranjski občini. Program, ki si ga je na začetku tega srednjeročnega obdobja zastavilo vodstvo skupaj s krajani, ni bil ravno skromen. Marsikdo v krajevni skupnosti je takrat menil, da je si-1 cer prav, da so si zastavili toliko in tako velikih ciljev, če bodo program v resnici, speljali, pa vsi niso bili prepričani. "Rad bi se nekako zahvalil vsem, ki so nam pomagali pri uresničevanju ne ravno majhnih nalog," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Zorman. "Ob pomoči in razumevanju pri uresničevanju začrtanega programa Cestno komunalne skupnosti Kranj oziroma celotne občinske skupnosti, še posebej pa Cestnega podjetja, Gozdnega gospodarstva Kranj s temeljno organizacijo koopernatov, Sklada stavbnih zemljišč, Pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo in različnih delovnih organizacij pa imajo največ zaslug prav gotovo vaš-čani posameznih naselij oziroma prebivalci krajevne skupnosti."
Na Bregu so v zadnjih letih dobili nov most čez Kokro in s sredstvi krajanov ter krajevne skupnosti zgradili 900 metrov kanalizacije. Hrib sodi danes med najlepše urejena naselja v krajevni skupnosti. V Mačah je bila delno obnovljena javna razsvetljava, položili so fini asfalt in zgradili tudi nekaj kanalizacije. Kanalizacija in javna razsvetljava sta delna pridobitev tudi
Pred dnevi so uredili in položili asfalt na prvih petsto metrov ceste na Možjanco...
v Novi vasi. Veliko in velikih reči pa se je dogajalo na Možjanci. Najprej so krajani gradili in s pomočjo širše skupnosti dobili vodovod; nato pa še telefon. Letos se je v tem delu krajevne skupnosti začela prav tako velika akcija: urejanje oziroma asfaltiranje ceste. Četrtina oziroma 500 metrov ceste je že asfaltirane. Na drugi četrtini je že urejeno odvodnjavanje. V tretjem delu bodo morali v prihodnje odsek malo razširiti. Cilj pa je, da čimprej pridejo do vasi, kjer so že pred leti dobili asfalt.
tem
gradili telefonijo, potem pa ceste in kanalizacijo. Podobno je bilo tudi v Potočah, : kjer so poleg telefonije uredili Žagarjev most. Ena večjih, če ne kar največja skupna akcija, pa je bila obnova doma v Preddvoru. Uredili so dvorano, fasado, ogrevanje in iz programa je zdaj ostal še prizidek za načrtovano zbiralnico mleka.
"Poleg pred dnevi končanega asfaltira-, nja prvega dela ceste na Možjanco pa zdaj v krajevni skupnosti potekata še dve večji ak-1 ciji. Skupaj s krajevno skupnostjo Bela obnavljamo pokopališko zgradbo in kaže, da , bomo z deli končali do konca tega meseca. Druga večja akcija, ki poteka kar na območju šestih krajevnih skupnosti v severnem delu kranjske občine, pa se je tako rekoč ravno začela. Nosilec je krajevna skupnost Visoko, gre pa za telefonijo. Ko bo končana in bomo na našem (ožjem) območju za Belo, Preddvor in Kokro dobili okrog 100 novih telefonskih priključkov, bo naše območje na področju razvitosti telefonije oziroma pokritosti s telefoni v samem evropskem vrhu," je poudaril Jože Zorman.
Velika aktivnost in zavzetost pa v obdobju dveh mandatov sedanjega vodstva ni bila značilna le za sodelovanje pri različnih akcijah. Dobro delajo tudi različna društva v krajevni skupnosti. Še posebej to velja za Turistično društvo, KUD, gasilce, Strelsko družino oziroma športnike, lovce, upokojence... In načrti za naprej? Radi bi dobili bančno ekspozituro, o kateri se že dogovarjajo z Gorenjsko banko v Kranju. Živila se bodo odločila za prenovo ali pa izgradnjo nove trgovine. V izdelavi pa je posebna študija o ureditvi prometa v Preddvoru. Za varnost in nadaljnji turistični razvoj bi namreč morali urediti pločnike od začetka naselja pri Jelovici pa vse do meje s sosednjo krajevno skupnostjo Bela.
A. Žalar
V Radovljici bodo še lepše oblečeni
Jeansline, nova trgovina
Konec prejšnjega tedna je Radovljica postala bogatejša še za eno trgovino. V Cankarjevem naselju, nasproti Tennis bara, so se vrata odprla lično urejeni trgovinici. Matjaž Sedej iz Kranja je lastnik lokala z imenom Jeansline. Že po imenu sodeč je najpe-streje založena trgovina prav z jeansom. Kavbojke modernih krojev v več različnih barvah, so prav gotovo vodilni prodajni artikel. Ponudba je bogata tudi z jaknami, ki pa so ta trenutek že jesensko-zimske. Srajce in puloverji, športno elegantne hlače ter ženske bluze in bombažni puloverji precej obogatijo že tako zadovoljivo založen lokal. Matjaž sicer pravi: "Trgovino smo šele dobro odprli, zato ta ponudba še ni prava slika trgovine, ki sem si jo zamislil. Nekaj malenkostnih problemov imamo, da se navadimo na vse to, a vsi, ki bomo delali v trgovini se bomo trudili, da bodo kupci zadovoljni z nami in z našimi artikli. Za enkrat se bomo trudili, da čim bolj obogatimo trgovino z blagom, ki bo najbolj iskano, seveda pa bomo tudi jamčili s kvaliteto in modnim trendom. Moram reči, da smo po otvoritvi kar dobro sprejeti. S časom, ko bodo bolje vedeli za trgovino, pa upam, da se bodo kupci navadili na nas in bomo obojestransko zadovoljni."
V trgovskem centru, kot je radovljiški v Cankarjevi, je trgovinica Jeansline gotovo velika popestritev. Le zadovoljstvo vseh bo potrdilo prizadevanja k uspehu.
G. Šinik
Ribiči zaključili praznovanje - Člani Ribiške družine Bistrica-Domžale, pododbora Pšata so v nedeljo dopoldne, poleg rol-karjev v Poženiku, pri ribniku v Lahovčah zaključili letošnje praznovanje praznika krajevnih skupnosti pod Krvavcem. Na tekmovanju za prehodni pokal krajevnih skupnosti je zmagala ekipa Brnika pred ekipo iz KS Zalog. Med posamezniki je ujel skoraj dva kilograma težkega krapa Tomaž Stare iz Spodnjega Brnika, drugi pa je bil Marjan Humer iz Zaloga. Ostali so namesto dobrega prijema nazadnje potrebovali le "žajfo". - A. Ž.
L
KRATKE GORENJSKE
Predstavitev knjige
Voglje - Slovesno je bilo v soboto popoldne tudi v Domu vaščanov v Vogljah. Na predstavitvi in podelitvi knjige "Samo tako živi narod" so se zbrali svojci padlih in borci z območja krajevnih skupnosti Voglje in Voklo. Na svečanosti je spregovoril tudi predsednik uredniškega odbora, ki je pripravljal in izdal knjigo, Franc Štefe-Miško. V programu pa so nastopili poleg mladink tudi učenci osnovne šole Voklo. Slovesno predstavitev knjige je tokrat, po avgustovski v Šenčurju in nedavni ob krajevnem prazniku na Visokem, pripravila krajevna organizacija ZZB NOV Voglje. A. Ž.
Gasilski dom v Ljubnem ima že streho - Bilo je tako, kot so pred mesecem dni v veliki akciji za izgradnjo gasilskega doma v krajevni skupnosti Ljubno napovedali: čez mesec dni bo dom imel tudi že streho. Velika akcija za izgradnjo strehe in pokritje novozgrajenega doma, ki so ga začeli graditi letos pozno spomladi, na gradnjo pa so se s pomočjo krajanov začeli pripravljati ljubenski gasilci že lani, je bila minulo soboto in nedeljo. V soboto je bilo 20 članov, v nedeljo so jim priskočili najprej na pomoč člani obeh ekip CZ, ko so se vrnili s tekmovanja v Lescah, kjer so osvojili sedmo in deseto mesto. Popoldne pa so pri pokrivanju sodelovali tudi krajani. Bilo je delovno in veselo hkrati. Da niso bili lačni in žejni pa so skrbeli Ciril Praprotnik in dekleta Nataša, Tatjana in Meta. - A. Ž.
Gorenjska predilnica se ne boji tržnega gospodarstva
Tudi za dobre tovarne so časi težki
Škofja Loka, 7. oktobra - Gorenjska predilnica je v zadnjih letih veliko vložila v modernizacijo, zato jo manj skrbi prehod v tržno gospodarstvo. Vendar pa je zaradi tega ter zaradi odtekanja kapitala iz industrije v druge dejavnosti, kar je bilo značilno zlasti za zadnji dve leti, bolj zadolžena,kot je bila običajno. Zato jih v tem trenutku skrbijo predvsem napovedane omejitve denarno-posojilne politike, saj utegne tudi za dobre tovarne primanjkovati denarja. Pogovarjali smo se z Martino Cuševo, v. d. direktorja, ki je za leto dni to dolžnost sprejela aprila letos.
"Kako je Gorenjska predilnica poslovala ob polletju, kakšne rezultate pričakujete po devetih mesecih?"
"Ob polletju s pozitivno ničlo, kakor temu pravimo. Poletni meseci za nas niso sezonski, posli zato niso tako dobri, pozna se seveda tudi dopust, zato po devetih mesecih pričakujemo poslabšanje rezultatov. Kolikšno, je težko reči, saj novega obračunskega sistema preprosto ne obvladujemo, lahko nekaj pričakuješ, potem pa je drugače. Sploh je sprememb toliko, da se jim ni moč hitro prilagajati, zato se trg nenehno ustavlja. Posel se denimo sklene štirinajst dni kasneje, kar seveda pomeni, da »zgubljamo denar."
"V kolikšni meri se vam trg zapira?"
"Glede povpraševanja se nam ne, zapira se nam zaradi slabega plačevanja, zlasti Črna gora, deloma Makedonija, kjer denarja očitno nimajo, v Srbiji pa imamo slabe izkušnje z izterjavo. Saj naročajo, toda striktno se otepajo določb, ki jih sprejema Markovičeva vlada. Plačilne roke smo, recimo, skrajšali s 90 na 60 oziroma 30 dni, tam pa tega ne sprejmejo, kaj pa to v visoki inflaciji pomeni, seveda ni potrebno razlagati."
"Povečujete izvoz?"
"Pospešili smo ga spomladi, ko so bile na uvozni strani ukinjene dajatve na uvoz zaradi izvoza, ki so bile lani ogromne, od 30 do 47 odstotne, v zadnjih letih smo res veliko denarja dali državi, v letu dni toliko kot znašajo naše kratkoročne zadolžitve. Saj ni bilo nikakršne računice za izvoz, obdržali smo ga le toliko, da nismo izgubi-li kupcev, ki jih je znova težko dobiti."
"Kolikšne so zdaj uvozne dajatve?"
"Pri uvozu zaradi izvoza 3 odstotne, spet se torej povečujejo. Izvoz smo Pospešeli aprila, spomladi je zanašal približno 500 tisoč nemških mark mesečno, avgusta pa že 900 tisoč mark. Vrednostno izvozimo več kot 20 odstotkov proizvodnje, kar je za primarce veliko."
"Se vam cenovno splača izvažati?"
"Pri večini izdelkov so izvozne cene do 10 odstotkov nižje, pri nekaterih enake domaČim. Na tujem vedo, zakaj izvažamo, težko se je pogovarjati o višjih cenah, razen s starimi kupci, če nimajo prigovorov na kvaliteto, se je iz kvartala v kvartal moč Pogovarjati o višji ceni, težko je tudi prosili za višje cene, če ponujaš večje količine. Toda, ker je izvoz plačan z gotovino in s tečajnimi razlikami, cene v primerjavi z domači pridobijo na dinamiki, zaradi 30 dnevnega plačilnega roka, ki mu je običajno sledila menica, za zaračunane obresti Pa spet menica, kar pomeni, da je bilo platnih le polovica, če so sploh bile... Če vse to preračunaš, se v končni fazi izvozne cene zelo približajo domačim."
"Konfekcionarji so se v zadnjem času pri 'Zvozu usmerili predvsem na storitve, kaj to Pomeni za vas?"
"Vprašanje je, kako doleoročna je takšna usmeritev, povezana je z vprašanjem, ima primarna tekstilna industrija v Jugoslaviji mesto ali ne, težko to ocenim, na višjih ravneh bi morali reči, imamo primerjalne prednosti ali ne. Po drugi strani pa v Sloveniji, ki želi biti razvita in imeti svoje ideje in kreacije, ki ima šolo za krea-torje, pri takšni usmeritvi kreatorji ostajajo brez dela, pri storitvi s kreacijo namreč ne moreš zaslužiti, narekuje jo kupec. Mislim, da so šli trikotažerji naprej, tudi nekaj zasebnikov že zna prodajati kreacije, konfekcionarji pa se rešujejo s storitvami. Zlasti s pleteninarji se nam uspeva dogovarjati o skupnem izvozu, vem, da jih naša preja ne pride bistveno dražje kot uvožena. S konfekcionarji pa takšnih poslov nimamo, za nas pa bi bili zanimivi, saj izdelamo le 100 tisoč metrov tkanin mesečno in veliki izvozniki se nič kaj radi ne ukvarjajo z nami. Mislim, da bi preračun pokazal, da naš jersev ni nič dražji kot uvoženega."
"Zakaj je tekstilna industrija v zadnjih dveh letih v slabšem položaju?"
"Saj ni le zadnji dve leti, je pa res, da je predvsem zadnji dve leti. Za primarce je bil velik udarec zamrznitev cen, k tekstilnim sekundarcem nam je tedaj odteklo veliko kapitala. Poleg tega pa so bile tedaj in kasneje dajatve izredno velike, vračunali smo jih sicer v cene, toda kalkulacije je razvrednotilo plačevanje z menicami. To je bil drugi odvzem denarja, ne le tekstilu, temveč industriji, ki nima lastne trgovske mreže. Trgovci so izsilili dolge plačilne roke, 120 dnevne nekateri celo 150 dnevne, plačevali z menicami, za obresti pa niso hoteli niti slišati. Pametni trgovci so se znašli, manj spretni so prodajali trikrat cenejše hlače, predvsem v drugih republikah, zato zdaj prav tako nimajo denarja. Vprašanje je, kako se zdaj izvleči iz krize, saj smo denarno osiromašeni, zadolženi smo in težave imamo z likvidnostjo. Industriji bo potrebno ponuditi ali pa reči, da denimo velik del primarne tekstilne industrije v Jugoslaviji nima več mesta in naj gre polovica tekstilnih tovarn v stečaj. Malo bolje bi jo pri tem odnesli kombinati, pa tisti, ki so bili komercialno ostri že prej, mislim, da je takšno filozofijo imelo le 30 odstotkov firm, zdaj pa je čas komercialne ostrine tako ali tako zamujen, denar pa izgubljen."
"Problematičen je tudi uvoz surovin?"
Martina Čuš
bo s tujimi vlaganji, je težko reči, tako tesnih stikov s tujimi partnerji nimamo, da bi lahko rekla, da je kdo zainteresiran. Toda verjetno bomo morali ugrizniti tudi v to jabolko, saj je tovarna toliko modernizirana, da se jo splača obdržati."
"Kaj ste s temi investicijami pridobili?"
"Njihova osnova je bil prihranek pri energiji, v bistvu so bile torej tudi ekološke. Projekt je temeljil na izkoriščanju toplote odpadnih voda v barvavni in plinov v dimniku, kjer so prihranki celo večji kot pri vodi. Voda je že prej krožila, vendar ne tako kot zdaj, ko ji odvzamemo več toplote, pet do šest stopinje Celzija, manj je tudi porabimo. Pri preverjanju smo zdaj ugotovili, da smo projekt na vseh točkah uresničili tako, kot smo obljubili. Letos smo kupili tudi nekaj novih strojev, tudi novi širinsko razpenjalni stroj za jersev veliko prihrani pri energiji, z njegovo pomočjo pa smo zelo izboljšali kakovost jer-seya, saj se je prej skrčil za več kot 10 odstotkov, kar je bila za kupca nesprejemljiva toleranca, zdaj pa padla pod 5 odstotkov. Računamo na boljši plasma bombažnega asortimana, ki smo ga v zadnjih štirih letih vključili v proizvodni program. Novi so tudi bavširni stroji, v katerih parimo prejo, stari so bili dvajset let in prav tako bistveno večji porabniki energije. Kupili smo še sukalno stabilizirne stroie za barvanje najlona, s katerim je precej delovnih faz odpadlo. Projekt je bil resnično dober, saj je dobra osnova za nadaljnje delo."
"Koliko je bil vreden?'
"To pa je drugi veliki problem tekstilne industrije, razmere so obupne, država bi nam morala vsaj pri bombažu omogočiti racionalno ravnanje z zalogami. Poglejte, zdaj bomo za tretji in četrti kvartal dobili še 600 ton bombaža, ki bo vreden toliko kot naš mesečni izvoz, upam, da ga bomo lahko plačali v dveh obrokih, kar pomeni, da moramo biti za tri mesece založeni z ruskim bombažem."
"V Gorenjski predilnici ste v zadnjem času dosti investirali v tehnologijo?"
"Kredit svetovne banke za obnovo in razvoj znaša 1,7 milijona dolarjev, projekt pa je bil vreden še najmanj 1 milijon dolarjev, saj je bilo potrebnega veliko investicijskega vzdrževanja, veliko priprav inštalacij." _
"Za uresničitev takšnega projekta morate imeti v tovarni dobre strokovnjake?"
"Kar se pozna pri zadolženosti, ki je tudi dolgoročna, zato naslednje štiri, pet ——--- let večjih investicij ne bomo zmogli. Kaj
V lesni industriji konkurenca velika
"Zlasti zadnje pol leta so bili polno zasedeni, imeti pa jih moramo, ker tovrstne storitve pri nas niso razvite, vsaka firma to bolje ali slabše rešuje sama. Ker jih naslednja tri leta sami ne bomo tako potrebovali, bomo poskusili s storitvami za trg, odprli smo že servis za turbine, pripravljati nameravamo vložke za barvanje in še kaj."
M. Volčjak
Poleti prodaja boljša
Finančni rezultati gorenjskega gospodarstva
škofjeloški Jelovici je bila v poletnih mesecih, zlasti avgusta, podaja boljša in kratkoročno zadolženost jim je uspelo realno   T-^.-L/v ni O ti 1C A U(\t M WiAl/AH! 11 ^manjšati za več kot četrtino. Z jesenskimi meseci bo prodaja seve-    j/M lllitll VSv A.UI T kJlU T Vllljl
Qa manjša, skrbi pa vzbujajo najnovejši ukrepi.
Montažne hiše so začeli izva-   skrbi, saj bo nedvomno življenjska raven še padla in bo
žati tudi v Sovjetsko zvezo, pr-v° so že postavili v mestu Ka-zan, ki je od Moskve proti Ura-oddaljen tisoč kilometrov. Tja bodo letos izvozili 30 montažnih hiš, s poslom pa bodo Prihodnje leto nadaljevali. Prodaja je vse težja, zato vse bolj ž,rijo prodajno mrežo, kar je Pomembna prednost Jelovice, letos so odprli po Jugoslaviji sedem novih predstavništev, ki S0.se pridružila 17-tim doseda-nJim poslovalnicam in predstavništvom.
Napovedani ukrepi zvezne v'ade jim seveda povzročajo
prodaja vse težja. Na vprašanje, kako komentira željo Ante-ja Markoviča, naj bi se vlada in gospodarstvo nekako dogovorila in bi tako preprečili vgrajevanje pričakovane inflacije v cene, je direktor Jelovice Matjaž Cepin odgovoril, da tržne zakonitosti v lesni industriji že zdaj delujejo, saj je konkurenca velika in zato kalkulacija cen realna, kar pa seveda ne velja za monopoliste v drugih dejavnostih, ki psihološko inflacijo lahko vgrajujejo v cene.
M. V.
Kranj, oktobra - Gorenjsko gospodarstvo je imelo v letošnjem prvem polletju 13,5 odstotni delež slovenskega konvertibilnega izvoza, 8,8 odstotni delež kosmatega dobička in 4,2 odstotni delež izgub slovenskega gospodarstva.
Zaradi sprememb obračunskega sistema in še vedno njegove "elastičnosti", zato največ pove delež posameznih kategorij, ki se v seštevku običajno sučejo okoli 10 odstoktov. Največji korak naprej ima gorenjsko gospodarstvo pri konvertibilnem izvozu, kjer je delež 13,5 odstoten. Pri izgubah je gorenjski delež le 4,2 odstoten, znašale so 125 milijard dinarjev, dve tretjini gorenjskih izgub pa je bilo v elektrogospodarstvu, kjer imajo praktično slovenski značaj. Za akumulacijo je gorenjsko gospodarstvo razporedilo 17,7 odstotka slovensko pa 22,2 odstotka dohodka. Na prikazovanje akumulacije so vplivali številni dejavniki, zato tega podatka ni moč jemati povsem resno, lahko si ga razlagamo tudi s tem, da so drugod po Sloveniji bolj "polepšali" poslovne rezultate kot na Gorenjskem.
Sto novih vsako leto
Najbolj pogumni že ustanavljajo nova podjetja, nemara bo kmalu dosežen cilj: vsako leto sto novih podjetij na Gorenjskem.
Najrazličnejša poročila o gospodarskih gibanjih imajo obi-ajno še vedno na prvem mestu fizični obseg industrijske proizvodnje. Nikakor nočemo zmanjševati njegovega pomena, toda, kaj ni najboljši primer jeseniška Železarna, kjer so z novo jeklar-no zmanjšali število ton, povečali pa so kakovost jekla in kar nekaj časa smo v statističnih poročilih lahko brali, kako obseg proizvodnje pada, šele zdaj (zaradi primerjalne osnove) spet raste. Prav bi bilo torej, da bi tovrstne podatke jemali z rezervo, ne pa takoj sklepali, da v določeni panogi oziroma tovarni slabo delajo, kajti lahko je za takšnim podatkom skrita modernizacija, tehnološka posodobitev. Seveda pa nikakor ni izključeno, da ni skrito tudi slabo delo, zastareli izdelki, ki ostajajo v skladišču, slabo vodenje tovarne, itd.
Prav bi bilo, da bi na prva mesta uvrščali podatke, koliko podjetij je propadlo in koliko je bilo ustanovljenih novih, dodali pa denimo še, kolikšna je brezposelnost. Poročila bi bila veliko bolj aktualna. Stečaji še niso vsakdanjost, kaj kmalu pa utegnejo postati, če bo tržno gospodarstvo bolj pokazalo zobe, saj bo za nekatere to prehod, za druge pa potop v tržno gospodarstvo. Vsakdanjost pa so že postala nova podjetja, odkar je bil sprejet zakon o podjetjih, je bilo pri registracijskem sodišču v Kranju registriranih 46 novih podjetij, 16 pa jih je v postopku registracije, skupaj je bilo torej v sorazmerno kratkem času praktično ustanovljenih 62 novih podjetij in prav nič utopičen ni cilj: sto novih podjetij let-
Nekaj kapljic sveže krvi je torej že pricurljalo v krvotok gorenjskega gospodarstva, upajmo, da jih bodo še več dala tudi programa Optima, ki potekala v kranjski in škofjeloški občini ter valilnica podjetij v jeseniški Železarni in da se poročila o gospodarskih gibanjih ne bodo več začenjala s tonami in metri, temveč s številom novih podjetij in podatki, koliko ljudi je našlo zaposlitev v njih.
