3 STROKOVNA. REVIJA. Gozdarski vestnik SLOWENISCBE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENI.A.N JOURNAL OF FORESTRY LETO 1987 e LETNlli XLV e ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1987 VSEBINA - INBALT - CONTENTS 109 Poročilo o delu m problematiki Splošnega združenJa gozdarstva Slovemje za leto 1986 116 Nov~ orgam združenJa 117 Program dela Splošnega združenja gozdar- stva Slovenije za leto 1987 120 D1pl. inž. gozd. jože Kure: Poraba gor1va pri p:::evozu gozdnih sorti..rnentov 123 Dipl. inž. gozd jože Kovačič: Gospodarjenje s p.:.-lhranjenci hrasta 129 D1pl inž. gozd Lojze Žgajnar Nekatere novosti v ogrevalni tehrula na domačem tržišču 134 D1pl inž. Du~an Hrček Problemi varstva zraka v Slovemji 139 Umnanje gozdov 140 D1pl biOl. Meta Culiberg: Palinologija In nJen pomen za gozdarstvo 145 Mag. Zdenko Olrin. Gozdarstvo danes in jutn 147 Naši nestor~ 148 Edo Kozorog: SprerrunjanJe kraJine 150 Iz domače in tuje prakse 151 In memoriam 153 Književnost Slika na :1aslovni stram: Smrekov gozd Tisk Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrm. pr edsedmk dr. Janez Božič Mitja Cimperšek jože Č:erme iJ Franc Furlan Marko Kmec:l Janez Košu Bons Kra snov jože KovačiČ Tone Modic Tone šepec MarJan Trebežnik Uredniški odbor dr. BoštJan Anko dr. Janez Bož tč Marko Kmecl dr. Dušan M lmšek dr. M ar jan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrm Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredmš tvo In uprava Ed1tors' address YU 6 1000 LjublJana Erja včeva ces ta 15 Zna ra ·_un - Cur u.cc ZOlT GL Slovem)e LjublJana, Eqavčeva 15 50 i0l -678-48407 Letno Izide l O številk lO Issues per year Letna mdwidualnu naroč:mna 1800 din za OZD tn TOZD 7000 d m za dijak e in študente 700 dm za rnozemstvo SO DM posamezna štev ilka 450 din Ustanovitel~ci r ev1je sta Zv eza d ru.štev m::.eniqev m tehmkov gozdarstv o 111 esa rsrv EI Sloven Je ter Samoupravna mte1esna skupnost z;:~ gozd nrstvo Slo veruJe. Poleg nJiJu cle r:arno podpna Izhav:;1Je TCV1J e tllCl i Raziskovalna sl<: upnos! SloveniJe. Pe mnenju repubh skega sekretana ta ZCJ prosveto in kulturo (št 4?.1· 1/74 z d ne 13. 3 1974) za GV m Lreba p lačati temeljnega davka od promerr~ prOizvodov OXF.: 946.1 Poročilo o delu in problematiki Splošnega združenja gozdarstva Slovenije za leto 1986 V preteklem letu beležimo zelo pestro in bogato dejavnost našega združenja oziroma njegovih upravnih in strokovnih teles, s tem pa seveda celotne naše pa- noge, saj praktično nobena pomembna aktivnost združenja ne gre mimo ali brez aktivnega sodelovanja posameznih stro- . kovnjakov delovnih organizacij, članic združenja. Obeležje pretežni dejavnosti celotne panoge je v preteklem letu dajal IUFRO kongres raziskovalnih organizacij s pod- IGčja gozdarstva in lesne predelave iz celega sveta, septembra meseca v Ljub- ljani. Kongres je po splošni oceni bil us- pešen, zelo pa je bil pozitiven za našo bo- gato in koristno predkongresno dejav- nost, s katero smo postorili marsikatere naloge, ki ~h brez kongresa prav gotovo ne bi. Med temi naj na prvem mestu ome- nim izid 13 strokovnih publikacij (7 ~h je še v tisku), razen tega pa še 12 območnih monografij, kar prav gotovo predstavlja i2jem.no delo v naši strokovni publicistiki. Če k temu dodamo še 8 zelo uspešnih strokovnih filmov, ki so bili narejeni v koprodukciji Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in televizije Ljubljana, ob finančni