Ravno so dotiskani štirje zvezki ;,južno-slovjenskih narodnih po-pievk", in nadejamo se, da bode tudi peti in zadnji zvezek zagledal beli dan. Ali treba, da takšno podjetje vsak rodoljub po svoji moči podpira. Posebno bi bilo želeti, da bi se tudi iz slovenskih krajev oglašali naročniki, katerih doslej skoro nič ni; saj so v tej zbirki zbrane vse slovenske narodne pesni, katerih nikjer drugod ne moreš dobiti. Vsak zvezek (v štirih snopičih) velja pet goldinarjev. Da bi se čitatelji prepričali, kako imenitna je ta zbirka, naj jim tu povemo vsebino doslej izšedših zvezkov. V I. in II. zvezku je osem sto „lju-bavnih popievk" iz novejše dobe; v III. zvezku so „ljubavne popievke" iz starejše dobe, „igre odrasle mladeži", „pjesme uz kolo", in „ple-sovi" ; v II zvezku pa so „svatovske popievke", „napitnice", „ šaljive popievke", „sliepačke popievke" in „junačke popievke" (balade in davorije). Vsaki pesni je dodan kraj, kje je zapisana in če treba tudi druge opazke. Zdaj še le, ko bodo naši skladatelji vso to zbirko imeli pred seboj, smemo se nadejati, da se bode naša glasba razvijala v narodnem duhu; kulturna naša zgodovina pa bode vedno s posebnim spoštovanjem spominala Kuhača, ki se je sam lotil tako ogromnega dela ter je tako slavno dovršil.
2                   Po mladostni dobi.
@
j, spomladansko ti drevo,                         In ti, zvezdica sred noči!
f'Ki  v haljo belo in novo,                          Kako i tebi se godi,
Ponosni vrli ti je odet!                            Ko priveslavši vrh neba
Kako ti pač pri srci je,                            Strmiš in se oziraš zdaj
Ko se usipati začne                                   Tja na zapad, za zemlje kraj,
Raz te pod leto cvet na cvet?                Kjer kmalu črn te mrak obda?
Kako pri srci ti je, čoln,                          Ah, kaj vas prašam, izpitujem!
Ko prime val te srdapoln                         Saj isto v srci bol kot vi
Ter dvigne pod nebeški strop?     •          I jaz prenašam in bolujem!
Za tabo k nebu pot je šla,                      Vsi v tugi smo si družniki,
Pred tabo pa je pot strašna —               Nobenemu prijaznejši
V globoki, mokri, mračni grob!              Osode mrzla roka ni.
Ah, ure mlade, mladi clnovi! Kam mi bežite spred oči Ko širnega morja valovi, Kdar brzi jih vihar podi, Ko kupi megel jutranjih, Ko solnce toplo taja jih? —
M. Posavski.
-------------ck@0^0©cmd-----------------------15*