M. Volčjak
IZ GOSPODARSKEGA SVETA
106 zahtevkov za razvojni dinar
V Sloveniji je bilo doslej v petih "paketih" za 206 naložb razdeljenih za 761 milijard dinarjev razvojnega dinarja, za novo razdelitev pa je že veliko zanimanja, saj so pri zadnji morali odložiti 53 projektov, na novo pa je predloženih še 54. Če bodo ugodili vsem, bodo za 106 projektov potrebovali 1.200 milijard dinarjev razvojnega dinarja, ki se je torej resnično uveljavil, z njim pa dobri projekti, saj so merila za dodelitev teh brezobrestnih posojil stroga.
Ček ostaja ček
Izvršni odbor združenja bank Jugoslavije je v petek, 6. oktobra,sklenil, da tekočih računov prebivalcev ne bodo obremenjevali z dnem, ko ček vnovčijo v tuji ali v svoji banki, ker je to nemogoče zagotoviti zaradi počasnega plačilnega prometa. Dan valutacije torej ne bo dan, ko je ček izdan in še naprej ostaja po starem, kar pomeni, da ček še naprej ostaja vrednostni papir, ki se izda z dospelostjo na vpogled, kakor pravi zakon. Takšna odločitev predstavlja seveda olajšanje za lastnike tekočih računov, saj so zadnje dni ugibali, kaj se bo zgodilo.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Zaloge se počasi kopičijo
Zaloge izdelkov letos na Gorenjskem vse do junija niso bile problematične, tedaj pa so začele naraščati in v primerjavi z majem so junija narasle za četrtino, kar se je nadaljevalo tudi julija. Kopičijo se predvsem zaloge opreme in reprodukcijskega materiala, zaloge blaga za potrošnjo pa niso problematične, saj so bile v letošnjih sedmih mesecih za 14 odstotkov nižje kot v enakem lanskem razdobju. Naraščajo zlasti zaloge električnih strojev in aparatov, že vse leto, v sedmih mesecih pa je bil porast kar 29 odstoten.
V gradnji 525 objektov
Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je bilo v letošnjem prvem polletju na Gorenjskem v gradnji 525 investicijskih objektov, njihova predračunska vrednost znaša 929 milijard dinarjev. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je gradnje manj, njihovo število seje zmanjšalo za 82. Investitorji so v letošnjem prvem polletju prijavili 84 novih gradenj v predračunski vrednosti 190 milijard dinarjev, v lanskem prvem polletju pa je bilo prijavljenih 80 v vrednosti 83 milijard dinarjev. Kljub visokemu porastu cene je torej investicijska dejavnost le podvojena. Največ objektov gradijo v kranjski občini in sicer 204, ki prednjači tudi po njihovi predračunski vrednosti. V zadnjih treh mesecih je na prvem mestu Optima II v kranjski Savi, sledi Karavanški predor, temu pa po vrednosti poslovni objekt UNZ Kranj.
(NE)OBIČAJNI ŽIVLJENJEPIS
Pri 20. letih: Ko bomo prišli mi, bomo zgradili boljši svet, v katerem ne bo krivic.
Pri 30. letih: Če hočemo doseči ideale, moramo nekaj storiti tudi prek zvez.
Pri 38. letih: Vse. kar sem pridelal, ni bilo ravno po predpisih, vendar so drugi vzeli še več.
Pri 39. letih: Nikakor ne morem razumeti, zakaj se upokojenci razburjajo. Saj imajo vse, kar potrebujejo.
Pri 40. letih: Včeraj so mi povečali pokojnino, in trdim, da danes jaz in moji kolegi dobivamo samo okoli 30 odstotkov osebnega dohodka aktivnega delavca. Kako pa se da s tem živeti, ni težko uganiti...
Seveda to v praksi ne pomeni, da lahko za svojo pokojnino kupim 140 kg belega kruha. Kakih štirideset odstotkov pokojnine je treba odšteti za stanovanjsko najemnino, centralno kurjavo; telefona in televizije si že tako ali tako ne morem privoščiti. Kje pa so še sadje, vlak, razna popravila, zelenjava, druga živila, participacija v lekarni, pijača, drugi stroški?
Poučno bo, če bomo zvedeli, kaj se bo zgodilo tistim, ki zmorejo takšno početje s soljudmi.
Ivan Ogrinc, Jesenice
Življenje je danes pač takšno, da postajamo ljudje ob obilici dolžnosti in odgovornosti ter skrbi vse bolj raztreseni (za stikalni-čarje v Železarni Jesenice pač ne
velja to pravilo, ker...), kaj hitro pozabimo na nekatere »drobne« dolžnosti, kot je na primer potrditev zdravstvene knjižice, da smo v rednem delovnem razmerju...
Kot kaže izkušnja Antona Šmida, nekdanjega sindikalnega predsednika TOZD Energetika pri Železarni Jesenice, da je upokojencem res lepo; nič ne delajo (op.p.: na podlagi opazovanj tudi stikalničarji v RTP-jih ne), le sprehajajo se in igrajo karte, prvega pa počakajo doma, da jim poštar prinese pokojnino, je lahko taka »malenkost« ali zelo draga ali pa zelo boleča, zgornji primer za stikalničarje v RTP-jih pa je zgolj identičen, saj kot aktivni delavec, ki opravlja enako delo, kot sem ga opravljal jaz na podobnem delu pred upokojitvijo, torej dela IV. stopnje zahtevnosti in odgovornosti, z ustrezno šolsko in strokovno izobrazbo (ki je opevana iz ŽIC-a na
Jesenicah), prejema sedaj najmanj 7.500.000 dinarjev, verjetno še več. Kako se da s tem živeti, ni težko uganiti...
Jaz in moji kolegi danes dobivamo samo okoli 30 odstotkov osebnega dohodka aktivnih delavcev, ki jim je res lepo, nič ne delajo, sprehajajo se in igrajo karte. Kaj to pomeni v praksi... ?
Ivan Ogrinc Jesenice
NEUVRŠČENOST JE »HUDIČEVA POGRUNTAVŠČINA«
Predvojna klerikalna misle-nost in filozofija sta se pri enem delu Slovencev naselila v gene, tako da sta postali dedni. Gre za podzavestne in včasih kar bedaste refleksije, na posamezne dogodke in pojave v našem ožjem in širšem življenjskem prostoru. Že od nekdaj jih hudo moti, nekako kot bika, vse, kar je rdeče, pa tudi vse, kar diši po sociali, enakosti, pravicah, itd. Če večji del sveta trpi zaradi neenakosti, revščine, lakote, dolgov, ekoloških problemov in podobnih nalog, so to zanje zadeve dane od bogai ki pač deli pravico po bo-
žje. Ze mora biti vzrok, da se jim tako godi. Siromaki, »cunjarji« in »ta črni« pa so zaradi svoje zaostalosti že tako ali tako dovzetni za slabe vplive komunizma in socializma in jim na žalost skoraj ni pomoči. Pomaga se jim lahko edino z molitvijo »da bog reši komuniste in njihove po-drepnike«.
Taka miselna beračijo naših vrlih »mutantov« niti ne bi bila posebej moteča, saj jih kljub vsemu ni niti za kapljico v človeškem morju in se jih pravzaprav nikamor ne sliši, če ne bi bili sami obremenjeni z marsičim, kar v sveti jezi in glasnosti najbolj sovražijo. Moteče je na primer, da se imajo za gospodarske eksperte, pa doma niso uspeli prispevati ničesar, razen zmede, in smo zato vsi skupaj še mnogo bližje gospdarsko neuspešnim, kot uspešnim državam in s tem v taboru zadolženih in revnih. Glede na svojo super sposobnost deliti recepte in navodila je prav čudno, da jih svet ne pozna oziroma premalo ceni in ne izkoristi njihovih gospodarskih, političnih ter drugačnih potencialov. Ti naši »klerikalci« bi lahko predstavljali izvozno blago in bi jih lahko zlasti v tretjem svetu ter socialističbnih državah uporabili v korist svoje sreče in razvoja za šefe držav in diplomacij oziroma najmanj za gospodarske ministre.
Torej 9. vrhunska konferenca neuvrščenih držav se je iztekla.
Degenerirane!, bedaki in opice so še enkrat omlatili prazno slamo ter zapravili denar in čas. Vsi ostali, ki so bili še navzoči in so bili po varljivem zunanjem videzu podobni ljudem, pa so bili le spretno zamaskirana sovjetska garnitura. Hudič je »non stop« v akciji. Na beograjski konferenci je ponovno zastrupil večji del sveta s svojimi principi in stališči. Da pa je nesreča še hujša, je po mnenju naših ekspertov krivo dejstvo, da je hudič ravno pri nas že dolgo tega naletel na največji uspeh s svojimi vizijami. Se sedaj mu namerno služimo s planiranjem in pripravo terena za njegovo disharmoniranje, medtem pa smo namerno pozabili na boga in delo ter na posvečeni napredni svet.
Stanislav Križnar, Jesenice, Titova 115
PRIZNANJE ORGANIZATORJEM 100-LETNICE JAKOBA ALJAŽA
Praznovanja 100-letnice prihoda Jakoba Aljaža za župnika
v Dovje sem se udeležil kot planinec. Bil sem navdušen nad dobro organizacijo prireditve, ki se ji moram tudi zahvaliti, da sem dobil ključe, ki sem jih izgubil na tej prireditvi, že po dveh dneh nazaj.
izkoriščam to priložnost, da čestitam vsem organizatorjem ifi vsem vaščanom naselja Dovje — Mojstrana za tako uspelo prireditev. Na vsakem koraku si čutil, koliko truda in prizadevnosti je bilo vloženega, da je to praznovanje tako dobro uspelo. Na zunaj je bilo opazno, kako je vsa vas sodelovala pri polepšanju kraja. Hiše, dvorišča in vrtovi so bili lepo urejeni, vaščani prijazni in ustrežljivi, vse prireditve pa na taki kulturni višini, da ste vsem obiskovalcem nudili čim več pravega planinskega počutja. Vsem, ki smo se tega slavja udeležili, bo ostal trajen lep spomin na Jakoba Aljaža in na kraj, kije dolgo vrsto let posvečal vse svoje delo in sposobnosti.
Ivan Kopač« odvetnik, Domžale
IZDELOVANJE IGRAČ
OLGA BREZAR
JBRITOF 112/0, Kranj     tel/ 064/36-092,
/O   ljubljanska banka
OKTOBER - MESEC VARČEVANJA - MESEC BREZ VRST
V GORENJSKI BANKI SE ŽELIMO VRSTAM
IZOGNITI!
3
Obkroženi dnevi so izplačilni in takrat so vrste v vseh bankah najdaljše. Ali ni ostalih dni več?
ZATO, POČAKAJMO DAN, DVA IN VRSTE PRED BANČNIMI OKENCI SE BODO PORAZDELILE.
NAŠ ARGUMENT ZA TAKO PRIPOROČILO - OBRESTI!
Predvideni povprečni OD v SR Sloveniji za oktober = 11.500.000 din
čas	dnevni faktor	znesek (povp. OD)	obresti
1 dan	1,00938831	11.500.000 din	108.000 din r 216.900 dirT^
2 dni	1,01886477	11.500.000 din	
PREPRIČANI SMO, DA SE ZA TAK ZNESEK SPLAČA PRIHRANITI ČAS IN ŽIVCE!
PODALJŠAJMO »MESEC BREZ VRST« ČEZ CELO LETO!
Temeljna banka Gorenjske
Franc Puhar - Aci
Kranjske zgodbe iz tega stoletja
- Leta 1924 -DOGRADITEV OBČINSKE HIŠE
Občina je kupila Vogrinčevo hišo na Glavnem trgu. S predelavo v »Novi Rotovž« bo to najlepša občinska stavba pri nas. Tako zagotavlja prof. Plečnik. Denar za nakup in prenovitev stavbe je občina dobila iz prodaje Gaštejskega pašnika in ne iz davkov! Tako so poročali na občinski seji 13. januarja 1924.
KRANJ RABI REALNO GIMNAZIJO
V Kranju je bila gimnazija ustanovljena 1. 1801 kot nižja. Leta 1894 je bila dopolnjena v višjo z 8 razredi. Takrat je dosegla 500 dijakov letno, sedaj pa le še 300. Daje tako, je kriva privatna gimnazija v Škofovih zavodih. Tam je največ dijakov s podeželja. V kranjski državni gimnaziji pa so le otroci trgovcev, uradnikov in drugih meščanov. Po maturi se usmerjajo na tehnične stroke v visokih šolah. Le eden letno se posveti bogoslovju. Občina na predlogu za realno gimnazijo vztraja, Čeprav so nekateri odborniki 30. decembra 1924 demonstrativno zapustili sejo.
- Leta 1925 -DINAR ZAMENJA KRONE
Zamenjava denarja gre počasi. Leta 1923 so še mešali dinar-
je s kronami. Zaključni račun občine za 1. 1924 pa je samo v DIN. Proračun občine za leto 1925 pa je samo v novih dinarjih. Krone in krajcarji, ki so bili v veljavi stoletja, gredo iz prometa. V spominu pa so ostali še dolgo.
zopet nov Častni občan
Na občinski seji, 20. februarja 1925 so podelili naslov častnega občana monsignorju z Okroglega, Tomu Zupanu. Pred dnevi je prejel od Kraljevega veličanstva odlikovanje »Red sv. Save«.
zagotovljeno. Treba pa je pohiteti, ker se za šolo potegujejo tud' v Mariboru.
NOVA TOVARNA USNJA
Ferdinand Polak je leta 1918 postavil v Lajhu elektrarno t 200KS. Letos pa je dal zgraditi novo, moderno tovarno za strojenje podplatnega usnja. Proizvodnjo zgornjega usnja pa je prenesel v svoj obrat v Ljubljani.
- Leta 1926 -JUGOČEŠKA SE ŠIRI
Tovarna »Jugočeška« se še vedno širi in zahteva od občine cel Gaštejski pašnik. Nameravajo zgraditi depo in prostore za pridelavo škroba. Letno namerava predelati 600 vagonov krompirja, preskrbeli pa bi vsako leto 30 vagonov semenskega krompirja. Občina to podpira, ker ne gre le za koristi mesta, temveC širše kmečke okolice.
REDUKCIJA KRANJSKE GIMNAZIJE     PRVI SPOMENIK V SLOVENIJI
Državna komisija za redukcijo srednijh šol je sklenila, da se na kranjski gimnaziji ukinejo višji razredi, ker je premalo dijakov. V Beograd se takoj pošlje pritožba.
Gimnazijsko ravnateljstvo pa naproša občino, da bi na gimnaziji postavili za deklice posebno stranišče. V obojem so uspeli. Višji razredi so ostali, pa tudi stranišča za dekleta so zgradili.
KRANJ DOBI TEKSTILNO ŠOLO
Na seji, 30. decembra 1925, je župan informiral odbornike o zamisli, da mesto Kranj dobi tekstilno šolo. Vsi merodajni v Ljubljani so naklonjeni naši pobudi, zlasti dvorni svetnik dr. Man. Tudi ravnateljstvo tovarne »Jugočeška« podpira to idejo. Tovarna bo za učno osebje, dokler šole ne prevzame država, kar je že
Poročilo župana na seji občinskega odbora: V nedeljo, dne 1. avgusta 1926, se vrši slovesno odkritje spomenika Nj. Velišar)" stvu kralju Petru I. osvoboditelju. Spomenik bo postavljen y »Zvezdi«, ki se preimenuje v »Kralja Petra park«. To bo najlepš' novi del mesta, celo bodoči center Kranja. (Danes Trg revoluc1' je.) Na svečanost pride Nj. Veličanstvo kralj Aleksander s kralj'' co Marijo ter več drugih visokih gostov.
Iz občinske blagajne se odobri 25.000 Din za pogostitev, # bo potrebno! Po tej svečanosti so na občini ponosno poročali, da je bila to velepatriotična slavnost. Čutiti je bilo ljubezen in vdanost prebivalcev mesta do prejasne narodne dinastije. Kranj je prvo mesto, ki je to storilo v Sloveniji in glas našega mesta gre P° vsej državi?
Kabinet slovenske fotografije v Kranju
VČERAJ IN DANES V FOTOGRAFIJI
Kranj - Kabinet slovenske fotografije bo kmalu star dvajset let. Se vedno uživa gostoljubnost Gorenjskega muzeja tam je vsa^tekla fotogrifskTzapuščina in tudi sedanja, nastajajoča, lepo shranjena v muzejskih depojih, večinoma namenjena za štud.jsko proučevanje, pa
tudi za priložnostno predstavitev. ..... v u
Ob skromnem pojavljanju razstav, letos je še ni bilo, stalne razstavne zbirke fotografij tudi ni, bi marsikdo pomislil da Kabinet postaja sSdalonimeJn ii zakaj je'tako. Stopetdeset.etnica nastanka fotografije, pri čemer ne                " VJZ taleoTvsega Puharja, bi moralo spodbuditi k delu tudi Kabinet. O tem smo se pogovarjali z Markom A jancicem, ki je v odboru Kabineta ze od vsega začetka, tako kot tudi dr. Cene Avguštin, Aleksander Bassin, mag. Mirko Kambic, Stojan Kerbler in Marjan Smerke._
Prejšnja leta je Kabinet slo-venske fotografije pripravil po dve, tri razstave letno. Razstava v ljubljanski Mestni galeriji v počastitev 150-letnice nastanka fotografije in slovenskega deleža pri tem gotovo ni razlog, da dejavnost miruje. Ali le navidezno?
"Letos res še ni bilo razstave, čeprav je to ena od dejavnosti Kabineta slovenske fotografije. Seveda pa Kabinet ni čakal na to okroglo obletnico, saj je že prej na preglednih razstavah pripravil našo fotografsko ustvarjalnost od njenih začetkov (vključno s Puharjem) do najnovejšega časa. Razumljivo, da je sodeloval tudi v pripravah na ljubljansko razstavo, tako v tem prvem delu, gotovo Pa bo še več pri naslednjih dveh razstavah. V kratkem pa bosta na Gorenjskem kar dve razstavi v organizaciji Kabineta. V Radovljici bo namreč prireditev Dnevi jugoslovanske fotografije; ob tej priložnosti bo v Gorenjskem muzeju Kranj v Tavčarjevi ulici na ogled izbor fotografij iz stalne zbirke Kabineta. Na ogled bo okoli 120 fotografij iz obdobja Po letu 1918 pa do danes. Obiskovalci bodo tako lahko dobili vsaj bežen vtis o naši fotografiji v obdobjih, ki jih prvi del sedanje ljubljanske razstave še ne zajema.
Kabinet je že prej razstavil del svoje stalne zbirke. Vendar so bile to le občasne javne predstavitve. Tako pač je, če ni na voljo prostorov. Da se razumemo, za občasne razstave je vedno prostor v Gorenjskem muzeju. Smo pa v Kranju vedno tudi v zadregi, ko nas obiskovalci, ki poznajo Kabinet, sprašujejo po stalni razstavi in Po spominski sobi Janeza Puharja - ne enega ne drugega doslej še ni." Kaj pa druga razstava? "Gre za tradicionalno fotografsko razstavo jugoslovanske Pokrajinske fotografije, ki jo organiziramo vsako drugo leto. Odprli jo bomo 20. oktobra v kranjski Mestni hiši."
Kabinet ni institucija, - kaj sploh je?
"Prav res ne, saj bi moral 'meti najmanj svojo administracijo. To delo prijazno opravlja Gorenjski muzei; naše raz-
Janez Marenčič: Preproga
stave so del njegove galerijske dejavnosti. Uradno. Neuradno pa gre več kot zgolj za sodelovanje. Osebna zavzetost dr. Avguština gotovo presega njegove dolžnosti. Drugi sodelujemo ljubiteljsko. Kljub temu pa dejavnosti ne moremo očitati nestrokovnosti, saj sta naša stalna sodelavca umetnostna zgodovinarja dr. Cene Avguštin in mag. Mirko Kambič. Isto velja za arhiv in dokumentacijo, ki jo skrbno vodi Stojan Kerbler in je nedvomno najboljša v Jugoslaviji. Sicer pa včasih za označitev Kabineta uporabimo besede ravnatelja Gorenjskega muzeja Antona Miklavčiča, zanj je to stalna aktivnost muzeja - in s tem se vsi strinjamo. Da pa bo treba razmisliti tudi o drugačni organiziranosti, o tem tudi ni dvoma. Prav gotovo je to, kar je Kabinet zbral in strokovno dokumentiral v skoraj dveh desetletjih, kar primerna osnova za nastanek fotografskega muzeja."
Kadar se izreče profesionalizacija, se v kulturi vsi primejo za glavo - nova dejavnost - nova finančna obveznost.
"To je res. Toda kaj bi bil recimo en kustos v primeri z dolgom, ki ga imamo do te vrste kulturne dediščine in dejavnosti obenem: Slovenci smo že od vsega začetka bili tudi fotografi, saj je Ljubljana imela
svoj amaterski toto klub že leta 1889, Kranj od leta 1910, da ne omenjamo tega, da smo s Puharjem aktivno posegli v razvoj fotografije že v njenih pionirskih časih. Žal veliko tega še ni raziskanega. Dela je dovolj za Kabinet in še za kakšno ustanovo, vsekakor pa za posamezne strokovnjake."
Najbrž mislite na gradivo, ki se je kot zapuščina nekaterih znanih slovenskih fotografov znašla v Kabinetu, pa doslej ni bilo veliko možnosti za proučevanje in tudi ne za predstavitev?
"Ne gre le za fotografije, pač pa tudi dragocen fotografski inventar, kot so stare kamere in drugo. Imamo na primer shranjeno zapuščino Frana Krašovca, Janka Branca, idr. Nedavno umrli slovenski fotograf Janko Skerlep je Kabinetu volil vso svojo bogato zapuščino. Kabinet bo tudi dedič fotografske zapuščine Jelka Ranta. Skratka veliko je gradiva, vse je lahko kot osnova za bodoči muzej. Najprej pa želimo urediti Puharjevo spominsko sobo. Eksponati so zbrani, potrebujemo samo prostor."
Najbrž ne gre prezreti, da je Kabinet v vseh letih obstoja z vso svojo različno dejavnostjo, veliko storil za popularizacijo fotografije pri nas: s preglednimi razstavami mojstrov fotografije in z vrsto tako imenovanih
tematskih razstav. Pomembne so bile tudi vse dosedanje razstave slovenske fotografije v tujini.