podpori delovnih organizacij gozdarstva, pa TV zrna, številne reporta- že na RTV in pisane besede v dnevnem časopisju ·ter revijah, lahko z zadovolj- stvom ugotovimo, da še v nobenem letu doslej ni bilo tolikšne popularizacijske dejavnosti o gozdovih in gozdarstvu kot v preteklem letu. O rezultatih samega IUFRO kongresa, o aktivnostih, ki jih je s tem v zvezi imela naša panoga, da je kongres uspel, je bilo podano še posebno poročilo na zaključ­ nem sestanku vseh udeležencev, ki so aktivno sodelovali pri pripravi in i2vedbi kongresa, zato o tem ne bi mnogo govo- ril. Izkoriščam to priložnost. da se v ime- nu združenja zahvalim vsem, ki so kakor- koli prispevali k temu, da je kongres us- pel. Nadaljnja posebna aktivnost združe- nja je bila v preteklem letu posvečena skrbi za usodo naših gozdov zaradi pro- padanja in umiranja gozdov in naravnih katastrof, ki tudi v preteklem letu niso prizanašale našim gozdovom. Naj našte- jem samo najpomembnejše: - Priprave in sodelovanje pri izvedbi posvetovanja in razstave »Gozd in var- stvo okolja« na Gospodarskem razstavi- šču v Ljubljani v času razstave »Tehnika za okolje«. Vsi referati in koreferati so bi- li natisnjeni v posebni publikaciji v 1200 izvodih v založbi Samoupravne interes- ne skupnosti za gozdarstvo Slovenije, za- ključki s posvetovanja pa poslani Skup- ščini SR Slovenije in Izvršnemu svetu Slo- venije. - Združenje je aktivno sodelovalo v razpravah o umiranju gozdov v skup- ščinski komisiji za varstvo okolja, v raz- pravah v odborih Skupščine SR Sloveni- je, v komisiji za varstvo okolja pri Gospo- darski zbornici Slovenije, na okrogli mizi o varstvu okolja v Velenju, nudilo pomoč pri izvedbi pohoda inladincev po ogro- ženih gozdovih z zaključkom v Mariboru, ipd., v mnogih primerih pa je bilo pobud- nik številnih člankov v sredstvih javnega 109 obveščanja in vir informacij ter gradi v za izdelavo poročil in informacij. Posebne manifestacije so bile v pre- teklem letu tudi tekme gozdnih delav- cev, zlasti zato, ker smo bili organizatorji poleg republiškega tudi zveznega tek- movanja. Poglavitna teža vseh del in pri- prav za obe tekmovanji je bila na delav- cih in strokovnjakih Gozdnega gospo- darstva Bled, ki so obe tekmovanji vzor- no in v zadovoljstvo vseh izpeljali, kot vse doslej pa je za pomoč in organizacijo skrbela zlasti posebna komisija repub- liškega odbora sindikata gozdnih in les- nih delavcev. Naši tekmovalci pa so se zelo dobro izkazali tudi na mednarodnih tekmovanjih na Češkem in v Italiji. V okviru sprejetih planskLh dokumen- tov smo v strokovnih in v izvršilnem od- boru združenja vseskozi tekoče sprem- ljali dogajanje in problematiko združe- nega dela in skupaj iskali rešitve za na- stale probleme. To je bilo pomembno zlasti zaradi dinamike izvajanja planskih obveznosti in tekočega zagotavljanja les- ne surovine porabnikom lesa. Kljub te- mu, da so bile težave v pretekli zimi pri gozdni proizvodnji dokaj velike, pa je med letom, zlasti pa jeseni, uspelo gozd- nogospodarskim organizacijam nado- mestiti zamujeno in tudi preseči letni plan blagovne proizvodnje. Tako je bilo v preteklem letu izdelanih 1,664.000 m3 iglavcev in 875.000 m3 listavcev, ali sku- paj 2,539.000 m3. Glede na plan je bilo realiziranih 110% iglavcev, 93% listavcev oziroma skupaj 104 %, od tega v družbenih goz- dovih 106% in v zasebnih gozdovih 101 %. Na realizacijo so tudi v lanskem letu vplivale naravne ujme. Najmanj 400.000 m3 je bilo posekanih zaradi vi- harja in žleda. Nadaljuje se tendenca če­ dalje večje udeležbe tistih sortimentov v blagovni proizvodnji, ki so plod višje sile, naravnih ujm, v vse večjem obsegu pa tudi sušenja dreves, kot posledice one- snaženega okolja. Ocenjujemo, da je ta delež v skupni sečnji 30 do 40%, v neka- terih ožjih območjih pa tudi do 90 %. 110 Visoka realizacija blagovne proizvod- nje je neposredno vplivala na oskrbo po- rabnikov lesa, tako da je prišlo v posa- meznih obdobjih tudi do zaustavljanja dobav. Glede na strukturo poseka pa tu- di cenovnega razmerja je bila povečana dobava lesa celulozni industriji in tovar- nam plošč, povečana pa je bila tudi po- nudba na trgu drv za kurjavo. Izvoz gozdnih sortimentov se je gibal v okviru dovoljenih kontingentov oziroma celo nekoliko manj zaradi blokirane ko- ličine prostorninskega lesa v prvi polovi- ci leta, ki ni bila sproščena. Velika togost na zvezni ravni pa nam je preprečila, da bi v jesenskem obdobju izvozili nekaj več razpoložljivih gozdnih sortimentov brez posledic za domačo porabo. V združenju smo sproti spremljali in analizirali tudi cenovno politiko po de- lovnih organizacijah, v povprečju pa tudi na jugoslovanskem in tujem trgu ter v primerjavi z gibanjem cen žaganega le- sa. Ugotoviti je treba, da se zaostrene go- spodarske razmere in še posebej stanje v 1esnopredelovalni industriji vse bolj odražajo tudi na reprodukcijski sposob- nosti gozdarstva, ki pa ima gabarite go- spodarske aktivnosti začrtane z obvezni- mi gozdnogospodarskimi načrti. Sred- stva za te obveznosti pa se zbirajo samo iz cen gozdnih sortimentov. Ob ugotovitvi, da prihaja do neskladja med dovoljeno ceno hlod o vine in žaga- nega lesa (različrii režimi uveljavljanja sprememb cen), se je splošno združenje gozdarstva angažiralo v zveznem merilu, da je prišlo do sestanka na zveznem za- vodu za cene1 kar je pozitivno vplivalo na uveljavitev novih cen hlodovine in celu- loznega lesa ter zmanjšanje neskladij v razmerju hlodovine do žaganega lesa. Ker zakon o gozdovih še ni v celoti za- živel, smo se v združenju intenzivno uk- varjali z uveljavljanjem novih zakonskih in podzakonskih predpisov. Zlasti za za- kon o gozdovih in zakon o amortizaciji je bilo potrebno poiskati praktične rešitve ter jih uveljaviti pri resornih organih. Prav tako smo se aktivno vključili v raz- prave o osnutku novega zakona o amor- tizaciji in posredovali predloge za ust- reznej~e rešitve na področju gozdarstva. Večina na~ih predlogov je bilo upo~te­ vanih. Obširno in poglobljeno smo v združe- nju obravnavali delovna gradiva in os- nutke uredbe o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih, pravilnik o gozdnem redu ter pravilnik o gozdnih gradnjah. V strokovnih odborih in delov- nih skupinah so bile oblikovane številne pripombe in dopolnitve teh podzakon- skih aktov, ki so se v pretežni meri vklju- čile ali pa so bile registrirane kot pobu- da za spremembo zakona o gozdovih. Dograjevali in nanovo smo opredelje- vali panožni sporazum in način spremlja- nja njegovega izvajanja. Pripravljali smo vse potrebne analize in druga gradiva ter poročila skupni komisiji in drugim re- sornim organom. Skupno z republiškim odborom sindikata smo angažirali po- svetovanje o družbeni usmeritvi pri raz- porejanju dohodka v letu 1986 in pripra- vili gradivo za to posvetovanje. S poslab- šanim ekonomskim položajem gozdno- gospodarskih