"Ko seje Kabinet slovenske fotografije ustanavljal - na pobudo Foto zveze Slovenije in kranjskega Fotokluba - fotografija še ni bila pogosto v slovenskih likovnih razstaviščih. Z nastankom Kabineta je postala fotografija pri nas bolj popularna, odprla so seji vrata tako malih kot velikih razstavišč, razstavljati na povabilo Kabineta pa je, lahko rečemo, veliko priznanje za vsakega avtorja. Iz podarjenih del in z rednimi odkupi, ki jih omogoča Kulturna skupnost Slovenije, nastaja Kabinetova stalna zbirka. Nekateri avtorji so podarili Kabinetu celotno svojo razstavno kolekcijo, tako na primer Janez Marenčič ali Ti-homir Pinter svojo mapo."
Usmeritev Kabineta se torej za naprej ne menja?
" Ni razloga. Tudi v prihodnje bomo pripravljali predstavitve pomembnejših slovenskih fotografov, štiri, pet kandidatov za razstave imamo, tudi mlajši so med njimi. Toda dobra fotografska kolekcija nastaja počasi, zato nihče ne hiti. Vsekakor bo drugo leto prav gotovo kaj zanimivega na ogled."
Lea Mencinger
Prešernovo gledališče Kranj
TARTUFFE JE NEUNIČLJIV
*a*etek sezone z Molierovim Tartuffom pomeni uveljavljanje zahtevnejšega repertoarja in potrjevanje poklicnega statusa. Stalni igralci
PG so se enakovredno uglasili z gostujočimi igralci. _._
Eksemplarična zgodba o sve-tphlincu in prevarantu Tartuf-'u je v režijski zasnovi in realizaciji Matjaža Zupančiča dobi-la nekoliko lahkotnejšo, če že ne kar igrivo intonacijo, za kar so v Molierovi značajski kome-dlJi podani ustrezni pogoji. Zdi Se'.da režiser razvija naprej tisti DnJem, ki ga je nakazal v upri-Zor'tvi Smoletove Antigone v Prejšnji sezoni na istem odru; !°. Pomeni nekakšno »lahkost blvanja«, ali v Molierovem primeru: vse je igra in ni več pomembno, kdo dobi in kdo izgu-b'ja. Zato se na koncu izsiljevalke avanture razgaljeni in aretirani Tartuffe nesramno smehlja, kakor da bi hotel po-Vedati, da je neuničljiv, kar s Svojimi prebrisano hlinjenimi 'astnostmi in pretvarjanjem tu-J1 Je, tako kot komedijski lik, Rakor tudi kot nenehno obna-vlJajoči se karakter. Nekoliko  skrajšan prevod
Otona Zupančiča iz leta 1933 se s svojo jezikovno patino posrečeno sklada s snovjo Molie- , rove nravstvene komedije in s časom, iz katerega izvira, to je francoska visoka meščanska družba druge polovice 17. stoletja. Tudi historično stilizirani kostumi po zasnovi Nade Vo-dušek se prilegajo aleksandrin-cu in avtorjevi predprosvetljen-ski moralni občutljivosti. Glede scene Karin Košak pa bi se dalo razpravljati zaradi njene monumentalne zasnove, ki učinkuje nekoliko odtujevalno, zlasti pa v nasprotju z ekspresivno igro: od ljudi izdelano belo ozadje, na katerem se odpirajo in kažejo v svoji prebrisani, naivni ali razumno uravnovešeni naravi in drži.
V načinu igralskega podajanja so nianse, pogojene z značajskimi lasnostmi likov: na eni strani je umirjena, pretehta-
na, zadrževana, vseskozi ironično obarvana igra Aleša Valiča v vlogi Tartuffa, na drugi bolj eksplozivna interpretacija Danila Benedičiča v vlogi Orgona, medtem ko igra drugih nastopajočih poteka med tema skraj-nostima. Tako je Judita Zidar dosledno odigrala lik dostojanstvene in vse obvladujoče Or-gonove žene Emlire, živahno in razigrano podaja Dorino Vesna Jevnikar, dramatično ekspozicijo pa odigra Mira Sar-doč v vlogi Orgonove matere s pompoznim odhajanjem iz legla zmešnjav in nezaupanja. V tej igri se združuje najboljše izročilo z živo namembnostjo. Bernarda Oman v liku Orgonove hčerke Marijane zlasti mimi-čno intenzivno spremlja očetove nakane, da bi jo izročil za ženo Tartuffu. Pavel Rakovec zanesljivo umešča vlogo Orgo-novega svaka Kleanta v potek dogajanja; režiserje ta lik zas-
noval kot slepega jasnovidca, saj je nekje v tekstu rečeno, da bi še slepi sprevidel Tartuffovo svetohlinstvo. Primerne poudarke sta svojima likoma prisodila Ivan Godnič v vlogi od-gnanega sina in Matjaž Višnar prav tako odslovljenega in spet vrnjenega ljubimca, Tine Oman pa se je v sklepni parafrazi samega sončnega kralja spopadel z baletnimi gibi ne brez ironične persiflaže.
Predstava je izoblikovana dosledno in z razvidnimi poudarki tako v samem poteku kot z izraznimi ilustracijami, med katerimi sta vsekakor umivanje glave Damisu (pranje glave, ki sledi) in pa baletni finale policijskega uradnika v že omenjenem slogu sončnega kralja. V izraznem pogledu razumna, nevsiljiva razmerja.
France Vurnik
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava del petih tirolskih kiparjev: prof. Ericha Kebra, Markusa Floriana, Eric-ha de Ghezija, Petra Kuttlerja in Gerberta Ennemoserja. V Stebriščni dvorani Mestne hiše se predstavlja slikar Adi Keber. V Prešernovi hiši je odprta retrospektivna razstava del slikarja Izidorja Jalovca.
Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v knjižnici kranjske Gimnazije literarni pogovor s pisateljem, esejistom in prevajalcem Andrejem Blatnikom.
V Pionirski knjižnici Kranj bo jutri, v sredo, ob 16. uri ura pravljic.
JESENICE - Prešernovo gledališča Kranj gostuje danes, v torek, ob 19.30 v Gledališču Tone Čufar z Molierovo komedijo Tartuffe.
RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža v radovljiški Graščini je odprta Klubska razstava fotografij in diapozitivov foto - kino kluba Radovljica.
KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled razstava o delu Jožeta Gašperšiča (1896 -1964).
BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, razstavlja akad. slikar Štef Potočnik.
ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure.
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je odprta razstava likovnih del učencev Osnovne šole heroja Grajzarja.
Gorenjski folkloristi so navdušili
VEČER LJUDSKIH PESMI IN PLESOV
Jesenice, 2. oktobra - Letos so bili gostitelji tradicionalnega srečanja gorenjskih folklornih skupin na Jesenicah. Pet folklornih skupin, a žal ni bilo folkloristov iz Domžal in Radovljice.
Zveza kulturnih organizacij Gorenjske, Združenje folklornih skupin Gorenjske in Zveza kulturnih organizacij Jesenice kot organizator so v petek, 6. oktobra, ob 19. uri v dvorani amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah pripravile tradicionalno srečanje odraslih folklornih skupin Gorenjske. Zanimivo in privlačno srečanje je potekalo pod naslovom Večer ljudskih plesov in pesmi.
Jeseničani so v goste povabili folklorno skupino Kamniška Bistrica iz Kamnika, folklorno skupino Tehnik Škofja Loka. folklorno skupino KUD Primskovo Kranj, folklorno skupino Karavanke iz Tržiča, folklorno skupino Jaka Rabič Dovje - Mojstrana. V programu je kot povezovalec med posameznimi plesi sodeloval moški vokalni oktet DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica.
Posebna strokovna komisija je folklorne skupine ocenjevala, saj je morala izbrati najboljše skupine za republiško srečanje folklornih skupin. V strokovni ocenjevalni komisiji je bil tudi Joža Vari, predsednik Zveze kulturnih organizacij Jesenice, letošnje gostiteljice, ki je takole dejal:
»Srečanje poteka vsako leto v drugi gorenjski občini. Letos nam je bilo žal, da je iz nerazumljivih razlogov odpovedala sodelovanje folklorna skupina iz Domžal, zaradi finančnih težav ni bilo folkloristov iz Radovljice. Ocenili smo, da je kvaliteta dobra, da so folklorne skupine ohranile veliko izvirnosti. Folklorna srečanja so le ena izmed štirinajstih srečanj kulturnih skupin, ki jih organizirajo kulturne organizacije. Pri folkloristih je žal opazno, da se gorenjske občine ne odzivajo tako, kot bi radi, čeprav so njihova srečanja zelo zanimiva in privlačna za občinstvo. Upajmo, da bo bolje, da bo več razumevanja in tudi odziva že naslednje leto, ko je gostiteljica občina Kranj.'«
D. Sedej
Srečanje slikarjev v Gozd Martuljku
V DONITOVI SLIKARSKI KOLONIJI KAR 26 SLIKARJEV
Gozd Martuljek, 9. oktobra - Že šesto leto je delovna organizacija DONI I iz Medvod v svojem počitniškem domu v Gozd Martuljku pripravila slikarsko kolonijo, ki so se je udeležili tako akademski kot ljubiteljski slikarji iz vse Slovenije.
Ob koncu minulega tedna je delovna organizacija DON IT iz Medvod že šesto leto pripravila slikarsko kolonijo v Gozd Martuljku. DONIT sodi med redke delovne organizacije pri nas, ki so še vedno pripravljene tudi tako podpreti kulturno dejavnost svojih delavcev, jih spodbujati in jim dati vedeti, da cenijo njihovo ljubiteljsko ustvarjalnost. Tudi letos pa so v slikarsko kolonijo povabili akademske slikarje domala iz vse Slovenije.
V DON1TU imajo kulturno komisijo, ki jo vodi delavna in prizadevna Jožica Jordan. Jožica Jordan pravi:
»Letos je v Martuljku 26 akademskih in ljubiteljskih slikarjev. Večinoma so stari znanci, imamo pa tudi nekaj novih, ki jih izredno privlačijo prelepi motivi Gozd Martuljka. Po dogovoru poklonijo DONITu vsak po eno oljno sliko ali po dva akvarela, ki jih potem razstavimo v prostorih delovne organizacije. Nasploh imamo v tovarni stalne razstave, literarne večere, svoj oktet in moram reči, da ima DONIT za kulturno delovanje izreden posluh in razumevanje.«
Letos sta bila med slikarji v Martuljku tudi dva slikarja iz drugih republik, iz Čačka in Bosanskega broda, kitajska slikarka in indijski slikar. Vsi so se izredno dobro počutili ter pohvalili organizacijo slikarske kolonije.
Aljoša Sotlar iz Škofje Loke je dejala: »Sama sem bolj keramičarka kot slikarka, v koloniji je izredno prijetno. Mislim, da je pomembno predvsem to, da ustvarjalci ob takih srečanjih vidimo, kako delajo drugi in kako pravzaprav nastajajo njihova dela.«
Jasna Kozar - Hutheesing iz Maribora: »Okolje je neverjetno lepo in slikarjem izredno privlačno. Vsi slikarji smo seveda hvaležni delovni organizaciji DONIT za organizacijo in srečanje v slikarski koloniji. Vendar pa delovna organizacija denar tudi pametno vlaga, v slikarska dela, ki jim vrednost seveda vedno raste.«
Jožica Jordan
D.Sedej
ureja LEA MENCINGER
IGLu
! 8. STRAN
Torek, 10. oktobra 1989
Cvetlični bienale v Ljubljani
Od orhidej do tulipanov
Ljubljana, oktobra - V dneh od 12. do 16. oktobra bo Ljubljana v znamenju cvetja. Skupščina mesta Ljubljane pripravlja v prostorih Moderne galerije razstavo cvetja. Na 1700 kvadratnih metrih bo predstavljena vsa pestrost živopisnih cvetličnih kompozicij domačih in tujih cvetličarjev; v goste prihajajo holandski, avstrijski, italijanski, madžarski, čehoslovaški vrtnarji in celo cvetličarji iz daljne Tajske ter Avstralije.
Cvetja je sicer največ spomladi, maja, toda strokovnjaki vedo povedati, da je najkvalitetnejše cvetje jeseni, oktobra. Zato in pa zaradi pomladnih razstav cvetja v Zagrebu in Splitu, so se v Ljubljani odločili za jesen.
Cvetlične razstave smo v Ljubljani že imeli, pričele so se pred 21 leti na Gospodarskem razstavišču, vendar nikoli niso bile samostojne razstave cvetja, vedno so jim še kaj dodali. Tokrat pa so se usedli skupaj vrtnarji in cvetličarji, ki so cehovsko povezani v Vrtnarskem društvu Slovenije, navdušili so še družbeni sektor in junija letos je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljana že imenoval organizacijski odbor za "Cvetlični bienale", ki ga vodi mestna županja Nuša Kerševan. Dogovorjeno je tudi, naj bi bila tovrstna prireditev v Ljubljani vsaki dve leti. Razstavo bo pomagal urediti slovenski slikar Jože Spacal, tako da se nam obeta ne le ogled 15.000 cvetov, ki jih bo na razstavo poslalo okrog 80 razstavljalcev, temveč tudi pravo umetniško doživetje.
Zagotovo pa bodo največja atrakcija orhideje. Tajski vrtnarji obljubljajo, da bodo na ljubljansko razstavo poslali na tisoče najrazličnejših orhidej. Pravzaprav bo te dni vsa Ljubljana v znamenju prireditve, obljubljajo vrtnarji in organizatorji. Kjer ne bo možno na razstavo opozarjati s cvetjem, bodo to storili plakati, obešanke in podobno. Razstavo bodo spremljale tudi kulturne prireditve. Tako bo v petek, 13. oktobra, ob 20. uri v Moderni galeriji literarni večer eminentnih slovenskih pesnikov, Nika Grafenauerja, Jožeta Snoja, Iva Svetina in Daneta Zajca z motom: "Fant je videl rožo čudotvorno..."
Razstava bo prvi dan 12. oktobra, odprta le od otvoritve ob 17. uri do 21. ure, vse naslednje tri dni, od petka do nedelje pa bo odprta od 9. do 21. ure. V ponedeljek, 16. oktobra, od 9. do 18. ure pa bodo prišli na svoj račun šolarji. Ta dan bodo namreč organizirane šolske skupine imele prost vstop. Sicer pa bo vstopnina za obiskovalce po 50.000, za skupine nad 10 obiskovalcev pa 40.000 dinarjev.
Tokrat torej Gorenjcem ne bo treba na cvetlično razstavo v Padovo, lepa in bogata razstava cvetja se jim odpira v beli Ljubljani. Morda le še ta zanimivost: kljub jesenskemu času, so holandski vrtnarji za našo razstavo vzgojili spomladansko cvetje. Torej tulipani vseh barv in oblik bodo za nas cveteli oktobra. Pa recite, če to ne bo res posebno doživetje!
D. Dolenc
ELMONT BLED
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge
1. VODJE RAČUNOVODSTVA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— imeti mora višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri
— imeti mora najmanj 4 leta delovnih izkušenj na računovodskih delih
2. VODJE KOMERCIALE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— imeti mora visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri
— imeti mora najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih;opravljen izpit iz zunanje trgovinske registracije
Prošnje z dokazili naj kandidati posredujejo v roku 8 dni po objavi na naslov DO ELMONT BLED, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled, »za razpisno komisijo«.
O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem razpisu.
Komisija za delovna razmerja DO Elmont Bled objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VEZALCA
Pogoji:
IV. ali V. stopnja izobrazbe elektro smeri, zaželene so delovne izkušnje pri vezanju razdelilnih omaric.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 90 dni, osebni dohodek po pravilniku, stanovanj DO nima. Prošnje z dokazili naj kandidati posredujejo v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov DO Elmont Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled. O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi.
Slovensko krščansko socialno gibanje se je predstavilo v Kranju
Konec družbene drugorazrednosti kristjanov?
Kranj, 5. oktobra - Lojze Peterle, Franc Miklavčič in Viktor Blažič, predstavniki Slovenskega krščanskega socialnega gibanja, so v četrtek zvečer v dvorani Delavskega doma v Kranju predstavili politično organizacijo, ki je bila po skoraj polstoletni politični absi-stenci in družbeni drugorazrednosti kristjanov ustanovljena 10. marca letos na pobudo Društva 2000. Udeležba je bila skromna (sedemnajst navzočih) in preskromna, da bi lahko izvolili pokrajinski odbor gibanja za Gorenjsko.
Politika kot neugledna gospa
Kot je povedal Lojze Peterle, se je ime Slovensko krščansko socialno gibanje doslej najbolje "prijelo" na Goriškem, kjer je bilo krščansko gibanje vseskozi zelo močno, medtem ko je drugod v Sloveniji dobilo tudi precej negativnih oznak. Ljudje so namreč "prevajali" socialno v socialistično, socialistično pa v negativna vojna in povojna dogajanja... Prav to je bil tudi razlog, da so predstavniki gibanja na posvetu prejšnjo soboto dali pobudo, da se ne bi imenovali stranka ali gibanje, ampak preprosto - slovenski krščanski demokrati. O tem bodo formalno odločali na občnem zboru ali na skupščini gibanja, ki pa jo bodo organizirali šele tedaj, ko bo v Sloveniji sprejet zakon o političnem združevanju.
V Sloveniji zdaj delujeta dva pokrajinska odbora krščanskega socialnega gibanja (v Ljubljani in Mariboru), na ustanovitev podobnih odborov se pripravljajo na Goriškem, Primorskem, na Dolenjskem in v Pomurju, precej pa je tudi pobud za ustanovitev občinskih in krajevnih odborov. "Šele zdaj, ko širimo organizacijo, ugotavljamo, kako močne posledice je pustilo vojno in povojno dogajanje, ki je kristjane izrinilo na rob družbe, predvsem pa politike. Za kristjane je politika "neugledna gospa", ne pa tisto, kar je bila v grškem polisu - politika kot urejanje skupnih zadev, delo za skupni blagor...," je dejal Lojze Peterle in poudaril, da gibanje za zdaj še nima za sabo množic, zato pa strokovno in moralno kakovostne posameznike, in da bodo šele volitve pokazale, kako se bo odločilo krščansko prebivalstvo, ki je v Sloveniji večinsko.
Konec ločevanja Slovencev
Gibanje, ki se zavzema za politično in družbeno rehabilitacijo kristjanov ter za razvijanje politične ustvarjalnosti, izhaja iz temeljne in z ustavo zagotovljene pravice do političnega združevanja, iz zaskrbljujoče analize o današnjem položaju Človeka, družine, slovenskega naroda in
družbe ter iz bogatega izročila slovenske krščanske socialne misli in dejanja od J. E. Kreka naprej. Temeljne programske točke gibanja zajemajo odnos do človeka (dostojanstvo in pravice), družine (pogoji za razvoj, spoštovanje materinstva in spočetega življenja), naroda (sprava, nov narodni program), družbe (demokracija, opredelitev novega družbenega reda, sožitje z naravo) in države (državna suverenost). Gibanje ima številne stične točke z ostalimi deli slovenske alternative, sicer pa precej posebnih programskih točk, izmed katerih omenjamo le najpomembnejše. Človek naj bi bil najvišja vrednota, ne pa družba ali država, kot je to v marksističnih sistemih. Ker je slovenski narod ogrožen, je treba spodbuditi rojevanje, tudi tako, da bi porodniški dopust podaljšali vsaj na dve leti in da bi prepovedali splav (naš zakon o splavu je med najbolj liberalnimi na svetu). Izvenzakonska skupnost ne bi smela biti enakovredna zakonski, razvezna zakonodaja bi morala postati strožja. Krščansko socialno gibanje ne pristaja na ideološko obarvano šolanje, ampak se zavzema za nevtralnost izobraževanja. Narodna sprava naj napravi konec ločevanja Slovencev po tem, na katero stran so stopili med narodnoosvobodilno borbo.
Ne laži, ne kradi, ne ubijaj...
Odvetnik Stanislav Klep iz Kranja, ki se je od vseh udeležencev zbora največ vključeval v razpravo, je dejal, da so vsa gibanja in zveze le reakcija na veljavno marksistično-Ieninistično ideologijo, ki je kriva za sedanjo družbeno, moralno in gospodarsko krizo. Krščansko gibanje izhaja iz krščanskega etosa - ne kradi, ne laži, ne ubijaj, marksizem pa iz povsem nasprotnih izhodišč. Je revolucija kaj drugega kot nasilje (ubijanje), je nacionalizacija kaj drugega kot kraja, so ministrstva za propagando kaj drugega kot ministrstva laži, se je vprašal Klep in pohvalil mlado slovensko politično vodstvo, ki je dopustilo postavitev lipe narodne sprave. Prav o spravi je bilo izrečenih veliko različnih
mnenj; Viktor Blažič je ob tem opozoril, da sprava še ni dosežena, da gre za proces in daje v Sloveniji še precej vplivnih ljudi, ki na takšno spravo ne bodo nikoli pristali. Odvetnik Janko PernuŠ iz Kranja je dejal, da zakon o podjetjih uvaja najbolj primitivni kapitalizem, od katerega so se na Zahodu že poslovili; opozoril pa je tudi na nevarnost razprodaje ljudskega premoženja. Kmetom bi povojne krivice najbolje popravili tako, da bi jim vrnili zemljo.
C. Zaplotnlk
Emira Hadcvt]
Ni vse tako črno
Letošnja proslava v Gozdu ni bila sicer tako številčna, kot morda prva leta po vojni, ko se je tu trlo borcev, mladine, ko so čete prihajale kar v povor-kah z zastavami z vseh strani, v vasi pa je napetost pred praznikom rasla iz dneva v dan. Pri vseh hišah so pričakovali svoje borce, gospodinje so zanje pripravljale najboljše, se jih veselile, kot svojih otrok. Toliko teh fantov je v teh petinštiridesetih letih za vedno odšlo. Le peščica je ostala. Starih gojžan-skih mater skorajda ni več. Mladi so šli v dolino za boljšim kruhom, bližje industriji, lažjemu življenju. Vas je osamela, se postarala...
Toda bila je lepa proslava. Proslava s tržiško godbo na pihala, vso v modrem, s četico mladih recitatorjev iz kriške osnovne šole, s Titovo sliko v belem, v late kozolca napetem blagu. Organizatorji so obesili zastave ob vseh poteh, ki pripeljejo v Gozd in vse je pozdravljala vesela glasba iz zvočnikov pri križkem planinskem domu. 45 let je že od takrat, ko je gorel Gozd in so se borci vsak po svoje reševali eni proti robu gozda, drugi v Kriško goro, tretji kdo ve kam. Takrat je padel Karlo, komandant 2. bataljona. Gojžani so ostali brez strehe nad glavo. Od vseh hiš je v vasi ostal cel le svinjak...