organizacij, ki je posledica naravnih razmer, smo seznanili predsed- nika republiškega komiteja za delo. Do- segli smo, da je odbor za izvajanje druž- benega dogovora v SR Sloveniji priporo- čil občinskim izvršnim svetom, naj pri presoji uresničevanja resolucijskih us- meritev v letu 1986 upoštevajo te nega- tivne učinke. Po že ustaljeni praksi smo tudi v letu 1986 usklajevali izhodišča za izdelavo planskih dokumentov. Tako smo skušali v grobem poenotiti materialne okvire · razvoja gozdarstva v Sloveniji. V ta na- men smo organizirali v Mariboru posve- tovanje o usmeritvah družbenoekonom- ske politike v letu 1987. Ekonomski položaj gozdarstva v okvi- ru reprodukcijske celote in slovenskega gospodarstva spremljamo periodično s podatki o poslovnem rezultatu gozdno- gospodarskih organizacij. Na osnovi teh in drugih podatkov pripravljamo pollet- ne, devetmesečne in letne analize. Ob- časno pripravljamo še dodatna gradiva in informacije o po.slovnem uspehu oziro- ma o posameznih prvinah poslovanja za potrebe gozdnogospodarskih organiza- cij, organov združenja, resornega komi- teja, Gospodarske zbornice Slovenije, zveze sindikatov itd. -Posebej moramo poudariti organizira- nost gozdarstva oziroma družbeni dogo- vor, na osnovi katerega bi se v skladu z novim zakonom o gozdovih morale gozd- nogospodarske organizacije organizira- ti. V preteklem letu je bilo mnogo raz- prav po posameznih gozdnogospodar- skih organizacijah, potem ko je bil osnu- tek družbenega dogovora dan v javno razpravo. Vzporedno pa so o tem raz- pravljali tudi organi združenja, pred- vsem izvršilni odbor združenja. Rezulta- te teh razprav, zlasti javne razprave, lah- ko opredelimo v dve glavni ugotovitvi: - da je odpor velikega števila občin, pa tudi delavcev v temeljnih organizaci- jah gozdarstva do ukinjanja tozdov in to- kov, ker bi bile prizadete občine zaradi prispevkov temeljnih organizacij, delav- ci v temeljnih organizacijah pa zaradi svojih delovnih mest oziroma socialnega položaja; - da pa v delovnih organizacijah goz- darstva vidijo racionalno in smotrno or- ganiziranost v skupnih temeljnih organi- zacijah z »dvodorrmim sistemom<< za družbene in zasebne gozdove. Glede na tak rezultat javne razprave se je komisija pri republiškem odboru sindikata gozdnih in lesnih delavcev, ki je nosilec te akcije, odločila, da pošlje družbenemu svetu Skupščine SR Slove- nije v presojo možnost, če lahko glede na rezultat javne razprave organizira goz- darstvo skupne temeljne organizacije. Odgovora na to dilemo še nimamo, zato tudi vsa aktivnost ob tej problematiki tre- nutno miruje. Na področju pridobivanja gozdnih sortimentov in gozdnih gradenj je tudi v preteklem letu bila živahna dejavnost. Tako je teklo precej razprav o: - normativih, ki še danes niso v celoti rešeni in sprejemljivi enotno za vse. de- 111 lovne organizacije gozdarstva, - o proučevanju, testiranju oziroma preizkušanju sodobne gozdarske opre- me (demonstracije na terenu: traktor II\APT-kubik, žičničarske naprave, ipd.), - o tehniških usmeritvah in dopolnit- vah novega gozdarskega kamiona TAM 190, - o izkoriščanju in uporabi gozdnih lesnih ostankov ter biomase, - o motornih žagah, - o deviznem poslovanju pri uvozu opreme in repromateriala, - o srednjeročnem in letnem progra- mu raziskovalne dejavnosti s tega pod- ročja, zlasti pa o izvajanju programa za IUFRO kongres, - o problematiki centralnih mehanizi- ranih skladišč, - o izdelavi podzakonskih predpisov s tega področja, - organizirani in izvedeni so bili serni- narji za strokovne izpite za projektante in izvajalce gradenj gozdnih prometnic v skladu z novim zakonom o graditvi ob- jektov. Izpit je opravilo 47 diplomiranih inženirjev gozdarstva in 12 telmikov, - člani strokovnega odbora tudi so- delujejo pri nastajanju pravilnika o gra- ditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic. Narejen je do faze osnutka, namen tega pravilnika pa je, da uveljavi posebnosti, ki veljajo pri tehniških normativih za gradnjo gozdnih prometnic, in zagotovi večjo kvaliteto dela glede na varstvo okolja in ekologijo v različnih okoljih. Tudi problematika gojenja, varstva in urejanja gozdov je bila v preteklem letu obsežna in pestra: - nadaljevalo se je začeto delo v zvezi z dolgoročnim in srednjeročnirn progra- mom nastavitve in vzdrževanja evidenc geodetskih služb v Sloveniji in vključeva­ nJe gozdarstva s sofinanciranjem ciklič­ nega aerosnemanja; - dograjevali smo gozdarski informa- cijski sistem in pripravili čistopis smer- nic za gozdnogojitveno in sečnospravilno načrtovanje (na osnovi zbiranja pripomb po območjih, kjer so gozdnogospodar- ske organizacije organizirale seminarje 112 na osnovi izdelanega »predloga« smer- nic v letu 1985); - spremljali smo aktualno problemati- ko zatiranja podlubnikov glede na na- ravne katastrofe, kakor tudi ostalo pro- blematiko varstva gozdov. Med to sodi tudi sodelovanje pri republiškem semi- narju na temo »Varovalnost gozdov v Sloveniji« in temo »Gozdne učne poti v Sloveniji«; - prav tako smo spremljali in sodelo- vali pri oblikovanju strokovnih izhodišč za sofinanciranje snovanja intenzivnih na- sadov in premeno malo donosnih goz- dov, ki jih financira celulozna in papirna industrija; - za urejevalce in gojitelje gozdov je bila v sodelovanju z Biotehniška fakulteto VTOZD gozdarstvo organizir~na 5- dnevna strokovna ekskurzija v Svico in Nemčijo, kjer so se udeleženci lahko se- znanili s konceptom njihovega urejanja gozdov in izvajanjem gozdnogospodar- skih načrtov, kakor tudi s problematiko umiranja gozdov. Aktivno smo sodelovali pri Republi- škem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri potrjevanju gozdnogos- podarskih načrtov območij in pri pripra- vi pravilnika o vsebini in načinu izdelave gozdnogospodarskih načrtov in eviden- ci njihovega izvajanja; - prav tako je bil pripravljen srednje- ročni program snovanja semenskih plan- taž (obseg, drevesne vrste in mo~e lo- kacije) in dogovor o izhodiščih pri sriova~ nju in vzdrževanju plantaž ter o pogojih pridobivanja semena in financiranja; - spremljali smo normative za dela v gozdovih, drevesnicah in pri oblikovanju cen semen gozdnega drevja ter sadik; - sodelovali smo s Samoupravno inte- resno skupnostjo za gozdarstvo Sloveni- je na področju ugotavljanja in spremlja- nja škod zaradi posledic imisije škodlji- vih vplivov na gozdove, pri izdelavi na- vodil za vlaganja v melioracijo gozdov in pogozdovanje ter pri dejavnostih poseb- nega družbenega pomena na kraškem gozdnogospodarskem območju. Posebna pozornost je bila posvečena pogojem dela v gozdarstvu in varnost- nim ukrepom z namenom, da bi napravili gozdno delo bolj varno in zdravo. Z ana- lizo tega stanja se ugotavlja, da se to sta- nje glede na pretekla obdobja ni bistve- no spremenilo. Sicer pa je pristojen od- bor to problematiko obravnaval na svo- jih sejah, razen tega pa - glede na