Pavle Golob tistikrat ni bil z odredom. V grapi pod Begunj-
ščico so evakuirali ambulanto, ki je bila skrita v skalah ob vodi. Prenesli so jo v Begunjšči-co. Težke ranjence so imeli. Franca Korošca - Daneta, ki je bil ranjen ob napadu na postojanko Poljče, in Janeza Tavčarja iz Nemškega Rovta, ki so ga Nemci ranili v Savi nad Pod-nartom, ko se je vračal iz Gornjega grada na Štajerskem. Dr. Rado Debevc je bil z njimi in bolničarka Cvetka, pa Zupanov Tine in Polda. Kakšne tri dni so jih selili. Iz Begunjščice so videli tisto dopoldne, da Gozd gori. Čez teden dni so pri Trleju pod gorami prišli spet skupaj z borci, da so izvedeli vse podrobnosti... Gozd je bil vsa ta leta njihova velika bolečina.
Zdaj so se njihove vrste tako razredčile, kar jih je ostalo, so ostareli, bolni, najbolj pa razočarani nad vsem, kar se zadnje
čase dogaja. Kaj takšnega nikoli niso pričakovali. Niti gospodarskega kraha, niti takega razdora med jugoslovanskimi narodi. Kaj srbski in črnogorski borci res ne morejo razumeti, da smo Slovenci ravno tako ponosen narod, prav tako hočemo imeti svojo ustavo, takšno, ki nam bo zagotavljala vso svobodo. Nič razdiralnega, le pravico do samoodločbe, svoje državnosti. Kakšen vik in krik so zagnali v Beogradu in drugod, ko enkrat Slovenci hočemo nekaj. Je mar res tako hudo sovraštvo do Slovencev v južnih republikah, kot kažejo po televiziji, pišejo po časopisju? Borci Kokrškega odreda so se tokrat odločili in šli kar sami pogledat v Beograd. Tudi med njimi je bilo oklevanj, prav zaradi zadnje seje CKJ in dogodkov v Titogradu. Dvaintrideset se jih je na koncu le odločilo za pot. Pavle Golob je bil eden glavnih organizatorjev. Tudi on je bil malce skeptičen. A, bil je dober začetek in dober konec. Povsod so jim šli na roko. Železničarji v Ljubljani so jim dali posebno ugodnost kot borčevski skupini, Dom JI A v Kranju jih je kot svoje člane priporočil domu J1A v Beogradu. Na železniški postaji v Beogradu so jih pričakali visoki oficirji, čakal jih je poseben avtobus. Prijazno so jih povabili v goste, jih peljali v Hišo cvetja, jim razkazali vse prostore, kjer se
je nekoč zadrževal tovariš i ny' Tudi brunarico na vrtu, kjer j« hranil svoje lovske trofeje in »o mu jo podarili Slovenci, so jirfl razkazali. Dovoljeno jim je bilo snemanje s kamero. Razka; zali so jim Bubanj potok, šolski center JLA, jih peljali na Ava-lo. Ustregli so vsem njihovirr) željam. Nobene žal besede nj bilo izrečene, noben obraz n' pokazal najmanjše slabe volje, sovraštva. Kot da se nič ni zgo; dilo. Kako je že rekel šofer, ki jih je vozil? Da "su to posla velike politike". Tudi njih boli, da prihaja do tako hudih besed. Kaj pa so jim na koncu koncev naredili Slovenci slabe; ga? Vselej le dobro. Srčno radi jih sprejemajo. Počaščeni so * takimi gosti. Naj pridejo še drugi borci v Beograd, so vabil1 ob slovesu, naj pridejo in s* prepričajo, da ne vojska ne lju' dje v Beogradu ne sovražijo Slovencev. Komaj čakajo, da pride vlak bratstva, da dokaže; jo, da so še vedno dobri stari Srbi, ljudje, ki so jih v vojni odprtin rok sprejeli v svoje dO* move in jih vselej le spoštovali' Bilo je resnično lepo, razmt*' ljajo Polde in jegovi sodelavci-Danes so vsi prišli v Gozd, da tamle pri kriških planincih še malo zberejo svoje vtise, da po; vedo soborcem, da vendarle fli vse tako črno. Politiki naj u0' šajo sami sebe, pa bo mir.
Kdo
drug pa priliva olja na ogenj?
D. Dolen«
Torek, 10. oktobra 1989
ZANIMIVOSTI.
9. STRAN
GLAS
Katarina Knaflič, učiteljica elementarka
Otrok je človek, ne številka v razredu
Bled, 9. oktobra - V semestra I nem odmoru odhaja, prepušča svoj prostor za katedrom, za katerim vztraja petintrideset let, mlajšim. Prvih pet let je po dekretu delala na Primorskem. Za mlado učiteljico je bilo to zelo težavno pa tudi zelo poučno obdobje, saj se je z delom v šoli in kraju poklicno In osebnostno oblikovala. Po vrnitvi na rodni Bled je učila na razredni stopnji; več kot dvajset zadnjih let v prvem razredu, vseskozi v turnusih. Prav zdaj, ko se poslavlja, so z novim prizidkom k šoli prof. dr. Josipa Plemlja ustvarjeni zares idealni pogoji za delo.
Učiteljice elementarke večkrat potožijo, da so za večno obsojene na prvi razred, ker se ga druge učiteljice boje. Ste tudi vi kdaj želeli napredovati?
»Zelo rada bi šla s prvošolci naprej, v tretji razred, kjer se snov bolj približa kraju. Še pred nekaj leti se je ravnatelj s pomočjo Zavoda za šolstvo trudil to urediti, vendar so mlade učiteljice, ki so prišle v prvi razred, imele velike težave, niso se znale prav lotiti dela, tako da je vse skupaj propadlo.«
Kaj, menite, je potrebno za dobro učiteljico elementarko?
»Prvenstveno ljubezen, razumevanje do otrok, visoka stopnja motivacije za delo, najtežje Pa je to, ker se morajo otroci učiti igraje. To zahteva zelo veliko priprav. Vedno sem študirala strokovno literaturo, rada sem šla drugam pogledat kaj dobrega, se pogovarjala z drugimi elementarkami, vnašala njihove izkušnje, da nisem delala vedno po enem kopitu. Razen tega je zame otrok človek, ne pa Številka v razredu.«
Letos imate v razredu 31 °trok, različnih po značaju, sposobnostih, predznanju, okolju, iz katerega prihajajo...
»Elementarke smo bile zelo zadovoljne, ko smo v prvem Polletju smele izpustiti ocenjevanje, ker so razlike med otroki resnično ogromne. Nekateri se lahko hitro vklopijo v novo sredino, delo, s seboj prinesejo ve-hko znanja, drugi so socialno ?elo nezreli, nemirni, ne morejo slediti delu. Sama sem se vedno trudila, da staršev otrok,
s katerimi je treba več oziroma drugače delati, nisem po nepotrebnem obremenjevala z beležkami, tožbami, ker bi bili doma samo dodatno izpostavljeni kritikam, ampak sem skušala probleme čimveč reševati sama, skupaj z otrokom.«
Kako vi doživljate nenehne spremembe v programih in načinih dela, ki jih učiteljem predpisuje šolska oblast?
»Napaka je, da učne programe spreminjajo, učitelji pa so isti oziroma enaki. Učitelj bi moral skozi zelo dobro strokovno izpopolnjevanje. Večkrat sem bila že razočarana, ker izpopolnjevanje ni kvalitetno, ker je zanj škoda denarja. Enkrat samkrat v petintridesetih letih sem bila res zadovoljna.
Učni program je bil včasih v prvem razredu zelo preprost, skoraj dolgočasen. Potem so ga izpopolnili, tako da otroci glede na sposobnosti lahko hitreje napredujejo. Tako so, na primer, kot metodo dela uvedli globalni postopek opismenjevanja, vendar vsaka izkušena učiteljica ve, da ga ne kaže posplošiti na vse otroke, ampak ga kombinirati s starim, počasnejšim načinom.«
Številni starši (in otroci) se bojijo šole, v strahu, da otroci ne bi pretirano zaostajali, jih silijo s črkami in številkami. Je dobro, da otrok že piše in bere, ko pride v prvi razred?
»Na Bledu smo poglobili sodelovanje 7. vrtcem. Dolga leta sem hodila tja na roditeljske sestanke, dopovedovala star-
pisati le, če zares sami želijo. Šola je zato, da opismenjuje. Tudi vzgojiteljice pridejo pogledat svoje bivše gojence v prvi razred, kako napredujejo. Takšno sodelovanje je prineslo zelo pozitivne premike. Starši s šolo niso prestrašeni.«
Kako vi vidite vlogo staršev, družine v otrokovem razvoju?
»Ritem življenja družine je prenapet, zato je pogosto prav učitelj tisti, od katerega otroci pričakujejo, da jim bo pomagal premagovati strese. S celodnevno šolo smo sploh nameravali razvrednotiti vlogo družine. To
je bila velika napaka, ki jo šolska oblast zdaj popravlja. Otrok mora rasti v družini, se vključevati v delo družine, prevzemati del bremena, šola pri tem predvsem pomaga. Zelo sem bila vesela, ko smo v programu spet dobili velik fond ur za delovno vzgojo, ko je zaživel krožek ročnih del, ko vsak razred skrbi za svojo "parcelo".«
Učiteljica Katarina Knaflič je ob letošnjem dnevu prosvetnih delavcev radovljiške občine prejela za svoje delo Žagar je vo plaketo.
H. Jelovčan
šem, naj uče otroke (pravilno)
Štirinožci uspešno vodijo slepe _
ser
n. sol. o. Ljubljana TOZD Jesenice
SCTTOZD ELIM JESENICE ponovno vabi k sodelovanju: VEČ DELAVCEV KOVINARSKE SMERI
— predvsem kvalificirane ključavničarje z delovnimi izkušnjami za izdelavo kabin za gradbene stroje v izvoznem programu
in
KOMERCIALISTA
— z visokošolsko izobrazbo ekonomske oz. ustrezne smeri in 36 mesecev delovnih izkušenj.
Novim sodelavcem nudimo možnost dobrega zaslužka, stimulativno nagrajevanje in napredovanje ter strokovno izpopolnjevanje.
Vse zainteresirane kandidate vabimo na osebni razgovor oz. da v 15 dneh od objave vložijo na SCT TOZD Elim Jesenice, Hrušica 72/c 64270 Jesenice, pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev.
Prijatelj, ki nadomesti vid
Okroglo, 6. oktobra - Šolski center Republiškega sekretariata za notranje zadeve se (men* a kot edina ustanova te vrste v Jugoslaviji) ukvarja tudi z vzrejo in vzgojo psov, ki služijo ot vodniki slepim. Doslej so za te potrebe izšolali 30 psov, 24 jih spremlja slepe širom po •oveniji. Na skupino teh ljudi in njihovih štirinožcev smo naleteli v počitniškem domu na
"kroglem, kjer jim Zveza slepih in RSNZ že pet let redno prirejata tečaje.
»Vsakomur bi priporočil, naj ima psa,« je dejal Franc Donko iz Maribora, ki mu nemška ovčarka leto dni nadomešča izgubljeni vid. »Pes ti pomaga biti svoboden, neodvisen od pomoči drugih. V šoli
ni^r p0nudili labradorja, vendar so sledjo prisluhnili moji želji, da bi me vodil dr^v' sem Sa vaJen. Psička je varna v j0u*'n»,in zelo hvaležno opravlja svoje de-Žin me vo£*' 'n varuJe. zato jo dru-
rahr spreJema ne kot predmet, ki ga upo-D,jamo, temveč kot svojega člana.«
Tudi Tadeja Verdnik ima podobne izkušnje. Z možem imata psa (labradorja) že pet let. Do lani je moža spremljal na delo, zadnje leto ga vsak dan vodi na Zvezo slepih, ki ji Hubert Verdnik
---—— predseduje. Pes
D J.e zlahka privadil novi poti, v družini TaJCtako ali tak° že popolnoma domač. naS?*3 Vefdnik pravi, da bo v družini noi x, učakal tud« pokoj. Kot pravijo ki-Živr k! strokovnjaki, ima pes okoli 10 let V'jenjske dobe, 7 do 8 let pa »pokojnin-S|    dobe, če naporno dela kot vodnik
Profesor Pavle Je-nežič je zdaj dve leti upokojen in ga radoživi nemški ovčar Gal vsak dan spremlja na sprehod proti Rožniku. »To je moj četrti pes. Prejšnji trije, prav tako vsi nemški ovčarji, so me spremljali na U6IK. Dobro so opravili svoje delo. Vse je družina ljubeznivo sprejela in se čustveno navezala nanje, vendar kljub temu nisem pozabil, da je psu potrebna avtoriteta. Za mojega zadnjega psa Gala pa pravijo, da ni bil najbolj posrečeno izbran za to nalogo, ker je preveč živ.«
Ljudem, ki živijo v temi in so zaradi tega velikokrat odvisni od drugih, lahko pes v veliki meri zagotovi samostojnost. Doslej je v Sloveniji 24 slepih ljudi dobilo šest jih v šolskem centru RSNZ v Po-
delo.
psa,
dutiku še šolajo.
»7
vzgojo psa, vodiča slepih, začenjamo v tako imenovani mali šoli,« pripoveduje inšpektor Andrej Šušteršič, učitelj praktičnega pouka v Podutiku. »Psa najprej testiramo, ali je primeren za nalogo te vrste: biti mora poslušen, umirjen, trdnega značaja. Nato v petih mesecih vzgoje spoznava na-
ravno in urbano okolje. Zatem ga pet mesecev šolamo: ta čas pes premaguje lažje in zahtevnejše ovire in se uči poslušnosti. Po šolanju skupaj z miličnikom inštruktorjem opravlja izpit pred komisijo. Opravlja ga na najbolj prometnem odseku Ljubljane. Če je izpit uspešen, slepa oseba vzame psa v oskrbo, nato prideta skupaj na enotedensko uvajanje in slednjič skupaj opravljata izpit. V začetku pes obvladuje dve ali tri proge, bolj izurjen pa vodi slepega tudi na šestih ali sedmih. Šolan pes je danes vreden 7 milijard, plača pa ga zdravstvena skupnost. Odločitev, komu dodeliti vodnika slepih, pa je na posebni komisiji pri Zvezi slepih, ki najbolje pozna razmere svojih članov.«
D. Z. Žlebir
Telefon 061/441-993
SOS za trpinčene ženske
Ljubljana, oktobra - Drevi ob 18. uri začne v Ljubljani delati nova telefonska linija, SOS telefon za pretepene in zlorabljene Ženske in otroke.
Misel, ki jo slovenske feministke v sodelovanju z nekaterimi organizacijami snujejo že lep čas, se je slednjič udejanila. SOS telefon s številko 061/441-993 bo sprejemal klice trpinčenih žensk, ljudje na tej liniji pa bodo svetovali, kaj mora ženska v konfliktni situaciji storiti. Morda bo dovolj le topla človeška beseda, morda nasvet, na katere institucije naj se obrne, da bo zadostila svoji ali otrokovi pravici do varnosti, morda strokovni nasvet. Zamisel prav gotovo ni izvirna, saj tujina poleg telefonov za take in podobne klice v sili pozna tudi zatočišča, ki nudijo trpinčenim ženskam in otrokom začasen dom, dokler niso razrešeni družinski konflikti. Pri nas pa so v tem pogledu pionirji v Zagrebu, kjer ima SOS telefon že nekaj let izkušenj.
Pri osnovanju telefonske linije SOS (in kasneje nemara tudi ustreznega azila za trpinčene ženske in otroke) ne gre za slepo posnemanje tujih ali zagrebškega vzora, temveč za nujo, ki ji botruje vse več prikritega nasilja med štirimi stenami. Beri-mo le v šalo zavite zgodbe iz nočne kronike, ki vsebujejo bridko resnico o trpinčenju žensk in otrok. Toda žrtve so večinoma neme, bodisi iz strahu bodisi iz nevednosti, bodisi iz odpora do ustanov, ki so »pristojne« za tovrstno nasilje. Morda bo telefonska linija SOS pomagala, da žrtve ne bodo več molčale.
D. Z. Žlebir
Teden jeseniških upokojencev
Srečanje po enainštiridesetih letih
Poljane nad Jesenicami, 2. oktobra - Tedni upokojencev z raznimi družabnimi, kulturnimi in športnimi srečanji ter okroglimi mizami so vsebolj priljubljeni. Jeseniški upokojenci so se zbrali na Poljanah nad Jesenicami. Pokojnine jeseniških upokojencev niso več tako sramotno nizke kot so bile pred leti.
nizaciji, predvsem konferenca osnovnih organizacij sindikata jeseniške Železarne.
Okroglo mizo smo pripravili na temo o gmotnem položaju upokojencev, o zdravstveni in stanovanjski problematiki, kulturnem in športnem delovanju. Razprava Je bila zelo zanimiva, kar preobširna, zato se bomo prihodnje leto omejili le na eno temo. Upokojenci se seveda zavzemamo za vsako-mesečno revalorizacijo pokojnin In ne za poravnavo za nazaj in po novi zakonodaji smo v tem tudi uspeli. Gmotni položaj jeseniških upokojencev zdaj ni več tako zelo slab in kritičen kot pred leti, ko so jeseniški upokojenci - predvsem iz železarne - prejemali sramotno nizke pokojnine.
V minulem tednu smo imeli tudi tri dni športno - rekreacijska tekmovanja v šahu, kegljanju na asfaltu, streljanju z zračno puško in balinanju. V kegljanju na asfaltu je zmagala ekipa društva upokojencev Jesenice, ki je tudi sicer prvak Gorenjske in Slovenije, v balinanju in streljanju z zračno puško so bili prvi javorniški upokojenci.«
Na Poljanah nad Jesenicami so se minulo soboto upokojenci po 41. letih torej prvič zbrali - športniki dobili priznanja in pohvale, zapeli so upokojenci z Jesenic, zaplesala Je folklorna skupina z Javom i ka in Koroške Bele, zaigrali so jeseniški godbeniki. Pozdravil jih Je predsednik republiškega združenja društev upokojencev Milan Kožuh, s srečanja pa so poslali pozdravno pismo slovenski skupščini, v katerem so podprli sprejetje slovenskih ustavnih dopolnil in Temeljno listino Slovenije.
D.Sedej
Janko Burnik, predsednik združenja upokojenskih društev jeseniške občine
Zveza društev upokojencev jeseniške občine je v prvem oktobrskem tednu pripravila zanimiv in pester Teden upokojencev občine Jesenice, s številnimi športnimi in družabnimi prireditvami ter z zanimivo in odmevno okroglo mizo o socialnih in zdravstvenih problemih upokojencev v občini. Zvezo društev upokojencev jeseniške občine vodi Janko Burnik, ki smo ga srečali na Poljanah nad Jesenicami, kjer so se prvič po enainštiridesetih letih na prijateljskem družabnem srečanju zbrali jeseniški upokojenci.
»Vsako leto pripravljamo Teden upokojencev, saj je za razne prireditve in tekmovanja med našim članstvom precej zanimanja. Radi pridejo, radi se družijo, radi pogovorijo. Zveza združuje vsa društva upokojencev v občini, šest društev, ki imajo 3.800 članov. Če vemo, da je vseh upokojencev v občini 5.700, potem imamo kar visok odstotek organiziranosti v upokojenskih društvih.
Letos smo teden posvetili 60- letnici mesta Jesenice, pokroviteljstvo pa je prevzel občinski sindikalni svet, medtem ko so nam številne delovne organizacije pomagale pri orga-
»J!
—--^—-,
ti
VEČUOT ČASOPIS
M1IȣEIIGLAS   10. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Torek. 10. oktobra 1989
Javna zahvala
Komite za organizacijo svetovnega prvenstva v veslanju izreka javno zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da je bilo svetovno prvenstvo na Bledu na kakovostni organizacijski ravni in izvedeno v splošno zadovoljstvo vseh. Bled se je svetu predstavil kot urejeno veslaško in turistično središče, v organizacijskem komiteju pa so tudi prepričani, da je prvenstvo prispevalo k uveljavitvi veslaškega športa in k ugledu Slovenije in Jugoslavije v svetu.
Vse cilje smo lahko dosegli s pomočjo številnih domačih in tujih podjetij, ki so iz poslovnih interesov podpr'e vrhunsko športno manifestacijo, in številnih posameznikov, ki so prostovoljno in požrtvovalno delali v organizacijskih službah prvenstva, ugotavljajo v organizacijskem komiteju in se zahvaljujejo podjetjem, ki so podprla prvenstvo, starešinam in vojakom iz Pule ter vsem, ki so prispevali k uspešni izvedbi prvenstva.
Nov uspeh leskih padalcev
Lesce, 6. oktobra - Jugoslovanska moška in ženska padalska reprezentanca seje na povabilo španskega kraljevega aero-kluba udeležila tekmovanja, ki je bilo ob koncu 8. svetovnega prvenstva v skupinskih skokih na cilj in na katerem so želeli prikazati tudi druge padalske discipline. Na tekmovanje so bile povabljene najboljše padalske reprezentance v skokih na cilj in skupinskih likovnih skokih (s kupolo). Jugoslovanska moška reprezentanca, ki so jo sestavljali padalci ALC Lesce Darko Svetina, Dušan Intihar, Bogdan Jug, Roman Pogačar in Branko Mirt, je dosegla nov pomembni mednarodni uspeh, saj je bila druga, za svetovnimi prvaki, ekipo Francije, in pred ostalimi padalskimi velesilami. V posamični konkurenci je bil Darko Svetina drugi za Bernachotom iz Francije. Ženska ekipa, v kateri so bile poleg Irene Avbelj in Mire Grčič iz ALC Lesce, še tri padalke iz drugih jugoslovanskih klubov, je bila prav tako druga, za ekipo ČSSR in pred Švico. Ker je med tekmovanjem pihal močan veter, je organizator lahko izvedel le štiri serije skokov na cilj.
Rezultati - moški, ekipno: 1. Francija 2 cm, 2. Jugoslavija 7 cm, 3. Španija 34 cm; posamezno: 1. Bernachot (Francija) 0 cm, 2. Svetina (Jugoslavija) in Siegner (Francija) 1 cm, 4. Pogačar 2 cm, 6. Intihar 3 cm 7. Jug 4 cm, 9. Mirt (vsi Jugoslavij) 7 cm; ženske - ekipno: 1. ČSSR 12 cm, 2. Jugoslavija 21 cm, 3. Švica 36 cm; posamezno: 1. Oravcova (ČSSR) 1 cm, 4. Grčič 5 cm, 6. Avbelj (obe Jugoslavija) 6 cm. S. Medven
Republiška strelska liga
Kranj peti, Černe tretji
Kranj, 5. oktobra - S tekmovanjem na strelišču v Struže-vem se je končala republiška strelska liga z malokalibrsko puško. Organizatorji tekme zadnjega, 6. kola, so bili škofjeloški strelci, posebnost tekmovanja pa je bila v tem, da so strelci tokrat streljali z vojaško puško v disciplini 30 strelov leže. Kam-ničani z Repičem na čelu tokrat niso nastopili, ker so si že v prvih petih kolih zagotovili naslov ekipnega prvaka. Zmagali so Celjani z rezultatom 800 krogov od 900 možnih. Ekipa SD Kranj v postavi Černe, V. Frelih in Malovrh je dosegla enak rezultat, vendar se je zaradi slabšega seštevka v zadnjih strelih uvrstila na drugo mesto; tretji pa so bili Škofjeločani.
Med posamezniki je zmagal Črešnjevnjak (Proleter), ki je "pristreljal" 275 krogov in bil za en krog boljši od Henrika Pe-ternelja (Škofja Loka); šesti pa je bil Černe (Kranj).
Po seštevku najboljših petih rezultatov (iz šestih kol) so v ekipni konkurenci premočno zmagali Kamničani, strelci iz Kranja pa so se z dobrim rezultatom v zadnjem kolu povzpeli na peto mesto med skupno 19 ekipami. Med posamezniki je bil prvi Repič iz Kamnika, na odlično tretje mesto pa seje uvrstil kranjski strelec Franc Černe.
B. Malovrh
Odlična Barbara Mulej
Kranj, 9. oktobra — Svoj največji teniški uspeh je dosegla v Šibeniku petnajstletna Triglavanka Barbara Mulej. Na tretji turneji jadranske riviere je v polfinalu premagala Madžarko Csurgovo s 6 : 3, 6 : 1 in se uvrstila v finale, ki bo danes na Bolu na otoku Braču.
Mulejeva je že tretjič zapored nastopila na glavnem turnirju za lestvico WITA v Šibeniku z wild karto, prvič je dobila točke, uvrščena pa bo okoli 700. mesta.
D. H.
Kranj, 4. oktobra — Kolesarjenje ni samo moški šport, ampak tudi ženski. Šest deklet iz športnega društva Gumar je tri dni kolesarilo po Sloveniji in skupaj prevozilo kar 250 kilometrov. Kot je povedala Ema Zaje, je bila to krstna vožnja za slovensko kolesarsko transverzalo, ki se bo začela prihodnje leto. Transverzala bo dolga 1000 kilometrov, kolesarke ŠD Gumarja pa bodo prihodnje leto prevozile 500 kilometrov. Na sliki: stoje — Alenka Čubrilovič, Ida Možina, Albina Štefe, Jana Vogelnik, čepe — Ina Oman, Marta Satler, Ema Zajc.(DH)
ureja JOŽE KOSNJEK
V Bobovku tekmovanje v dresuri konj
Napredek kranjskih tekmovalcev
Bobovek, 7. oktobra - Konjeniški klub Kranj je v soboto priredil v Bobovku medklubsko selektivno tekmovanje v dresuri konj za nastop na slovenskem prvenstvu, ki bo v soboto v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo 38 tekmovalcev iz Lipice ter iz konjeniških klubov Ljubljana in Kranj. Organizatorji so se sicer potrudili, vendar pa je slabo vreme preprečilo, da bi prireditev ostala v še lepšem spominu.
V prvi težavnostni skupini je nastopilo 23 tekmovalcev. Zmagala je Suzana Mavec (Lipica), hči znanega tekmovalca in zveznega selektorja za dresuro Dušana Mavca, ki je bila na Whisperju za malenkost boljša od brata Mirana, tretja pa je bila Anica Roječ (Ljubljana) na konju Felixu. V tej skupini je tekmovalo tudi devet mladih članov kranjskega kluba, ki so se razvrstili takole: Blaž Kalan je bil sedmi, Polonca Kalan osma, Alenka Majer deseta, Tina Markun štirinajsta, Helena Potočnik petnajsta, Polonca Štajer šestnajsta, Nina Virnik
Dušan Mavec, zvezni selektor za dresuro: "Organizatorji so se potrudili, res škoda, da nam jo je zagodlo vreme. Tekmovalci kranjskega kluba že veliko znajo, pozna se dobro delo in upam, da bodo tako napredovali tudi v prihodnosti."
sedemnajsta, Anže Rode devetnajsti in Maša Čemažar dvajse-
-w   • Vi   •   •     • 1 •
Ligaški izidi
ta. Vsi so tekmovali s konji, ki jih je kranjskemu klubu podarilo Brdo - z Gruzijo, Niko in Lordom.
V drugi težavnostni skupini (vaja L) je bila najboljša Neža Šareč (Lipica) z Napolitano Al-legro, druga je bila Anica Roječ (Ljubljana) s Felixom in "tretja Mojca Trontelj (Ljubljaj na) z Vitom. V najtežji težavno-^ sti skupini (vaja M) je zmagala Suzana Mavec (Lipica) pred Miranom Mavcem (Lipica) j oba sta tekmovala s Plutocanis-som, tretja pa je bila Ljubljančanka Irena Drobnič z Mustangom.
Prireditelji so popestrili tekmovanje z nastopom haflinger-jev. Čeprav gre za konje, ki niso tipično športni konji, ampak so vsestransko uporabni, so v kranjskem klubu dokazali, da jih je mogoče marsikaj naučiti.
C. Zaplotnik
Kranj, 9. oktobra — V drugi zvezni ženski rokometni ligi so odigrali drugo kolo. Kranjčanke so v dvorani na Planini gostile MTČ iz Čakovca. Po dveh podaljških so zmagale in so po dveh kolih na čelu lestvice.
Kranj : MTČ 27 : 25 (22 : 22, 8 :9) - Kranj - Lenič. Jelenič 6, Orehar 6, Bajrovič. Olič, Žontar 8, Jeruc 1, Mežek 3, Gradišar 3. Ja-kupovič.
V republiški moški rokometni ligi je Termopol v dvorani Poden v Škof j i Loki premagal Krško.
Termopol : Krško 22 : 18 (11 : 10) - Termopol - Peternel, Zorman 1, Rehberger 2, Mohorič, Berce 3, Nikolič, Dolinar 4, Završnik 1, Ramovš 6, Cvetanovič 4, Sokolov 1, Marolt.
V ženski republiški ligi so dekleta Alplesa dobile prvi par prvenstvenih točk. Po boljši igri so premagale IMV iz Novega mesta.
Alples : IMV 24 : 17 (12 : 8) - Alples - Kotar. Kejžar 5, Zejak. Rupar, Jovanovič, Pohleven 1, Oman 1, Lušina 1, Penko 6, Berce 3, Kalan 7, Trojar.
Košarka — V soboto so začeli s prvim kolom v moški in ženski republiški ligi. Kranjski Triglav je gostoval v Rogaški Slatini in se domov vrnil z zmago.
Rogaška : Triglav 69 : 76 (32 : 34) - Triglav - Kastigar 20. Vu-jadinović 6, Omahen 2, Tadič 6, Jeras 10, Roman Horvat 12, Robert Horvat 14, Sušić 14, Kolar 2.
V dvorani na Planini so v prvem kolu Kranjčanke v ženski republiški ligi gostile Odejo Marmor iz Škofje Loke. V prvem gorenjskem derbiju so bile boljše Ločanke.
Kranj : Odeja Marmor 61 :67 (29 :43) — Kranj — Šoštarič 5, Merlak 6, Rakovec 3, Gartner 18, Čufer 10, Zrnič 1, Horvat 6, Kump 12.
Odeja Marmor — Kržišnik 12, Baligač 19, Muskovec 10, Maček 22, Frakel 2, Gorenc 2. Jeseničanke so doma gostile ID Jezico in tekmo izgubile.
Jesenice : ID Jezica 57 : 78 (32 : 36). ^ Humer
Radovljiško prvenstvo v krosu _
Zmaga ostala doma
Mošnje, 30. septembra - Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica in športno društvo Mošnje sta v Mošnjah organizirala zadnjo septembrsko soboto občinsko prvenstvo v krosu. Sodelovalo je 8' tekačev in tekačic. Konkurenca je bila zelo močna med pionirji in pionirkami, slaba pa predvsem v mladinskih kategorijah. Gostitelj' so bili ekipno brez konkurence, s tremi posamičnimi zmagami pa so se izkazali tudi tekači in tekačice iz smučarskega kluba Bohinj.
Rezultati - pionirke: 1. Lidija Cerkovnik (SK Bohinj), 2. Anita Jan (TVD Partizan Gorje), 3. Barbara Ozebek (ŠD Mošnje), 4. Lucija Larisi (TVD Partizan Gorje), 5. Polona Filipič (SK Radovljica); mlajše mladinke: 1. Jana Repinc (SK Bohinj); pionirji: 1. Miha Gmajnar (SK Radovljica), 2. Tomaž Tomaže-vič (OS Lipnica), 3. Nebojša Tonič (ŠD Mošnje), 4. Jernej Reberšak (SK Radovljica), 5. Robi Norčič; mlajši mladinci: 1. Matjaž Poklukar, 2. Tomaž Žemva (oba TVD Partizan Gorje), 3. Peter Rozman (Vrhnje), 4. Jožko Poklukar, 5. Miha Larisi (oba TVD Partizan Gorje); starejši mladinci: 1. Aleš Cerkovnik (SK Bohinj), 2.
Andrej Zorman (ŠD Mošnje); člani: 1. Klemen Dolenc, 2. Tine Zupan, 3. Andrej Horvat, 4. Srečo Kopač, 5. Boris Kopač (vsi ŠD Mošnje); veterani A: »•« Milan Kotnik, 2. Andrej Ozebek, 3. Janez Globočnik, 4. Štefan Bukovec, 5. Stane Bozovi; čar (vsi ŠD Mošnje); veterani B: 1. Janez Sitar, 2. Slavko Sitar, 3. Jure Kokalj (vsi ŠD Mošnje), 4. Franc Hribernik (Radovljica), 5. Franc Horvat (ŠD Mošnje); ekipno: 1. ŠD Mošnje 175 točk, 2. TVD Partizan Gorje 61, 3. SK Radovljica 57, 4. SK Bohinj 32, 5. Srednja šola za gostinstvo in turizem Bled 24.
C.Z-
Lipje meri v drugo in prvo ligo
Kranj, 6. oktobra - Skupina mladih košarkarjev iz Stražišča in okolice, ki se je doslej neorganizirano zbirala na košarkarskem igrišču in igrala košarka za rekreacijo, se je avgusta letos skupaj z nekaterimi športnimi delavci odločila, da ustanovi košarkarski klub Lipje. Zakaj prav Lipje, je pojasnil predsednik kluba Marjan Gantar. "Ko smo izbirali ime, smo zaprosili za pomoč kulturologa Matevža Omana, ki nam ja svetoval ime Lipje. Lipa je simbol slovenstva, lipje je mlado lipovo drevje in izraža mladost, Lipje pa je tudi krajevno ime lipovega gozda v Stražišču."
Ekipa, ki jo vodi in trenira Franci Podlipnik, je začela redno vaditi konec avgusta in bo letos tekmovala v zahodni skupini območne slovenske lige. "Naš kratkoročni cilj je uvrstitev v drugo slovensko ligo, dolgoročni pa napredovanje v prvo republiško ligo," je dejal Marjan Gantar in poudaril, da je ustanovitev ekipe prav zaradi večje množičnosti in konkurence podprla gorenjska košarkarska organizacija in da je klub doslej naletel na precejšnje razumevanje na kranjski ZTKO, v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču, v košarkarskem klubu Triglav, v športnem društvu Sava, v krajevni skupnosti, pri nekaterih zasebnikih in organizacijah. "V klubu se zavedamo, da kljub razumevanju na različnih ravneh in prizadevanjem članov kluba, da sami z raznimi prireditvami zaslužijo denar, ne bo šlo brez pokrovitelja. O tem se že resno pogovarjamo, upam, da bo dogovarjanje tudi obrodilo sadove."
Tekmovanje v območni ligi, kjer bo letos prvič igralo tudi stražiško Lipje, se bo začelo 28. oktobra. "Če bodo fantje resno in zavzeto trenirali, imajo do-
bre možnosti, da se že v prvem poskusu uvrstijo v končnico prvenstva in v drugo ligo," je dejal trener Franci Podlipnik, sicer tudi pomočnik trenerja ženske košarkarske ekipe Kranja. "Če nam to ne bo uspelo v letošnji sezoni, potem bo to glavni cilj za prihodnje leto. Kvalifikacijske in prijateljske tekme, ki smo jih doslej odigrali, so nam že pokazale, kakšna je približna naša vrednost in kako visoko lahko merimo."
V košarkarskem klubu Lipje utemeljujejo zmerni optimizem pred začetkom prvenstva predvsem s tem, da ekipo sestavljajo predvsem igralci, ki so doslej že igrali v raznih klubih in imajo tudi nekaj tekmovalnih izkušenj. Jurij Stavrov, Marko Remic in Božo Urh so pred leti igrali za člansko moštvo kranjskega Triglava, Stavrov, Remic in Igor Faletič so bili celo člani slovenske kadetske reprezentance. Nekdanji atlet Simon Rudeš, Robi Ovin, Zdenko Šestič in Iztok Zgaga so igrali za mladinsko ekipo Triglava, Zdravko Bavdek za Škofjo Loko, trije košarkarji - Zoran Mi-hajlovič ter Aco in Klemen Ferjančič - imajo dvojno licenco, kar pomeni, da lahko nastopajo za Triglav in za Lipje. Tudi ostali igralci - Marko Be-
gič, Miro Vrančič, Igor Cej. Uroš Drenovec, Edvard Ščetina, Matjaž Gantar in Gorat) Vujovič - niso brez izkušenj, saj so že igrali v raznih osnovnošolskih, srednješolskih in rekreacijskih ekipah.
C. Zaplotnik
Torek, 10. oktobra 1989
/RAZVEDRILO;
11. stran ^mmmmmciLAS
Vsi, ki se tako ali drugače silijo za kateder, da bi zvedavemu jugoslovanskemu občinstvu predavali, kako iz krize, morajo biti pripravljeni na dialog. Na vsakršen dialog! Na dialog tudi s takimi, ki smo bolj praktične nature in nam je novodobna jugo - politična teorija španska vas. Posebej še kakšen nestrankarski pluralizem samoupravnih socialističnih interesov in kar je še podobnih umotvorov, ki pljunkajo po politični sceni.
Če smo že v tem smislu bolj topoumni, bi nam moralo biti figo mar za pluralistične ideje članov beograjskih komisij za idejno delo. Te ideje so sicer res od sile in bi kakšen zahodnoevropski demokrat kar padal pod mizo, če bi mu jih sploh znali razložiti. Srbski idejniki so namreč dognali, da bi bil za Jugoslavijo sprejemljiv edinole srbski model političnega pluralizma brez strank. V redu! Smo že slišali: Srboslavija, kaj pa!
Kar je mene spet pognalo s stola, so idejnopolitična spoznanja tovarišice Mirjane Marković. Ne zato, ker je soproga popularnega tovariša Slobodana Miloševića. Njena stvar! Okrog padam zato, ker je tovarišica povedala nekaj, kar me intimno že nekaj časa silno bega in strašno zaposluje. Ce naj verjamemo Tanjugu, je na idejni tribuni med drugim tudi dejala:
»...Ko govorimo, da bi radi v Evropo, je treba povedati, v
TEMA TEDNA
GRLOM U JAGODE
kakšno Evropo si želimo oziroma katere njene vrednote si želimo uveljaviti. Zame so to švedska materialna blaginja, francosko razvito in dinamično politično življenje, nemški odgovoren odnos do dela in švicarska stopnja urbanizacije...«
Blagor ušesom, ki so to čula!
A zdaj vidite, kakšen blef so vse naše družbene usmeritve, da bi se priključili Evropi 1992! Saj sploh ne vemo, kakšna je!?! Mi pa, kot pravijo Srbi, »grlom u jagode«, na vrat na nos na zahod! Samo, da slišimo Evropa, pa smo že vsi preč!
Kakšna zmota! Lahko bi, neuki kot smo, zapluli na Švedsko, ki nima tako razvitega in dinamičnega življenja kot Francija, v Francijo, ki nima take materialne blaginje kot Švedska, v Švico, ki nima tako odgovornega odnosa do dela kot Nemčija in v Nemčijo, ki nima švicarske stopnje urbanizacije...Obup! Prišli bi z dežja pod kap, kamorkoli bi že molili svoje tačke..
Vrednote, dragi moji, vrednote, ne pa »bumf« v Evropo! Mislim, da bi bilo med vsemi evropskimi vrlinami Srboslaviji še najbolj všeč »francosko razvito in dinamično politično življenje«. Francija je namreč zgled države, kjer majhni niso nič in kjer narodnost enačijo z državljanstvom...
D. Sedej
ANEKDOTE
Čevelj
O konzulu Emiliusu Paulusu, poveljniku ruske vojske, je znana naslednja anekdota:
Ko se je ločil od svoje lepe in bogate žene, so se njegovi prijatelji zelo čudili. Znanec ga je vprašal, zakaj je to storil. Tedaj je Paulus vzel iz omare čevelj in dejal:
, »Tudi ta čevelj je lep in bogato okrašen, toda samo jaz vem, Ne me tišči.«
Raziskovalec
.    Eno poslednjih ljudožerskih plemen iz gornjega dela Konga *p ujelo angleškega matematika, biologa in raziskovalca Karla carsona. Določili so ga za glavno jed pri slovesnem poglavarje-Vem kosilu. Zatulil je v kanibalskem jeziku: »Ne smete me pojesti, jaz sem bog!«
»Bog, ki so mu na voljo najvišje sile?« je vprašal poglavar. »Da!«
»Dokaži, pa te ne bomo pojedli!«
»Glejte,« je prepričljivo dejal Pearson, potegnil iz žepa vžigalnik ga vžgal in že se je prikazal modrikast plamenček.
»Zares si bog!« je dejal poglavar. »Spustil te bom, če mi Zaupaš skrivnost.
»Skrivnost ognja?«
»Oh, kje neki! Skrivnost, kako se ti takoj posreči vžgati vžigalnik. Tukaj jih imamo na pretek, pa niti eden ni vreden poče-negagroša!«
Žaganje drv
Angleški novinar William Tvtd se je pogovarjal s komornikom i fuskega dvora. Ta se je pritoževal, da se preveč redi.
»Žagajte drva!« mu je naročil Tyld. »Vsak dan eno uro.« Komornik se je zdrznil.
»Drva naj bi žagal? Jaz? Na položaju, kakršnega imam?« »No,« je odgovoril Tyld, ne da bi trenil, »nič vas ne ovira, da
ne bi žagali drv v praznični uniformi!«
Sin o očetu
Sin predsednika ZDA Theodora Roosevelta je pripovedoval o svojem očetu:
»Oče je vedno moral biti v središču pozornosti. Na porokah bi bil vedno najraje ženin, če pa je šel za pogrebom, si je gotovo želel biti truplo...«
Zavrnili so krvodajalca
»Kri sem daroval že šestindvajsetkrat,« nam piše Jože Mrovlje z Jesenic. »V izgubi sta dve kartoteki, zato vpis v knjižico krvodajalca dvakrat ni izvršen. To humanost do sočloveka sem hotel opraviti tudi letos v jeseniški občini. A glej, kaj se vse godi!
Pri vpisu že tretje leto med krvodajalci ne najdejo moje kartoteke in je bilo treba napraviti novo. Po opravljeni laboratorijski preiskavi me je doktorica takoj odslovila, s tako naglico, da ni izmerila niti krvnega pritiska. Rekla je, da sem slabokrven, da je kri zanič, ker je v njej pomanjkanje železa. Takoj me je napotila k mojemu zdravniku. To sem storil še isti dan, 5. septembra popoldne.
Laboratorijska analiza krvi in vode je pokazala izredno dobro oceno, kri 3 SR, 155 K-Hb, voda pa normalno. Izgleda, da ima zavod dovolj krvi, če zavrne zdravega človeka.
S takimi dejanji z delavci v Zavodu nisem zadovoljen, ker je pokvarjen ugled krvodajalca, jeseniško zdravstvo pa prikrajšano za nedarovano kri, ki je jeseniški bolnišnici še kako potrebna...«
Jože Mrovlje nam je poslal tudi kopijo hematoloških in urinskih preiskav, ki jih je opravil v Zdravstvenem domu in ki potrjuje ugotovitve v njegovem dopisu. Upajmo, da se bodo oglasili še zdravstveni delavci in potrdili ali zanikali obtožbe, kajti bilo bi več kot nerazumljivo, da zdravemu človeku, krvodajalcu, niso hoteli vzeti krvi...
D. S.
PRIJAZEN NASMEH
SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO
ERIKA KOŠIR
"Čeprav sem se moral peš podati v tretje nadstropje do vašega uredništva, mi ni žal," je pred dnevi začel pojasnjevati namen svojega obiska Franc \Veithauser iz Kranja. "Želim, da v vaši rubriki Prijazen nasmeh predstavite Eriko Košir, ki dela v poslovni enoti Ljubljanske banke - Temeljne banke Gorenjske Kranj na Cesti JLA 4 v Kranju. Čeprav je bila danes v banki precejšnja gneča, mi je pri okencu prijazno pomagala in svetovala. Kaj takega še nisen doživel..."
Erika Košir, doma iz Besnice pri Kranju, je zaposlena v Ljubljanski banki - Temeljni banki gorenjske Kranj že od 1982. leta. Vendar ni od vsega začetka na okencu, kamor prihajajo občani.
"Začela sem v centrali, potem pa sem delala v Prešernovi ulici, od koder sem prišla v enoto na Cesti JLA 4. Tu zdaj opravljam blagajniške posle. Največ stika imam z upokojenci in najbrž ni naključje, da so po mojem odhodu iz Prešernove ulice Številni upokojenci začeli zahajati v enoto na Cesti JLA. Je že tako, da se nekako navadiš na ljudi, na iste obraze in ljudje nate. Sicer pa, rada delam z ljudmi. Starejši včasih radi malo poklepetajo, poprosijo za pomoč, če nimajo pri roki očal ali jim dela težave   izpolnjevanje obrazca.
Včasih so tudi nerazpolozeni; zaradi draginje, vremena, zdravja... Pa vendar starejši pogosto ob izplačilnih konicah veliko lažje počakajo kot mlajši. Ti so največkrat nestrpni. Zgodi se, da je kdo tudi precej "neroden". Vendar takšno je delo, življenje in nenazadnje pri nas vedno skušamo predvsem spoštovati pravilo, da ima stranka vedno prav..."
Seveda ima vsak svoj prav vedno nekje tudi mero. Vendar čezmernih "nerod" se pri Eriki ne oglasi veliko. Še najbolj nerodno je, če je gneča velika in če potem odpove še kakšen terminal. Sicer pa so vse enote Gorenjske temeljne banke zdaj dobro opremljene. Erika, Če ji ostane kaj časa, po službi in delu doma, rada dela gobeline. Za knjigo pa ga že ne ostane, saj, kot pravi, ima dva sinova in je zdaj s starejšim "začela hoditi v prvi razred".
A. Žalar
^ale gorenjske vasi
Gorenja Ravan Piše: D. Dolenc
Ravnega niti za dlan
To je resnično majhna vasi-c?: T'k pod Goro nad Malen-skim vrhom je v hrib prislonje-n,h nekaj njenih hiš. Poti, ki se £a razpotju nad Malenskim vr-h°m razideta in vodita desna poti Jazbinam, leva pa sem na ^0renjo Ravan, Goro, hrib s pelepo romarsko cerkvico Po-Janske doline, spodaj objema-a> Štiri hiše še šteje danes Go-re,}ja Ravan in štirinajst duš.