novi zakon o varstvu pri delu, pri katerega nastajanju smo sode- lovali s pripombami v vseh fazah nasta- janja, sledi uveljavljanje zakona v praksi in uveljavljanje določenih sprememb, ta- ko organizacijskih, kot pri načinu dela te službe v delovnih organizacijah gozdar- stva in pri spreminjanju samoupravnih aktov. Posebna delovna skupina je pri- pravila predlog teh sp;rememb in tipski pravilnik o varstvu pri delu; - v zaključni fazi izdelave so do- polnjena navodila za varno delo s trak- torjem in navodila za varno delo pri pod- iranju gozdnega drevja ter pri izdelavi gozdnih sorti.mentov. Program tega od- bora pa je, da se tudi druga navodila po- sodobijo; - kot vsako leto je pristojni odbor ozi- roma posamezni njegovi člani posvetil veliko svojega časa in dela izboljšanju oskrbe z zaščitnimi sredstvi. Splošna gospodarska situacija in omejitve pri uvozu neposredno vplivajo tudi na mož- nost dobave kvalitetne opreme. Težave so tudi pri zagotovitvi proizvajalca kvali- tetne obutve, čeprav je treba reči, da bi večja enotnost in disciplina nabavnih služb gozdnih gospodarstev tudi pripo- mogla k reševanju tega problema. Ini- ciativa je, da bi se v okviru Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo za vse vr- ste varstvene opreme uvedel znak kva- litete. S tem bi prišli do kataloga najust- reznejše opreme, na drugi strani pa bi tak znak prav gotovo vplival na prizade- vanje proizvajalcev opreme za solidno kvaliteto; - člani pristojnega odbora za varnost pri delu so sodelovali tudi v delu komi- sije za življenjske in delovne pogoje de- lavcev pri republiškem odboru sindika- ta, ki je obravnaval pogoje nastanitve, prehrane in prevozov delavcev in pa or- ganizacijo zdravstvenih pregledov; - na pobudo delavcev s področja varstva pri delu je bil v IMV izdelan pro- totip prerničnega bivaka za gozdne de- lavce na oddaljenih deloviščih. Ogled in naročilo bivakov bo možno že v tem letu; - v sodelovanju z Biotehniške fakulte- to, VTOZD za gozdarstvo, je bil organizi- ran seminar »Ergonomika in racionaliza- cija prevoza lesa«, ki je bil med ostalim namenjen ugotavljanju stanja pri obre- menitvi šoferjev zaradi beneficiranega delovnega staža. Združenje se prek strokovnih odborov vključuje v oblikovanje programov znan- stvenoraziskovalnega dela, spremlja re- zultate dela, pa tudi sodeluje pri transfe- ru znanja in izsledkov v praksi, izvršilni odbor pa sprejema odločitve o obsegu in vsebini razpisov pa tudi o obsegu in zagotavljanju finančnih sredstev za to de- javnost. Združenje razen tega aktivno so- deluje tudi pri delu Posebne raziskoval- ne skupnosti in Raziskovalne skupnosti Slovenije ter v delu svetov obeh naših raziskovalnih institucij. Tako je bilo v preteklem letu opravlje- no zahtevno delo pri izdelavi, usklajeva- nju, dopolnjevanju in sprejemanju sred- njeročnega raziskovalnega programa za obdobje 1986 do 1990. V zvezi s tem je bila narejena obsežna in temeljita analiza opravljenega raziskovalnega dela za preteklo petletno obdobje in pripravlje- ni metodologiji za ustanovitev ter delova- nje projektnih svetov in za pripravljanje raziskovalnih dokumentov za odbor, ki v združenju obravnava to problematiko. Projektni sveti so že imenovani in konsti- tuirani. Dopolnjen je bil tudi program za pre- teklo leto, za preseganje tehnološke za- ostalosti pri Raziskovalni skupnosti Slo- venije in Posebni raziskovalni skupnosti. V ta program so bile vključene