*} Jurju nad potjo sta dva, pri ^Jnžucu jih je osem, pri Savcu *na sama, pri Frtuncu pa trije. J* §e dva vikenda sta tu, ki oži-*»ta ob lepih koncih tedna, si-rer Pa pride skozi vas le kakšen U"Pec lesa ali planinec. Tudi s*ozi Ravni namreč vodi pot Blegošu. Iz vasi je videti •^govo plešasto glavo. Kot bi P°vstrani pogledoval sem dol, eS ste mar še vedno tam. v
svoiiu' """ sc ycunu tam, uJ'h strmih bregovih. Saj je fnoji giavi več ravnine... nas°pda ie res čudno, da se je pa rJa Prijelo ime Ravni, ko
dašJ\/iSam ^re§' kamor pogle-v '•.Martinovka iz Dolenje Ra-«««^5 dejala nekoč, da je čisto
nesmiselno, da so tako poimenovali vas, ko pa niti za dlan ni ravnega...
A Ravanci so trdni. Krčevito so se oprijeli svojih senožeti, ozke dolge njive so urezali vanje. Drugo pod drugo, kjer se je le dalo. Včasih jih je bilo več, kajti vse za dom so pridelovali sami. Tod je valovilo žito, se modril lan in je bregove rožnato obarvala ajda. Ivana Kržišnik, s 75 leti najstarejša v vasi, še pomni tiste čase. Statve so bile pri vsaki hiši, laneno seme pa je moralo biti pri hiši zaradi pujskov. Kadar so bili namreč v hlevu mali pujski, je morala svinja dobiti boljšo hrano. Po eno žlico lanenega semena so dali kuhat v lonec pa je bilo tako mastno, da se je kar skupaj držalo. Hitro je bilo kuhano, se spominja Ivana, le da je prevrelo, pa so mati dali na stran. Potem so to dajali po malo med drugo hrano kot poseben priboljšek.
Umno so gospodarili kmečki gospodarji, se spominja Savče-va tetka, Ivana Kržišnik, kako so vedeli, kaj bo kje dobro rodilo. Pšenico so sejali vedno tam, kjer so skopali krompir.
In pridelovali so še jari in ozimni ječmen. Jari se je nerad skuhal, tudi nakuhal se ni, ozimni pa je bil dober, da je bil le malo zabeljen, je bil voljan kot žamet. Ajdo so sejali vedno ob sv. Jakobu, ko so pšenico poželi, proso pa maja, ob sv. Primožu. Prav tisto njivo, ki je bila najbojša za proso, tam v Trepetličju, je usad uničil. Zdaj so vse poravnali in povsod raste trava za živino.
Včasih so bile kmečke hiše polne
"Kako se je vse spremenilo," v svoji samoti razmišlja Savče-
va tetka, ki je zdaj čisto sama v domači hiši. Le ura ji bije čas. "Včasih pa je bilo tod živo. Samo pri nas je bilo štirinajst otrok. Devet deklet in pet fantov. Kar naprej je bil eden "na rajži". Dekleta so delale špice, Janez Dolinar, trgovec v Poljanah, jih je pa odkupoval. On je skrbel tudi za organizacijo družabnega življenja. Kadar je Sokolsko društvo v Poljanah kaj prirejalo, nam je vedno poslal vabila. Prava, pismena vabila. In kadar je bila maša na Gori, bila pa je vsaj šestkrat na leto, je bil pravi praznik. Kadar je prišel domov na počitnice župnik Maks Miklavčič, Martinov
Osrednji del Gorenjih Ravni tvorita Savčeva in Ajnžuceva kmetija. - Foto: D. D.
Ivana Kržišnik je ostala sama na nekdaj mogočni Savčevi kmetiji.- Foto: D. D.
z Dolenje Ravni, je bila maša vsak dan. Takrat sem bila jaz še otrok. Ko je zjutraj navsezgodaj prišel tod mimo, je potrkal na okno, da bo jutranja maša na Gori in naj mama le spusti dekletca, da ne bo tako prazno. S kakšnim veseljem smo letele... O včasih so bile kmečke hiše polne. Tudi hlapci in dekle so bile pri hiši. Ob sv. Jurju so prihajali, odhajali. Veliko razburjenje je bilo vsakič pri hiši, kadar je kdo od njih
odhajal. Muja je bila sem v te hribe dobiti novega, šli pa so, če je nekdo le malo boljši Ion ponudil.
Ko sem bila še otrok, so prišli dinarji in otroci smo učili mamo, ki je vse razumela le na goldinarje. Zdaj pa govorimo le o milijonih in milijardah. Kdo bi se spoznal!? Jaz sem radio dala kar zapečatit. Kdo bi poslušal samo tarnanje. Raje berem stare koledarje. Tale je iz leta 1891. Koliko lepše je bilo tedaj na svetu. Materin oče je v naši hiši imel gostilno. Iz Vipave so mu pripeljali vino, z voli je šel vsakič po sode na Hotavlje. Pravzaprav ni bila prava gostilna. Oče je bil nekakšen prekupčevalec z živino in kadar je bila v hiši sklenjena kupčija, je točil tisto vino."
Savčeva tetka tudi ve povedati, kako je bilo, ko je pri Savcu gorelo. To je bilo pred letom 1872, kajti to letnico so v kamniti rožanc zapisali, potem ko so hišo na novo postavili. Oča je belil, mati pa je pri men-trgi mesiia kruh, ko so se užga-le saje. Ves grušt je pogorel. Takrat so hišo na novo pozidali, tudi nekaj prizidali, nad vrata pa so postavili ta lepi kipec sv. Ferjana, da bi jih v bodoče branil pred ognjem...
@®£®S3MESGLAS   12. STRAN
/ ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI
Torek, 10. oktobra 1989
NAREDIMO SI SAME
Preproste vezenine 2
Preden bomo prešli na podrobnejšo predstavitev okrasnih vbodov, moramo poznati štiri osnovne vbode, ki jih uporabljamo pri raznih robovih, šivanju in vezenju: prednji vbod, zadnji in stični vbod ter ometi-co.
Prednji vbod je najstarejši in najenostavnejši izmed vbodov. Iglo potisnemo v vodoravni smeri pod dve do štiri niti blaga in na površini preskočimo enako število niti. Postopek ponovimo. Pri mehkih tkaninah lahko tako na iglo naberemo več vbodov, preden jo izvlečemo. Ta vbod uporabljamo za enostavne šive, naudarjanje (spenjanje), za naborke, itd.
Prednji obod
Zadnji vbod - Šivanko vbode-mo v blago in jo šest niti naprej vodoravno zopet izvlečemo. Ponovno vbodemo šivanko, sedaj tri niti za izhodišč-m in se-žemo s konico igle za šest niti naprej od izhodišča. Ta vbod je
trdnejši in ga uporabljamo zeio mnogostransko.
Zadnji obod
Stični vbod - Izvajanje tega vboda je enako zadnjemu vbodu, le da se vbodi stikajo. Ta vbod lepše izvedemo, če izvlečemo iz tkanine nit in jo potem nadomestimo s stičnimi vbodi. Če pa poteka šiv poševno po tkanini, si ravno črto zaznamujemo z naudarkom ali jo tanko potegnemo s svinčnikom (pri perilu). Ta vbod je na licu podoben vbodu šivalnega stroja in je zelo trden.
Stični obod
Ometica rabi za združenje dveh kosov blaga s icrajčkom (vzdolžnim robom tkanine). Tako so šivali ozko domače platno za rjuhe. Priporočljivo je oba kosa blaga položiti drugega na drugega, da se robova
natančno krijeta in ju nato na-udariti (speci). Ometico šiv mo od desne proti levi, take da vbadamo od zadaj, naprej kozi oba krajčka in pri tem seže-mo dve, največ tri niti globoko. Razmiki med vbodi ne smejo biti večji od treh niti v tkanini. Pri ometici šivalne niti ne nategnemo preveč, da šiv nazadnje z naprstnikom lahko zgladimo in sploščimo. Ometico uporabljamo tudi za všivanje čipk in vložkov pri perilu.
Ometica
Tako, in zdaj smo pri okrasnih vbodih.
Oviti prednji in stični vbod
Vrsto prednjih vbodov ovije-mo tako, da s šivanko sežemo zaporedoma pod vsak vodoravni
vbod, ne da bi pri tem vbodli v blago. Za vsakim ovojem nit rahlo zategnemo. Za ovijanje lahko vzamemo debelejšo nit, da je vrvica bolj izrazita. Sliko bolj posukane vrvice dobimo, če enako ovijemo stični vbod ali na stroju z večjimi vbodi izdelan šiv.
Valoviti vbod
Osnova za ta vbod je vrsta stičnih vbodov ali strojnih šivov. Zopet vzamemo nekoliko debelejšo nit in jo s šivanko vodimo izmenično pod vodoravnim vbodom od spodaj navzgor in pri naslednjem vbodu od zgoraj navzdol. Nit, ki ustvarja drobno valovito črto, je lahko tudi druge barve kot stični vbod.
"Naš malček" v DOMUSU
Ljubljana, oktobra - Od 26.
septembra do 2. oktobra je bila v Potrošniško informativnem centru v Ljubljani odprta prodajno svetovalna razstava "Naš malček", kjer so vse slovenske delovne organizacije, ki izdelujejo predmete za otroke, pokazale, kaj je najbolj primerno za zdravje in dobro počutje našega malčka. Kot je povedala samostojna strokovna svetovalka v Domusu Marjeta Mo-har, so s to svetovalno razstavo želeli staršem pomagati pri izbiri opreme, prehrane, tekstilij in kozmetike za dojenčka. K sodelovanju so pritegnili vse naše tovrstne proizvajalce in razstava je doživela izredno zanimanje med mladimi starši. Pokazali so vse tri darilne pakete, ki jih imajo mamice na izbiro pri rojstvu svojega otroka,
najnovejše izdelke TlO z Oti-škega vrha, Tosame, Kolinske, Cicibana, škofjeloške Odeje, Zlatoroga, Jutranjke, Tribune iz Ljubljane, ki je pokazala najnovejše posteljice, stajice in vozičke ter zelo iskano previjalno mizo, LIP Slovenske Konjice je predstavil svojo zibko, Meblo jogije za otroške posteljice, Svi-lanit frotiraste komplete za kopanje in Fructal Ajdovščina svoje najnovejše pripravke otroške hrane. Morda ne bi bilo napak, ko bi kakšno takih razstav pripravili tudi v drugi)1 mestih, ne le v centru Slovenije. Naj napovemo tudi sodelovanje DOM USA na jesenskem gorenjskem sejmu: tu se bodo predstavili z opremo podstrešnega stanovanja, s posebnim poudarkom na izolaciji.
PRIPRAVIMO SE ZA ZIMO
PET MINUT
ZA BOLJŠI VIDEZ Melisa pomaga pri napenjanju
Če imamo težave s prebavo, popijmo čaj iz mešanice enakih delov melise, kamilic in poprove mete. Čaj pripravimo v obliki preliva, in sicer 1 čajno žličko mešanice za skodelico. Čaj pijmo neoslajen po požirkih. Tudi dojenčki lahko dobivajo pri napenjanju ta čaj po žličkah.
Kisanje repe
Lepo, sočno repo umijemo, olupimo in zribamo na rezance. Zribano posolimo, potrese-mo s kumino, zmešamo in vložimo v kad. Tlačiti je ne smemo preveč, ker bi postala pre-mehka. Pokrijemo jo s prtom in obtežimo, da repnica prekrije pokrov. Oskrbujemo jo prav tako kot zelje. Tudi pri repi smetanasto prevleko kvasnic, ki se dela po vrhu, sproti odstranjujemo. Temperatura v kleti naj bo 12 do 18 stopinj C. Klet vsak dan zračimo in pogledamo, če je v kadi dovolj tekočine. Če kaka kad pušča, repo takoj preložimo, da se ne vname in ne pokvari.
Zelo pametno je, če skisano repo prenesemo v hladnejšo klet, na 4 do 8 stopinj C. V hladnem prostoru kisanje preneha, zato repa ne more biti prekisla.
Repo jemljemo iz kadri hkrati, ko jo čistimo. Porabimo jo čimprej, ker izgubi na zraku precej svojih prvotnih odlik in vitaminov.
Glavni pogoj za uspeh je čistoča pri vlaganju in hladna shramba. Vlagamo lahko tudi celo repo, ki jo umijemo in obrežemo, lupiti je ni treba. Celo repo lahko vložimo samo in jo zalijemo s slano vodo ali pa jo vlagamo med plasti vinskih tropin, med katerimi se repa dobro skisa in dobi prijeten okus. Pred uporabo celo repo operemo in jo zribamo.
Na razstavi v Domusu je veliko pozornosti in zanimanja s svoji prisrčnimi vzorci na odejicah, blazinah in drugih izdelkih žela Odeja iz Škofje Loke. - Foto: D. D.
/urejaJDANICAIDOLE^
MORDA NISTE VEDELI
HOROSKOP
Kmečki praznik pod Storžičem
Največja piramida na svetu ni Keopsova piramida v Gizah pri Kairu, temveč Quetzalcoati pri kraju Cholula de Rivaldahia okoli sto kilometrov jugovzhodno od Mexico Citvja. Visoka je 54 metrov, temelj pa pokriva okoli deset hektarov zemljišča. Izračunali so, da so vzidali v to mehiško piramido 3,2 milijona kubičnih metrov materiala, medtem ko ga je v Keopsovi piramidi 2,5 milijona kubičnih metrov.
Vsako leto pod Storžičem praznujemo kmečki praznik. Tudi letos smo se dolgo pripravljali na ta dan.
V petek in soboto dopoldan so pripravili oder, zvočnike, klopi in mize. V soboto zvečer se je začel ples in tako se je začela prava veselica. Pozno v noč so prihajali ljudje od vsepovsod. V nedeljo popoldne so pripravili srečelov. Bili so zelo dobri dobitki. S sošolko Anko
sva prodajali srečke. Zelo veliko sva jih prodali. Med veselico so podirali smreko. Igral je ansambel Nagelj. Zvečer pa je-bilo še lepše kot podnevi, saj so bile vsepovsod prižgane luči. Zvečer pa smo plesali, peli in se zabavali.
Mami je prišla pome in moje zabave je bilo konec. Petra Roblek, 4. a r. OŠ Matije Valjavca Preddvor
Knjiga, moja prijateljica
Mar je knjiga le v platnice vezan, zložen kupček papirja? Je res samo to? Ne, je več. Knjiga, to so pisateljeve sanje, domišljija, misel in čustvo, ki ga prenese na papir. Da napišeš knjigo, niso potrebne samo besede, papir in svinčnik. Predvsem je potrebna ljubezen do pisanja.
Sem pravi knjižni molj. Veliko prostih uric prebijem ob branju knjig, ki me privabijo s svojim čarom, vsebino. Brati sem se naučila v prvem razredu. Prva knjiga, ki sem jo prebrala, je bila knjiga z naslovom Bobri. To je zame najlepša knjiga, postala je moja prijateljica. Ko sem prebrala vse knjige, ki sem si jih sposodila v knjižnici, sem velikokrat segla še po njej. Prebrala sem že ogromno knjig. Med njimi tudi Pod svobodnim soncem, Most na Drini ali Višegrajska kronika, Lepi janičar, Kdo je ustvaril zgodovino, Vinetuja in še bi lahko naštevala. Knjiga, ki jo trenutno berem, se imenuje Vo-zarji. Napisal jo je Janez Jalen.
Doma imamo velike knjižne police. Na njih so knjige Nobe-
lovcev ter drugih svetovno znanih pisateljev, jaz pa si prilaščam romane, stare učbenike in berila, pravljice, različne enciklopedije, leksikone, slovarje, knjige o zgodovini, atlase, mladinske knjige, itd. Seveda so te knjige več ali manj primerne zame, razen knjiga Adolfa Hitlerja. Ker pa tudi sama pišem pesmi, imamo doma veliko knjig in knjižic s poezijo. Tudi sama sem davno tega napisala knjižico s pravljico in strip. Vendar sem ju dobro shranila, da jih ne bi kdo našel.
A to, kar vam bom povedala sedaj, lahko razume samo tisti, ki ima veliko domišljije. Že od ranega otroštva pišem knjigo, vendar ne na papir. Avtorja te knjige sta spomin in domišljija. V knjigo so zabeležena vsa moja razočaranja, tegobe, ljubezen, nepopisna sreča, žalost in nesreča. In ta knjiga je moje srce, ki se odpre le tistemu, ki mu zaupam in ga imam rada. Za druge je varno zaprta in spravljena na dnu moje duše. Nina Rajgelj, 6. c r. OŠ Lucija-na Seljaka Kranj
REZERVIRANO ZA ZVEZDE
Zivjo!
Danes bom razveselila številne ljubitelje švedskega dua ROXET-TE. PER GESSLE in MARIE FREDRIKS-SON sta po uspešni skladbi THE LOOK postala po skupinah ABBA in EUROPE prvi švedski par, ki mu je uspelo, da seje prerinil med vodilne na svetu.
Visoki Per Gessle se je rodil 12. januarja 1959 v Halmstadu na Švedskem. Dolga leta je deloval kot šef v skupini Gvllene Tiden in posnel nekaj plošč. Leta 1985 je srečal samostojno pevko Marie Fredriksson (rojena 30. maja 1958 v Ostra-Lyungbi na Švedskem) in se odločil, da bo poskusil tudi z njo. Nadela sta si ime Roxette in pela v angleškem jeziku. Leta 1986 je izšla njuna prva mala plošča z naslovom Never ending love. Do letos, ko sta uspela s skladbo The look, nista dosegla večjih uspehov. Pesem The look je prilezla prav na vrh lestvice vročih 100 v Ameriki, na Švedskem pa sta Per in Marie prejela štirikratno platinasto nagrado. Po uspehu sta kmalu odšla na turnejo v ZDA in osvajala ameriško občinstvo. Na njuni LP plošči Look sharp je tudi njuna nova uspešnica Dressed for sucess, ki kljub priljubljenosti ni tako uspešna kot prva.
Naj povem še, kaj delata v prostem času. Per se rad zlekne v naslonjač in bere knjige ali pa igra tenis. Posluša tudi plošče, med najboljše prišteva legendarne Beatle. Per ima tudi dekle Aso in pošteno ste se ošteli, če ste mislili, da ima kaj skupaj z Marie. Marie pa rada slika in se oblači po zadnji modi. Med pevci ji je najbolj všeč Joni Mitchell. Pišite in povejte svoje želje!
Čao, Marjeta
Ljudje tehtnice (22. 9.-22. 10.)
Čeprav ste še mladi, vam drobne ljubezenske muhe sem 'n tja gotovo že brenčijo po glavi. Vas zanima, kakšno usodo vamr Venera namenila v ljubezni in zakonu?
Z ljudmi tehtnice se da prav lepo sporazumeti, pravi hot°' skop. Ker ljubijo mir, ne bodo nikoli izzvali prepira in če bom0 spoštovali njihovo veliko ljubezen do pravičnosti, se prav tak" nikoli ne bomo z njimi sporekli. Ker veliko dajejo na zunanjo8 se tudi njihov ljubezenski partner okusno oblači. Ljudje tethnice si žele spremembe in zabave. Radi gredo ven, radi obiskujejo bavišča. Kot zakonski tovariši so zelo prijetni in prilagodljive f?' rave. Vedno bodo pazili, da bo njihov dom dajal vtis lepote i" kultiviranosti in bodo čudoviti gostitelji.
Prihodnjič: ljudje škorpijona (23. oktober do 21. november)-
Dan pionirjev
V petek je bil dan pionirjev. Našo šolo je obiskala mladinska pesnica in pisateljica Neža Maurer. Najprej smo imeli pionirsko konferenco. Učenci ko-krške in naše šole smo pripravili kulturni program. Neži Maurer smo zastavili nekaj vprašanj. Z veseljem nam je nanje odgovorila. Špela Tičar, 2. r. OŠ Jezersko
Sol
Po soli morje mi diši,
klofuta prisoljena me boli:
če klofute ne dobiš,
prav veselo se držiš.
Če mami solato premalo ttV
soli,
očka kislo se drži;
spet grem po solato na polje<
čeprav najraje zle tel bi v v?
solje.
Dejan Đurović in Gora*'' Možina, OŠ Ivana Groharj* Škofja Lok*
Samo malo še... - Foto: D. Dolenc
HELENAJELOVČ^
Miro Dovžan, vodja splošnih služb pri Upravi za notranje zadeve Kranj
Gradnja novega objekta je več kot potrebna
Kranj, oktobra - Te dni bo dobila streho novogradnja med Cesto JLA in Koroško cesto po-!eg poslovne stavbe Ljubljanske banke. V veličastnem poslopju z dvema kletema, pritlič-Jei», medetažo, petimi nadstropji in podstreho se bodo morda že prihodnjo pomlad nastade kranjska postaja milice, prometna milica in vse organizacijske enote UPrave za nošnje zadeve Kranj, ki zdaj delujejo na nič manj kot štirih lokacijah._
Novogradnja ima dva financerja, z ^-odstotnim investicijskim deležem nakopa občina Kranj (za postajo milice), s Preostalimi 68 odstotki pa Republiški sekretariat za notranje zadeve. Vrednost na-'°žbe so lani julija ocenili na 9,8 milijarde, Vendar je jasno, da ta številka danes ni več ^alna. Dela izvaja gradbeno podjetje ^CT iz Ljubljane (med njegovimi koope-ranti je tudi domači Gradbinec), ki ga sila Pohvalijo, saj le za deset dni zaostaja za J^črti. Do zime bo torej hiša sezidana do tretje gradbene faze, dograjena pa spopadi. Miro Dovžan, vodja splošnih služb . NZ Kranj to veliko družbebno investici-]0 takole utemeljuje:
»Sedanji poslovni prostori so lokacijsko na štirih mestih, kar je organizacijsko nefunkcionalno, stroški najemnin so visoki, telekomunikacije provi-zorične, varnost ni zagotovoljena, higienski pogoji dobesedno nemogoči, tudi prehrana med delom ni urejena. Organi za notranje zadeve na Gorenjskem Pokrivajo kar 6 mednarodnih mejnih prehodov z nekajmilijonskimi prehodi potnikov na leto, regija je pomembna s prometna vidika, geografski položaj je turisti-
čno zanimiv, Gorenjska je tudi izredno industrializirana. Ti podatki in varnostna problematika, ki iz njih izhaja, terjajo ustrezno organizirano varnostno službo.«
V sedajnjih prostorskih razmerah to seveda ni bilo mogoče. Potreba po novogradnji je že stara, menda o tem govorijo že od leta 1971. Projekt je bil zasnovan leta 1981, gradnja pa dve leti kasneje, ko so bili izdelani že glavni dokumenti, odložena na »ugodnejše čase«. Vse kaže, da so slednji napočili prav zdaj, ko večina naložb, zlasti družbenih, stoji. Vendar so morali prvotni projekt močno racionalizirati, saj bo nižji za etažo. Odreči so se morali denimo strelišču in telovadnici. Sedanja površina je 6010 kvadratnih metrov, polovica tega so »čiste« poslovne površi-
ne, vse ostalo so namenski prostori, od laboratorijev do kletnih prostorov za pridržanje. Zapisali smo, da bodo v hiši domo-vale tri ustanove: Uprava za notranje zadeve Kranj (regijskega značaja), Postaja milice Kranj in Postaja prometne milice (slednja se je odrekla načrtovanemu mestu na platoju novega Karavanškega predora in bo ostala v Kranju). V njej bo tudi zdaj močno pogrešani obrat družbene prehrane, posebno krilo pa bo namenjeno mi-ličniškim stanovanjem.
»Stari objekt bo porušen,« pove Miro
Dovžan. »Na tem mestu pa bomo začasno uredili parkirne površine. Hiše namreč ni več mogoče adaptirati, pa tudi sicer del predvidene novogradnje posega že v samo dvorišče. Pri novogradnji gre torej za združitev poslovnih prostorov na zdaj štirih lokacijah, za komunalno-energetsko racionalizacijo, prihranek pri najemninah, sprostitev stare občinske stavbe na Stritarjevi, kar naj bi zadoščalo kot utemeljitev nujnosti nadomestnega objekta.«
Od danes do jutri
inles
Veličastni objekt Uprave za notranje zadeve v Kranju pa ni edina novost v gorenjskih organih za notranje zadeve. Nova je tudi stavba oddelka milice v Železnikih, tudi v Trzicu gradijo novo miličniško postajo, v Preddvoru pa so na stari stavbi obnovili streho.
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
Ker v načrtovalskih službah "sedijo" namesto preudarnih in strokovno usposobljenih planerjev tudi kvazi strokovnjaki, ki načrtujejo le kratkoročno, od danes do jutri, in brez odgovorov na vprašanja o prihodnosti in razvoju, prihaja do problemov, ki med drugim vplivajo tudi na prometno varnost. V vseh gorenjskih občinskih središčih in tudi v nekaterih drugih večjih naseljih lahko najdemo nove (novejše) gostinske lokale, trgovine in javne prostore, ob katerih skorajda ni parkirišč. Ne govorimo na pamet. Neposredno ob Merkurjevi trgovini v Lescah so vsega tri, štiri parkirišča, kupci parkirajo na pločniku ali tik ob cesti, za nameček pa se tu cesta, po kateri poteka ves lokalni promet med Radovljico, Lescami in Bledom, še precej zoži. V Radovljici, v bližini bencinske črpalke, je z (nenačrtovanim) razvojem nastalo križišče šestih cest, tako da se ljudje že upravičeno sprašujejo, ali je v takšnem križišču (brez semaforja) mogoče zagotoviti prometno varnost. Hujših prometnih nesreč resda doslej še ni bilo, zato pa že precej zverižene pločevine in prask. Graditelji trgovske hiše na Bledu so v začetku načrtovali tudi večje število parkirišč, vendar so kasneje načrt spremenili in s tem samo še prilili olje na ogenj blejskega problema parkiranja. Parkirišča, ki so jih letos zgradili na Bledu, so le obliž na rano, za zdravljenje pa bo treba še veliko denarja in volje.
CZ.
Kdaj semaforji na nevarnih križiščih
Načrti ne izboljšujejo varnosti
Kranj, 6. oktobra - Delegacija krajevne skupnosti Cerklje je dala pobudo, da naj bi zaradi izboljšanja prometne varnosti križišča na regionalni cesti Kranj - Šenčur opremili s semaforji.
Komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve SO Kranj je, upoštevajoč mnenja Cestnega podjetja Kranj, Projektivnega podjetja Kranj in Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, delegaciji odgovoril, da pri nas in v tujini obstajajo določeni normativi, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, kdaj je smiselno opremiti križišče s semaforji in kdaj ne. Pri tem je pomembno, ali je križišče v naselju ali zunaj njega, kakšna je prometna obremenitev cest, ki vodijo v križišče, kakšna je lega križišča v prometni mreži...
Na odseku regionalne ceste od Kranja do Vodic je šestnajst križišč, od katerih jih je večina zunaj naselij. Za križišče Pri Jaku, za križišče regionalnih cest Britof - Škofja Loka in Kranj - Brnik ter za križišča s priključki z avtomobilske ceste je bilo načrtovano, da bodo opremljena s semaforji. Za ta križišča je že izdelano nekaj načrtov in študij, medtem ko za vse ostale ni natančnejših analiz. Upravljalec regionalne ceste meni, da semaforizacija ostalih križišč ne bi bila upravičena.
Križišče Pri Jaku bodo opremili s semaforji, ko bodo obnavljali Likozarjevo in Jezersko cesto ter Cesto Staneta Žagarja. Za križišče regionalnih cest, kjer je bilo doslej že več hudih nesreč, tudi z mrtvimi, je bila sicer izdelana študija o semafori-zaciji, vendar pa izvedbeni načrti semaforjev niso predvideli. Tudi investitor avtomobilske ceste je načrtoval semaforje v obeh križiščih (regionalne ceste in priključkov avtomobilske ceste), vendar se je ob gradnji odločil drugače.
Očitno je, da investitorji še najdejo denar za načrte in študije, za semaforje pa jim ga, kot kažejo izkušnje, že zmanjka. Ljudje, siti načrtov in obljub, pa hočejo rezultate (semaforje)!
C.Zaplotnik
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
l^MA SONČNI •^PSTRANI ALP
Hamen onesnažuje Kroparico
zari ^at'ov'J'ca' 6- oktobra - Ko je radovljiški izvršni svet na cjr J' seJi obravnaval tri ekološke probleme v občini, med u8'm tudi onesnaženje potoka Kroparica z olji, je vodno-(j Jp°darska inšpektorica Zlata Urh brez ovinkarjenja pove-Vq a* do bo moral (novi) vodilni kader v Plamenu bolj odgo-0j-rn° reševati problem onesnaženja okolja. Ko so avgusta cjj,3 !? tovarne Plamen onesnažila Kroparico, so domnevali, kas C oc'te'ca v P0^ samo skozi oporni zid, vendar se je VećneJe 9b natančnejšem pregledu pokazalo, da pronica na 2a mestih, med drugim tudi iz zidu pred čistilno napravo in p0i*JO\inšpektorica pa je ugotovila še več nepravilnosti in ne anJkljivosti. Poslovnik obratovanja in vzdrževanja čistilci aPrave ne določa, kdo v tovarni je odgovoren za njeno l(Ur.,VanJe- Zadnja stena lovilne sklede, v kateri je cisterna d0] ne8a olja, je precej dotrajana in razpokana. Cisterna že piot n' k'la Preskušena, ali tesni ali ne. Čeprav stroj za to-oljanc? obdelavo matic že dve leti ne dela več, je bil lovilec
°b stroju še vedno poln olja. p0 j Da hi vsaj omilili stalno odtekanje olj v Kroparico, so toku°^°VOr"z Vodnogospodarskim podjetjem Kranj na po-vreč Postavili poleg dveh še štiri dodatne lesene pregrade in k0 D z žagovino. Pregrade bodo lahko odstranili šele tedaj, la n° VOcia č'sta' s'cer Pa Je problem v tem, da jih je treba žorvj^V° namešcat' P° vsakem neurju. Potok zdaj redno nad-stvom"'0\ madeze olja pa nevtralizirajo s posebnim sred-
m'ki vsrkava naftne derivate. varnj Y°dnogospodarska inšpektorica tudi zahteva, da v to-vseh' • men pregledajo vse lovilce olj, preskusijo tesnost ki b0Cl HtCrn m v°d°v naftnih derivatov in določijo delavca, Ve. r °dg°voren za delovanje in vzdrževanje čistilne napra-0pOr ePrav so nekateri prepričani, da bi že samo obnova Cftt J^ga z'du preprečila nadaljnje onesnaževanje Kropari-tucljit !nšPekt°rica Urhova meni, da bo treba prej "ukrotiti" la|ne in meteorne vode.
Zapi
otnik
Če ga ne bi prijeli...
Jeseničanka ni več hotela molče prenašati moževega terorja. Ko je nedavno precej čez polnoč prilomastil pijan domov in jo premikastil, je klicala milico. Modri so presodili, da bi možak utegnil s kršenjem nočnega reda in miru ter z nasiljem nad zakonito družico nadaljevati, zato so ga vzeli s seboj. Dokler ni pokazal znamenj iztreznjenja, ga niso hoteli izpustiti.
Vrnil se je z nožem
Ondan je v gostišče Zelenica na Jesenicah prišel Hašim in se
zapletel v prepir s tamkajšnjim natakarjem. Slednji je že mislil, da bo imel pred nasilnežem mir, ker je gost lokal zapustil, vendar se je možakar kmalu vrnil, tokrat z nožem. S hladnim orožjem je mahal natakarju pred nosom. Spametovali so ga šele možje postave, ki so ga hladnokrvno odpeljali in pridržali, kjer mu je bilo mesto.
Otroci so iz strahu zbežali
Pri škofeloškem zakonskem paru se bržkone večkrat primeri, da povzdigujeta glasova in da mož kroji družinsko pravico z udarci. Tako je bilo tudi ondan, ko se je glava družine okajena vrnila domov. Ženo je pretepel, otroci pa so še pravi čas ubežali
očetovi sveti jezi. Pač pa možak ni ušel sveti jezi pravice. Zaradi omenjenih dejanj je noč prebil na milici.
Pustili so ga spati
Natanko tako se je godilo tudi drugemu paru iz Škofje Loke, natančneje s Podlubnika. Mož je tepel ženo in grozil otrokom, nato pa zaspal spanje pravičnega, utrujenega in nadelanega. Ko je nočna miličniška patrulja prišla naokrog, ga je našla spečega. Rahločutno so ga pustili v pernici in ga šele zjutraj trdo prijeli.
Ves Kranj je bil njegov
Kadar se ga Mihael napije in se rano zjutraj vrača domov na Planino, je ves Kranj njegov. Ko jo je zadnjič prepevaje mahal proti domu, sije napravil še malo dodatne muzike: bobnal je po avtomobilih, parkiranih na Planini. Ko so ga prijeli, se tudi ni pretirano vznemirjal - je pač star znanec mož v modri uniformi.
Otroci in kure
Užaloščena mati iz Kranja se je ondan skušala vplesti v otroški pretep. Njenega sina je namreč pretepel večji in močnejši, pa jo je v dno duše pekla krivica, tako da jo je prijavila milici. Najbrž še ni slišala znane krilatice o otrocih in kurah.
Omahnil z balkona
Plavški Rovt, 7. oktobra - V jeseniški bolnišnici zdravijo hudo ranjenega Staška Visterja, starega 41 let. z Jesenic, ki se je ponesrečil med praznovanjem rojstnega dne na neki kmetiji v Plav-škem Rovtu. Zvečer je nameraval na balkonu pred spanjem pokaditi cigareto, tedaj pa je omahnil prek balkonske ograje. Z glavo je udaril ob betonsko stopnico.
Motorist trčil v betonsko ograjo
Begunje, 7. oktobra - Med nočno vožnjo skozi Begunje se je ponesrečil 48-letni Jakob Smoie s Slatne. S krmilom motornega kolesa je zadel v kamnito ograjo, izgubil oblast nad vozilom in z glavo trčil v zid, nato pa ga je z motorjem vred odneslo po cesti. Hudo ranjen leži v jeseniški bolnišnici. Sumijo, da je bil nesreči kriv tudi alkohol.
Zaradi prehitre vožnje v »škarpo«
Godešič, 7. oktobra - Zeljko Lušo, 25-letni voznik osebnega avtomobila nemške registracije, doma iz Bosanskega Samca, je bil hudo ranjen v nesreči, ki jo je sam zakrivil. Zaradi neprilagojene hitrosti je njegov avto zaneslo, da je zdrsnil ob robu ceste in trčil v betonsko škarpo železniškega nadvoza. Zatem ga je odbilo še na sredo ceste.
Kolesar obležal mrtev
Senično, 6. oktobra - Za 16-let-nega Anžeta K. iz Nakla se je
vožnja s športnim kolesom skozi Senično končala tragično. V klancu pred vasjo ga je z osebnim avtom dohitel 22-letni Vilko Likozar iz Preddvora. Namesto da bi ga prehitel ali zmanjšal hitrost, je od zadaj zadel vanj. Kolesarje padel na pokrov motorja, odtod pa na cesto, kjer je obležal mrtev.
Zbil otroka
Ribčev laz, 7. oktobra - Od
Ribčevega laza proti Ukancu je nekaj po polnoči na obeh straneh ceste koračila skupina 6o otrok iz Šibenika, čeprav bi lahko šla tudi po bližnji pešpoti. Učitelja na začetku in koncu kolone sta imela prižgani svetilki. Blizu odcepa za hotel Pod Voglom je skupino dohitel voznik osebnega avtomobila Roman Tancar, star 24 let, iz Polja pri Radovljici. Sumijo, da je bil pod vplivom alkohola. Z nezmanjšano hi'.ostjo je peljal mimo otrok, pri tem pa enega od njih, 13-let-nega Mira V., zadel. Otroka je vrglo na pokrov motorja, da je z glavo razbil vetrobran, nato pa ga je vrglo na cesto. Hudo ranjenega so po odredbi dežurne zdravnice z osebnim avtom odpeljali v jeseniško bolnišnico.
Usodno potiskanje fička
Voklo, 7. oktobra - Ko je 36-le-tni Matija Perdan iz Šenčurja okoli 22. ure potiskal neosvetljenega fička po lokalni cesti med Šenčurjem in Voklom, je z osebnim avtom 20-letni Andrej Ahčin iz Vokla. Fička in lastnika ob njem je prepozno zagledal, zaradi neprilagojene hitrosti pa mu ni uspelo ustaviti. Trčil je v Per-dana, ki je stal ob vozilu. Slednji je hudo ranjen umrl na kraju ne-
sreče D.Ž.
ureja CVETO ZAPLOTNIK
(3©[ŠS»&^GLAS  14. STRAN
OBVESTILA, OGLASI
Torek, 10. oktobra
SALON POHIŠTVA
Slovenijales I,esna industrija Idrija n.sol.o. 65280 Idrija tel. 065 71-855 Telev: 34394
Obiščite nas na 22. sejmu stanovanjske opreme v raniu. od 13. do 19. oktobra
Zadovoljni boste z nakupom pohištva za opremo dnevnih sob jedilnic spalnic otroških sob mladinskega pohištva
Gotovinski popusti dostava in montaža
IZBRALI SOZMflS
Izkoristite veliko izbiro svetil: stropnih, stenskih, reflektorskih, stoječih in drugih v MERKUK' JEVI prodajalni v GLOBUSU v prvem nadstropju na oddelku elektro. Pri nakupu Vam bodo pro* dajalci radi svetovali in pomagali pri izbiri
POPRAVILO IN IZDELAVA USNJENIH IZDELKOV
f       Langerholc Aleš I
Cankarjeva S 64000 KRANJ  td:064 23474
LANGO PRODAJA, POPRAVILO IN IZDELAVA
VSEH USNJENIH IZDELKOV
PRODAJAMO
TORBICE, PASOVE. ČEVUE,
USNJENE MODNE DODATKE
POPRA VUAMO
VSE VRSTE USNJENIH
IZDELKOV, KRAJŠAMO
PASOVE, MENJAMO
ZADRGE, KRPAMO USNJENE
IZDELKE
DELOVNI ČAS: 9-12 16 - 19.30 VEDNO SMO VAM NA VOUOI
ALPETOUR
do hoteli Škofja loka
objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO PRODAJO
osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Prodaja bo P01^.3' la v četrtek, 12. oktobra, od 8. ure dalje v prostorih kopali^3 SORA v Skofji Loki na način VIDENO-KUPLJENO s ta' kojšnjim plačilom, mize, stoli, luči, kavči, omare, jogiji, oprema za gostinske kU' hinje, fotokopirni stroji, hladilne skrinje, sesalci, zavese, prtj brisače, obleke za natakarje, kopalni plašči, adidas natikači skodelice...
ZTKO KRANJ
ŠPORT HOTEL POKLJUKA
Iščemo sposobnega kuharja-ico za redno zaposlitev v Šport hotelu na Pokljuki. Pisne prijave sprejemamo na ZTKO Kranj, Partizanska 37. Rok prijave: takoj!
OBČINA KRANJ
Uprava za družbene prihodke
objavlja
JAVNO LICITACIJO
zarubljenega stroja za izdelovanje strešne opeke, ki bo v četrtek, 19. oktobra 1989, ob 10. uri v Kranj, Ljubljanska c. 30. Ogled eno uro pred pričetkom licitacije.
M-KŽK Gorenjske Kranj TOZD KMETIJSTVO KRANJ
nudi nakup kvalitetnih JABOLK
za ozimnico v nasadu Preddvor. Prodajo na drobno W mo imeli vsak dan od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 0 do 14. ure. S prodajo pričnemo v petek, 6.10.1080.111' formacije po tel. 45-014 in 21-252.
SE PRIPOROČAMO!
-i
DELAVSKI SVET
DO KOVIN JESENICE kovinsko podjetje p. o. H. Vednika 22, 64270 Jesenice
razpisuje na predlog razpisne komisije ter 104. in 105. čl«1) STATUTA DO KOVIN Jesenice za 4 letno mandatno obdo"' je prosta dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA D* LOVNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev določen z zakonom in družbenim govorom o kadrovski politiki občine Jesenice, mora
kandid3'
izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske organih cijsko-proizvodne ali pravne smeri (VII. stopnja)      I i
— 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih del''1 DO kovinsko predelovalne dejavnosti.
Kandidati naj pismene vloge za prijavo na razpis opremU*!^ z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po o°)^ vi razpisa v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« . % naslov: DO KOVIN kovinsko podjetje Jesenice, H. Verdu1 22, 64270 Jesenice.
41
MALI OGLASI
® 27-960 cesta JU 16
APARATI STROJI
Ugodno prodam sobno trajnožare-Čo PEČ (kiperbusch). g 85-587
_14713
Žitni KOMBAJN bautz, širine 1,90 "^prodam, g 061/847-121 14967 Po zelo ugodni ceni prodam PEČ *a centralno kurjavo standard. :__ 632-388_14989
Prodam barvni TV iskra CATV. 1_632-886_14991
2-tonsko traktorsko PRIKOLICO, z ročnim kipanjem in kotno BRU-SILKO bosch, novo, prodam. j_68-726_14999
Prodam barvni TV ei Niš, star 7 let, v brezhibnem stanju. g 78-780
______15005
Ugodno prodam SLAMOREZNICO
|ple 800 super, z motorjem in Cl- VOZILA
STERNO - gnojevko, 2.700 litrov, _
Po polovični ceni. g 061/738-607
i___15012
Prodam KOMBAJN za koruzo. Zg. P[_ik 23, Cerklje_15014
prodam 350-litrsko zamrzovalno SKRINJO, rabljena 2 sezoni. Stane Grilc, Ribno 60, Bled, «78-434,
Popoldne_15023
Prodam ŠIVALNI STROJ overlook. _ot_na Jošta 34, Kranj 15025
Prodam 80-litrski stoječ BOJLER, star 1 leto. g 83-727, po 20. uri
,____15029
Ugodno prodam ZX spectrum 48 K, z veliko dodatki. Sajovic, Pre-£k_slje 67, Kranj_15032
Ugodno prodam malo rabljeno '20-litrsko zamrzovalno OMARO gorenje, g 25-529_15041
gradbeni Material
CISTERNO, 3 kub. m., plastična, valjaste oblike, prodam. Hrastje j_3, Kranj_14796
Prodam 5 kvad. m. belega MARMORJA za cokel. Lahovče 6, Cer-
_![____14959
Prodam OKNA termoton: 2 kosa
140 cm ter komplet omarice z roletami, različnih dimenzij, 30 odstotkov ceneje. g 23-627 ali 22-203
_____14968
Prodam 30 kosov suhih ŠPIROV-CEV, dim. 14 x 16 cm, 3.300 kosov strešne OPEKE Novo mesto (gra-T,tno siva) in 200 kosov PUNT.
* 33-733, zvečer ali 28-161, int. 25, S^P__dne_14988
Prodani suhe hrastove DESKE in !l_OHE. g 45-677_15028
Prodam rabljeno OKNO, dim. 150
* 150 cm, z roleto. Sp. Veterno 10, jrzič^g 57-977_15036
4nr?no 0PEK0 kikinda. nova, iPOO   kosov,   ugodno prodam.
* 66-686 15038
Prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO in aluminijaste PLOŠČE, deb. 0,80 mm, za žlebove. Razin-ger, Hrušica 94, Jesenice 14986
Prodam drobni KROMPIR in FIAT 126 P, letnik 1979. Alojz Svoljšak, Lipica 3, Škofja Loka 15015
Prodam AVTORADIO, 100 W ZVO-ČNIKA, star barvni TV, SURF, OKNO, dim. 80 x 120 cm, z roleto, CTX 80 in E 90. g 80-554     15022
Prodam z 101, letnik 1977, registrirana, obnovljena, VVV po delih, GLASBENI CENTER shaub lorenz, 4 x 100 VV izhoda in ELEKTROMOTOR, 7.5 kVV. Sp. Veterno 10, Tržič, ■g 57-977_15035
STAN.OPREMA
Ugodno prodam TROSED ela. Dragar, Ješetova 10/a, Kranj -Stražišče 15009
STANOVANJA
Zamenjam družbeno STANOVANJE, 46 kvad. m., na Planini II., za večje. Šifra: ZAMENJAVA 14955
Prodam R 4, letnik 1978, registriran do julija 1990. g 52-097 14895
Posesti
PARCELO v Premanturi, 50 m od T^orja, s prikolico in vodo, pro-gj__ g 80-737_15019
Kazno prodam
oceni prodam litoželezno KAD in e'ektrični BOJLER. -»061/347-859 -^________14963
koti-am raD|Jen 80-litrski BOJLER, "'o iz krom pločevine in 2 kvad. pn obdelanega zelenega KAMNA ■^gčica. g 75-832_14964
^°BOZDRAVNIŠKI STOL, klašT rtf" ,r> trodelna garažna VRATA,
prodam. 14980
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 28.000 km. Dušan Lazar, Sp. Gorje 1/b, Zg. Gorje 14960
Prodam JUGO 45 koral, star 8 me secev. g 66-970_14962
Poceni prodam VVARTBURG kara-van, letnik 1982, z veliko rezevnimi deli. Informacije na g81 -048 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Drago Debeljak, Binkelj 43, Škofja
Loka_14969
Prodam MINI 1000, letnik 1977.
g 34-958_14975
Karamboliran JUGO 45 E, letnik februar 1987, prodam, g 26-988, popoldne_14978
Prodam 126 P, letnik 1978, dobro ohranjen, g 49-281_14993
Prodam LADO rivo 1300, letnik 1987. Ogled v soboto in nedeljo, popoldne. Franc Blažič, Prešernova 16, Radovljica 14994
Prodam Z 101, letnik 1975, registrirana do marca 1990. g 45-425, popoldne_14996
CITROEN GS, letnik 1975, prodam po delih, g 36-652_15001
Prodam Z 101 luxe, letnik 1977, ga-ražirana. Ur 78-507_15004
Prodam FIAT 128, letnik 1981, do-bro ohranjen. Informacije na g 83-322_15006
Prodam GOLF, letnik 1980. Štefan Horvat, Alpska 7, Bled, g 78-945,
int. 23, po 20. uri_15013
Prodam Z 101 GTL, letnik 1986. Jože Skumavec, Zg. Laze 21, Zg.