temeljne raziskave (RSS) in aplikativne (PORS) ter pridobljena sredstva za 6 mladih razis- kovalcev. Dokončno je bil pripravljen tu- di srednjeročni program za raziskovalno opremo. K temu dodajmo še aktivnosti združe- nja pri prenovi gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Izvršilni odbor je nekajkrat obravnaval to proble- matiko na svojih sejah, vendar je preno- va sedaj v taki fazi, da bo celoten odde- lek lahko spomladi s polletno zakasnitvi- jo odprt. Na kadrovsko izobraževalnem pod- ročju bomo med opravljenimi nalogami naglasili naslednje: - po široko organiziranih posvetova- njih po gozdnogospodarskih organizaci- jah, na posvetih vodij splošno kadrovskih služb, vodij izobraževalnih centrov oziro- ma služb v organih izobraževalne skup- nosti gozdarstva, samoupravnih in stro- kovnih organih Gozdarskega šolskega centra in izvršilnem odboru Splošnega združenja gozdarstva Slovenije smo v le- tu 1986 pripravili predlog prenovljene- ga vzgojnoizobraževalnega programa za gozdarsko srednje šolstvo. Prenovlje- ni program predvideva podaljšanje šo- lanja za poklic »GOZDAR« iz sedanjih dveh na tri leta, z namenom, da se poglo- bi in razširi strokovno znanje diploman- tov te izobraževalne smeri, med drugim tudi z obvladovanjem dela s traktorjem v gozdu. Štiriletna izobraževalna smer pa naj bi v bodoče bolj kot doslej pripravlja- la učence za nadaljevanje izobraževanja, saj se v procesu izobrazbenega pre- strukturiranja predvideva zasedba del in nalog revirnega gozdarja z gozdarski- mi inženirji I. stopnje; - v letu 1986 je bila dokončana iz- gradnja računalniškega paviljona pri Biotehniški fakulteti VTOZD gozdarstvo. Z dograditvijo tega objekta naj bi v bodo- če razširili in poglobili pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo v gozdar- stvu. Gozdnogospodarske organizacije so s polnim razumevanjem potreb do nadaljnjega razvoja izobraževalnega in raziskovalnega dela finančno podprle to investicijo; - v letu 1986 je bila dokončno zaklju- čena tudi investicija v dograjevanje do- ma za učence Gozdarskega šolskega centra. Zaključek del so omogočile 114 gozdnogospodarske organizacije. Le-te so prav tako priskočile na pomoč Goz- darskemu šolskemu centru pri pokriva- nju dodatnih materialnih stroškov pri iz- vajanju izobraževalnega procesa; - na posvetih sekretarjev in izobraže- valcev gozdnogospodarskih organizacij, na sejah izvršilnega odbora in skupščine Izobraževalne skupnosti gozdarstva je bila obravnavana problematika gozdar- skega šolstva; njegove materialne, fi- nančne in predvsem kadrovske zadeve. Pri tem sta sodelovali posebni komisiji iz- vršilnega odbora izobraževalne skup- nosti in splošnega združenja gozdarstva. Problemi na tem področju so sicer začasno rešeni, vendar slej ko prej osta- nejo; - usmerjanje učencev v gozdarsko iz- obraževanje je stalna naloga. Spremljali smo tudi potek učnega procesa in učnih uspehov učencev, predlagali vodstvu in samoupravnim organom Gozdarskega šolskega centra in Biotehniški fakulteti, VTOZD gozdarstvo vrsto predlogov za izboljšanje organizacije in kakovosti iz- obraževalnega, v Gozdarskem šolskem centru pa tudi vzgojnega dela, organizi- rali in spremljali smo potek proizvodne- ga dela učencev Gozdarskega šolskega centra Postojna, organizirali sme proces vpisovanja učencev v srednješolski pro- gram, delno pa tudi v višje- in visokošol- ski program; - sodelovali smo pri delu šolskega sveta Gozdarskega