Gorje_15017
Prodam MZ 250 ETZ ali zamenjam za ATX. Benedičič, Mlakarjeva 73,
Šenčur_15018
Poceni prodam Z 101 L, letnik 1980, potrebna ličarskega popravi-
la. g 44-072_15020
Prodam levi in desni BLATNIK, nova, za Z 101, starejši letnik, prvo STRANICO in dva nova ZAVORNA
DISKA, g 51-329_15024
Prodam R 11, rdeče barve, letnik 1986. Informacije na g 22-308 Prodam Z 750, letnik 1979, prevoženih 74.000 km. Kovor 70/a, Tržič,
g 57-377_15031
Prodam FORD ESCORT 1.3 CL, 1. registracija marca 1988. Polica 4, Naklo, g 35-120_15033
Prodam KOMBI imv 1600, letnik 1976, registriran do marca 1990. g 74-736_15037
Prodam Z 101, letnik 1987 ali za-menjam za Fičota. g 27-547 15039
Prodam dobro ohranjen AUDI 80 L, letnik 1974. g 50-873 15045 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, generalno obnovljen. Cena 1.500 DEM. g 43-146 15047
ZAHVALA
Ob boleči prezgodnji izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta in brata
JANKA FILIPIČA
iz Žabje vasi
?e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom m prijateljem za nesebično pomoč, izrečena sožalja. Podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji Poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred.
ŽALUJOČI: Vsi njegovi
Prodajate ali kupujete avto? AV-TOKLUB je pravi naslov za te zadeve! g 21 -882, od 8. do 11. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure_15048
ZAPOSLITVE
Iščem kakršnokoli redno ZAPOSLITEV v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 14958
Pomoč v šiviljstvu, v dopoldanskem času, sprejmem. Šifra: TRŽIČ_14961
TRGOVCA živilske stroke, za samostojno delo, redno zaposlim v Radovljici, g 061/40-617 14997
Za prodajo VODNIKA NARAVNE MEDICINE, nudimo visoko provizijo in tedenska izplačila, g 73-349, zvečer 15002
Iščemo SNAŽILKO za čiščenje stopnišča v nebotičniku. C. JLA 6, Kranj, g 23-329_15008
Delo na dom nudim samostojni ŠIVILJI - šivanje modelov. Šifra: BOUTIOE_15011
Gostilna Sejem honorarno zaposli dekle za delo v STREŽBI in kuhinjsko POMOČNICO, v popoldanskem času. g 21 -890 15021
Iščemo dva ZASTOPNIKA za pro-dajo priročnikov. Informacije na g 51-646, zvečer 15026
Takoj zaposlim dva KV ali priučena SLIKOPLESKARJA. Informaci-je na g 22-391, po 19. uri 15042
Kozmetični salon zaposli KOZMETIČARKO, VAJENKO in MASERJA. Pisne ponudbe pošljite na oglasni oddelek. Šifra: KRANJ
15044
LOKALI
ŽIVALI
Prodam od 30 do 50 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka _14956
Prodam 2 KOZI z mlekom g 39-500_14976
Prodam 10 dni starega črno-bele ga BIKCA. Visoko 71, Šenčur _14981
Prodam plemenske OVCE, primerno za nadaljno rejo. g 633-836 __14983
Prodam 2 KRAVI. Čadež, Delnice 7, Poljane, g 65-134_14995
Ugodno prodam leto in pol starega IRSKEGA SETRA. Sr. vas. 104, Šenčur_15016
Prodam KOZO. Zg. Bitnje 118, Žab-nica 15030
Prodam pritlikavega PUDLJA z rodovnikom, rjave barve, star 3 mesece, g 85-430 15046
KUPIM
Kupim suh macesnov LES, od 5 do 8 kub. m. Šifra: PLAČAM V GOTOVIM_14970
Kupim MENJALNIK za Z 125 P ali potisno ploščo in potisni ležaj, g 46-670 14984
V najem oddam GOSTIŠČE na Jezerskem. Pogoj: odkup inventarja. Obratovati se lahko prične takoj. g 23-474_14977
OBVESTILA
ROLETE in ŽALUZIJE naročite na g 75-610 _ 13874
Jutri, od 7. 10. 1989 pa vse do 15. 10. 1989, bo kuhar pripravljal MADŽARSKO - PREKMURSKE JEDI. Velja poskusiti. Obiščite nas v Domu na Joštu. Vabljeni! 14567
NEMŠKA KORESPONDENCA, za vaše stike s tujino - perfektno, hitro, ugodno. A. Hladnik, Pot v Bitnje 16, Kranj 15003
niimo popolni
postanu sejem
ampak «* trudimo
Dnevno vam nudimo morske jedi, divjačino in
ostale dobrote. Pripravljamo poročna kosila in večerje, obletnice, svečana kosila, ipd.
Gostilna je odprta med tednom od 10. do 22. ure, ob sobotah pa od 19. do 23. ure. Nedelja: zaprto. SE PRIPOROČAMO!
OSTALO_
Prodam večjo količino SENA in OTAVE. g 83-519, po 19. uri 14957
Sprejemam naročila za prodajo REPE, primerne za kisanje. Grad 50, Cerklje, g 42-232_14966
Prodam suha bukova DRVA. Hota-vlje 9, Gorenja vas 14971
Prodam ČOLN maestral 5 in MO-TOR tomos 4, z dolgo osjo. Kličite na g 622-781, popoldne 14979 Prodam globok otroški VOZIČEK chicco. g 28-147_14982
Prodam klavirsko 96-basno HARMONIKO hohner. g 74-575 14985
Prodam bukova DRVA. g 64-364 _14987
Prodam nov AKUMULATOR, 97 amperov, po stari ceni. g 74-084
_15000
Drobni KROMPIR prodam. Jeglič, Podbrezje 192, Duplje 15007 Prodam 2 do 3 tone krmilne PESE Trata 3, Cerklje 15040
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre in tete
GABRIJELE KOZJEK
roj. Sušnik
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vsem, ki ste ji kakorkoli pomagali in jo obiskovali v času njene bolezni. Posebno pa še Kati Pegam, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter vsem, ki ste nam ob smrti izrekli sožalje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Zg. Besnica, 24. septembra 1989
ZAHVALA
Ob bolečem slovesu
JERCE ZUPAN
se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, nekdanjim sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi in jo številno pospremili na zadnji poti. Hvala g. kaplanu za opravljen pogreb. Hvala ZB za poslovilne besede, enako tudi pevcem. Posebna zahvala sindikatu tovarne Sava Kranj. Še enkrat zahvala vsem za cvetje in vence ter izrečena sožalja.
VSI NJENI
ALPETOUR
Alpetour Creina Kranj, delovna organizacija za proizvodnjo kmetijskih ter specializiranih industrijskih strojev in naprav, p.o., Kranj po sklepu delavskega sveta razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
POMOČNIKA PREDSEDNIKA KPO za tehnično področje (tehnični vodja)
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— VII.stopnja (visoka) ali VI. stopnja (višja) strokovna izobrazba strojne smeri
— pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
— 3 ali 5 let delovnih izkušenj
Mandat za navedena dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po razpisu na naslov: Alpetour Creina Kranj, Mirka Vadnova 8, Kranj, splošni sektor, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem razpisu.
INŠTITUT ZORAN RANT p. o. 64220 Škofja Loka Kidričeva 66/a
IZR
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v Razvoju na področju hlajenja, ogrevanja in klimatizacije in sicer
1 dipl. ing. elektrotehnike
za področje regulacije in krmiljenja ter projektiranje, zaželen strokovni izpit ter najmanj 5 let delovnih izkušenj.
1. dipl. ing. strojništva
za področje razvoja in konstruiranja posebnih naprav z najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi prostih del in nalog. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.
Sporočam žalostno vest, da meje nepričakovano zapustil moj dragi ati
MATIJA PERDAN
sin Dejan
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačičeva)
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
IVANE PAVLIC
roj. Svetelj iz Šenčurja pri Kranju
iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mamice — orne
MARICE TAVČAR
iz Puštala 13
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivu Gorenjske predilnice Škofja Loka za podarjeno cvetje, izražena sožalja in spremstvo na zadnji poti, pevcem in kvartetu pihal za žalostinke ob slovesu. Prav posebno zahvalo smo dolžni dr. Zamanovi in dr. Camleku za dolgoletno zdravljenje, dr. Benediku in njegovi ekipi iz bolnišnice Golnik, ki so ji lajšali zadnje dni življenja. Najlepša hvala tudi sosedi Elzi za pomoč pri negi na domu. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen obred.
NJENI DOMAČI
NOVICE IN DOGODKI
Delegati sprašujejo:
Kako je v Kovinu,
kaj bo s šolo Polde Stražišar?
Jesenice, 2. oktobra - Na seji vseh treh zborov skupščine občine Jesenice bodo delegati dobili odgovore na vrsto vprašanj In pobud. Zdravstvena problematika v Mojstrani, ceste in prehodi za pešce, zasipavanje travnikov v Tamarju...
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Jesenice posredujejo strokovnim službam občine na sejah zborov veliko delegatskih vprašanj in tudi za naslednje zasedanje zborov skupščine - danes, v torek, 10. oktobra - bodo dobili odgovore na svoja delegatska vprašanja.
Delegacija občinske konference ZKS Jesenice je dala pobudo, naj izvršni svet analizira ukrep družbenega varstva v Kovinu. Izvršni svet odgovarja, da zdaj v Kovinu delajo brez izgub, da so izbrali direktorja in da je bil sanacijski program uspešen, saj so z DONITom zgradili nov obrat za proizvodnjo filtrov in osnovali mešano podjetje za proizvodnjo tračnih rezil iz kaljenega traku Železarne.
Na pobudo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice o razreševanju prostorske problematike v osnovni šoli Polde Stražišar sekretariat za občo upravo odgovarja, da so pripravili predlog za povečanje prispevne stopnje za 1 odstotek od brutto osebnih dohodkov za osnovno šolo s prilagojenim
programom. Vzgojno izobraževalna organizacija Jesenice je med drugim posredovala dve možni varianti za reševanje prostorske stiske osnovne šole: lokacijo na osnovni šoli na Koroški Beli in v domu učencev na Jesenicah.
Delegacijo krajevne skupnosti Dovje - Mojstrana je zani-
TOV/IRN/l POHIŠTVA AJDOVSCIN/l
malo, ali je denar za tedensko delovanje ambulante v Mojstrani? Odgovarjajo, da so se predstavniki krajevne skupnosti in Zdravstvenega doma že pred leti dogovorili - in dogovor še vedno velja - da dela ambulanta enkrat tedensko, stroški zdravstvenega osebja bremenijo zdravstveni dom, vsi ostali stroški pa krajevno skupnost.
Delegacijo Železarne Jesenice je zanimalo, zakaj je potrebna delovna organizacija VIZ, če je nobena občina v Sloveniji nima več, delegacijo krajevne skupnosti Javornik - Koroška Bela pa ureditev prehoda za pešce in kmetijske stroje na Koroški Beli preko magistralne ceste.
Delegacija krajevne skupnosti Rateče je postavila vprašanje o namenu gradnje objekta ob planinski koči v Tamarju, odgovoril pa je Triglavski narodni park, rekoč, da gradnja ob koči ni potekala v skladu z načrtom in so od inšpektorja zahtevali, da ukrepa. Zasipanje travnikov v Tamarju pa je zadeva območne vodnogospodarske skupnosti Gorenjske, kjer so zagotovili, da bodo še letos začeli urejati hudournik v Tamarju.
D. Sedej
Slovenski gostinski in turistični delavci
Ni razlogov za napoved stavke
Ljubljana, oktobra - Od poletja že spremljamo zahteve republiškega sindikalnega odbora gostinskih in turističnih delavcev, da vlada uredi razmere v teh dveh panogah, sicer bodo napovedali stavko. Po odzivu pristojnih ustanov je moč sklepati, da so zahteve vzeli resno, zato so se delavci trenutno stavki odrekli.
Ne odrekajo pa se p kot legitimni pravici delavcev, čeprav so bila od poletja, ko so o njej govorili, mnenja o njej deljena. Ko se je minuli teden sestal republiški odbor sindikata gostinskih in turističnih delavcev, je bilo jasno razumeti, da vztrajajo pri zahtevah. O tem priča že poteza, naj slovenski izvršni svet in komite za gostinstvo in turizem do konca novembra konkretno opredelita, kaj nameravata storiti glede gmotnega položaja delavcev v omenjenih panogah. V igro so vključili tudi zvezni sindikat, pa seveda občinske in medobčinske, kjer gre za zahteve, ki jih lahko uresničijo skupščine na tej ravni. Tudi od republiškega sindikalnega predsedstva terjajo, da se opredeli, o materilanem položaju pa bodo podrobno seznanili tudi skupščinske delegate iz obeh panog.
Sindikalni odbor je torej alarmiral vse mogoče institucije, ki mu lahko pomagajo uresničiti slovitih deset zahtev glede gmotnega položaja delavcev, postavlja pa tudi da-
tum, ko naj bi bili zapleti okoli (za zdaj odpovedane) gostinsko-turistične stavke do kraja odmotani. 23. novembra naj bi bila v Rogaški Slatini okrogla miza s predstavniki izvršnega sveta, Splošnim združenjem gostinstva in turizma Slovenije in predstavniki delovnih organizacij na temo »Nadaljnja perspektiva razvoja gostinstva in turizma v Sloveniji s poudarkom na izboljšanju materialnega in socialnega položaja v panogi zaposlenih delavcev«.
Ob tem je sindikalni odbor ostro zavrnil tudi kritike na svoj rovaš. Splošno združenje turizma in gostinstva mu je namreč očitalo, da je »odtujena republiška birokracija«, to pa verjetno zato, ker v vseh turističnih in gostinskih organizacijah niso soglašali z napovedjo stavke. V tem stanovskem sindikatu trdijo, da se bodo morali na drugem bregu pač sprijazniti z obstojem organizacije, ki se poteguje za delavčev interes.
D. Z. Zlebir
V hribovskih vaseh ostajajo zabojniki prazni
Odpadki se kopičijo po grapah
Škofja Loka, 9. oktobra - Lani je škofjeloška komunala po vseh krajevnih skupnostih namestila po en zabojnik za odpadke, vendar ugotavljajo, da se ekološka osveščenost ljudi v hribovskih vaseh še ni prida dotaknila. V celem tem letu namreč ponekod (Sovodenj, Lučine, Golica, Lenart, Davča) še niti enkrat niso uspeli napolniti svojih zabojnikov. Krajevne skupnosti očitno denar, ki ga dobijo za odvoz zabojnikov, raje porabijo za kaj drugega.
Podobno neuspešna je v hribovskih vaseh tudi akcija pobiranja kosovnih odpadkov, medtem ko inšpektorji še vedno odkrivajo nedovoljena odlagališča odpadkov po grapah in drugih skritih mestih. Takšna odlagališča komunala po inšpektorjevem obvestilu poskuša sanirati, Če tega v zadnjem hipu ne stori krajevna skupnost sama na svoje stroške.
Sanitarna inšpekcija je še posebno skrbno pregledala divja odlagališča odpadkov ob vodotokih, in sicer Na produ ob reki Sori, v Soteski ob reki Selščici, nad vodno elektrarno Vincarje ob Selščici, pod mostom za Golico v Selcih ob Selščici in v njej, na Visokem ob pritoku v Poljanščico in v njem, med Hotavljami in Pod-goro ob Poljanščici, nad objek-
ti Rudnika urana Zirovski vrh ob Brebovščici in ob potoku Hrastnica.
Na teh odlagališčih so odpadki iz gospodinjstev, deli vozil, predmeti iz pločevine, kovine, plastike, lesa, gume, tekstila, grmičevje, trava, plevel in podobno. Ker po izvoru odpadkov inšpektorji niso mogli ugotoviti onesnaževalcev, so sanacijo črnih odlagališč naložili krajevnim skupnostim.
Pomembno zmago v boju proti odpadkom so slavili v krajevni skupnosti Železniki, kjer so sanirali največje črno odlagališče na Zalem logu ter na tem mestu postavili odprt zabojnik za odpadke.
H. Jelovčan
Tradicionalna posebnost na sejmu
Gobarji pripravljajo razstavo
Kranj, 9. oktobra - 22. mednarodni sejem stanovanjske opreme bo v petek, 13. oktobra, dopoldne odprl predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Marko Bezjak. Ob napovedani pestri izbiri izdelkov, ki sodijo v udoben in topel dom, pa tudi izdelkov zasebnikov ne bo manjkalo, bo sejem prav gotovo še posebno zanimiv za graditelje in ljubitelje gob. Tako prvi, kot šolska mladina, bodo imeli na sejem prost vstop.
Franc Vrhovnik, predsednik skupine razpoznavalcev gob (determinatorjev) pri kranjski gobarski družini, ki ima okrog 60 članov, je pred dnevi napovedal, da bo družina v sodelovanju r ^talimi gobarskimi družinami tudi tokrat pripravila gobarsko razstavo. Da bi bila ta tradicionalna, glede na trajanje (sedem dni) pa največja razstava v Evropi čimbolj zanimiva in pestra, pa prireditelji vabijo nekdanje člane in ljubitelje gob, da v četrtek popoldne (po 15. uri) prinesejo na prireditveni prostor v halo A, kjer bodo pripravljali razstavo, čimveč raznovrstnih gob.
"Čeprav letošnja gobarska sezona vse do nedavnega ni bila najboljša, upamo, da bomo pripravili zanimivo razstavo. Ves čas sejma pa bodo strokovnjaki iz cele Slovenije tudi pomagali prinašalcem gob pri razpoznavanju. Tudi letos ne bo manjkalo v restavraciji različnih gobarskih specialitet; kdor pa bo želel, se bo lahko
Franc Vrhovnik
tudi včlanil v kranjsko družino."
Ob napovedani bogati ponudbi različne opreme in materialov (za graditelje), saj bo Stanovanjska zadruga Kranj na sejmu imela svoj "servis",
Jože Gorenc iz Kranja, ki se že dobri dve desetletji ukvarja z nabiranjem gob, je pred dnevi našel nevsakdanje raščeno gobo. Minulo nedeljo je namreč ubral v gozdu pod Joštom jur-čka trojčka. Eden od teh sadežev je imel nenavadno dolgo in tanko steblo za to vrsto gobe« zato ga je naš fotoreporter posnel za radovedne oči Glasovih bralcev. Seveda si lahko ob sliki vsakdo misli svoje! (S) — Foto: F. Perdan_
bodo tako prireditev tudi tokrat popestrili kranjski gobar-
A. Žalar
45-letnica požiga Gozda
Gozd, 8. oktobra - V nedeljo je bila v Gozdu nad Krizami slovesnost, na kateri so krajani Križ, številni Tržičani in okoličani, skupaj z borci Kokrškega odreda proslavili svoj krajevni praznik. Praznujejo ga na žalostni dan, 7. oktobra, ko je bila leta 1944 vas Gozd požgana do tal. Slavnostni govornik je bil Janko Prezelj - Stane nekdanji komandant Kokrškega oreda, ki je vse navzoče spomnil na velik delež slovenskih partizanov in ogromne žrtve slovenskega naroda pri osvoboditvi domovine, na krivične obsodbe srbskih borcev, posebej Prve proletarske brigade, ki nam ob sprejetju amandmajev k slovenski ustavi očitajo separati-
zem, egoizem, željo po odcepitvi od drugih jugoslovanskih narodov. Ponovno so gorenjski borci poudarili, da imamo samo eno domovino, samo eno Jugoslavijo, ki je za nobeno ceno ne bodo dovolili kosati.
V kulturnem programu so sodelovali godba na pihala iz Tržiča ter učenci osnovne šole Kokrškega odreda iz Križ. Na proslavi so bile podeljene tudi plakete Kokrškega odreda: prejele so jih krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično, Krajevna organizacija ZB NOV Križe ter Ivan Gre-gorc, v zahvalo za vso pomoč, ki so jo ti ljudje nudili borcem v času boja in za aktivno delo
po vojni. Priznanja OF pa so podelili Dragu Ficku, Štefanu Grosu, Ivanu Novaku in posmrtno Janezu Bečanu.
D. D.
Filmsko gledališče
Kranj, oktobra - Ta teden bodo v gorenjskih kinematografih začeli predvajati izbrane filme letošnjega jesenskega filmskega gledališča. Kot prvi bo na vrsti ameriški film Me-sečnica, ljubezenska komedija s slovito Cher v glavni vlogi. Cher je lani za to vlogo - igra lepo vdovico Loretto Castori-ni, ki se je v zakonu že enkrat nasmolila, pa se noče nikdar več - prejela oskarja. Film je režiral Norman Jevvison, ki ga poznamo po Vojakovi zgodbi, Vročici poletne noči in drugih odličnih filmih.
Filme filmskega gledališča bomo v kinu Center v Kranju lahko gledali vsak četrtek in petek ob 20. uri, v kinu Že-lezar na Jesenicah vsako sredo ob 20. uri, v Domu Kamnik vsak ponedeljek ob 18. in 20. uri, in v Tržiču vsak torek ob 19. uri. Tudi letos bo na sporedu film več, torej skupno 9.
D. D.
Razstava inovacij
Bled, 6. oktobra - V LIP-ovi trgovini na Bledu bodo danes o°, pol enajstih dopoldne odp1"'1 razstavo inovacij, ki jo je Pfl' pravila raziskovalna skupni Radovljica in na kateri sodeljj; jejo s posameznimi primer"! delovne organizacije iz radj>j vljiške občine. Na razstavi, " bo odprta do petka, 20. oktobra, bodo predstavili tudi p°' membnejše tehnološke dosežk' in predstavili rezultate nekatf' rih raziskovalnih nalog; pr^' vsem pa naj bi spodbudila raz' vojno in inventivno dejavnost gospodarstvu. „ C. *'
V soboto na Bledu^
Igre poštnih delavcev
Bled, 6. oktobra - Na Bledu W do v soboto, 14. oktobra, os«"* igre jugoslovanskih PTT del3 j cev. Po slovesnosti, na kat<jr bosta zbranim spregovorila ^ loš Mitič, predsednik p°^.u vodnega   odbora Združenj PTT organizacij Slovenije. L Vučič Cagorovič, predsednjj skupnosti jugoslovanskih P* organizacij, in kratkem kult11 nem programu bodo delovn" športna tekmovanja. ^