šolskega centra Po- stojna in VTOZD gozdarstva Biotehniške fakultete; - sodelovali in usmerjali smo delo na nadaljnji izdelavi učbenikov v Gozdar- skem šolskem centru. V letu 1986 je izšel nov učbenik za predmet »Dendrometrija z osnovami gozdnogospodarskega načr­ tovanja«, ponatisnjena pa sta bila učbeni­ ka »Gojenje gozdov« za poklic »gozdar« in »Gozdne gradnje«. V pripravi je učbe­ nik )>Pridobivanje gozdnih proizvodov« za poklic »gozdarski tehnik«; - sodelovali smo v delu raznih institu- cij na republiški ravni (Izobraževalna skupnost gozdarstva, Izobraževalna skupnost Slovenije, Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje). Računalništvo je postalo nepogrešljiv vir informacij in hitre obdelave podatkov tako v delovnih organizacijah kot na re- publiškem nivoju. Poseben poudarek je bil dan v preteklem letu: - razvoju informacijskega sistema v gozdarstvu. O tej problematiki je raz- pravljal tudi izvršilni odbor združenja, poseben koordinacijski odbor za ta na- men pa je razpisal zbiranje ponudb za iz- delavo načrta in to nalogo poveril Inštitu- tu za gozdno in lesno gospodarstvo Slo- venije; - pristojni odbor za računalništvo pa je na svojih sejah obravnaval, koordiniral in usmerjal delo na izdelavi programov za obdelavo gozdnogospodarskih načr­ tov, proučil je predlog za izpopolnitev računalniške opreme na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo in Bioteh- niški fakulteti, VTOZD gozdarstvo v te- kočem srednjeročnem obdobju. Prav ta- ko pa je odbor obravnaval tudi načrte posameznih delovnih organizacij goz- darstva za nabavo nove računalniške opreme. Obravnaval je tudi potrebo po zbiranju in računalniškem spremljanju podatkov o vlaganjih v melioracije goz- dov in pogozdovanja. Tudi odbor za zasebne gozdove, ki je v preteklem letu, podobno kot doslej, tesno sodeloval s podobnim odborom pri Zadružni zvezi Slovenije, je skupaj z njim razreševal številne probleme. Tež- ko pričakovana študija o gospodarjenju z zasebnimi gozdovi greh kraju in priča­ kujemo, da bo gotova v prvi polovici leta. Na skupnih sejah obeh odborov so ob- ravnavali osnutek in predloge podza- konskih izvršilnih predpisov zakona o gozdovih ter načine in oblike izvajanja, prav tako pa tudi določila novo sprejete- ga zakona o varnem delu, ki zlasti zade- vajo združene kmete v takih. Pripravljen je bil tudi osnutek pogodbe, ki naj bi jo uporabljale vse gozdarske in kmetijske organizacije združenega dela. Med drugim je bil za člane odbora or- ganiziran strokovni ogled gospodarjenja z zasebnimi gozdovi na področju Gozd- nega gospodarstva Nazarje, ki je bil za vse člane odbora koristen. Na zaključku poročila ocenjujemo, da bodo delegati lahko presojali o dejav- nosti združenja v preteklem letu o dosež- kih in rezultatih dela ter izvajanjih začr­ tane usmeritve oziroma politike združe- nja, kakor tudi o pomanjkljivostih, ki so pri našem delu tudi bile prisotne. Želimo si kritične presoje prehojene poti, da bi v bodoče lahko bili še uspešnejši. V po- ročilu pa se nismo spuščali v manj po- membne dejavnosti in nekatere utečene in redne aktivnosti, katerih pa ni bilo ma- lo in v dobršni meri zaposlujejo tako de- lavce združenja kot tudi strokovne odbo- re in telesa združenja. S tem v zvezi tudi ne gre pozabiti na pomembno vlogo združenja do izpeljave nekaterih nalog ter njihovega financira- nja, ki so skupnega pomena za celotno stroko. Zaradi visoke stopnje solidarno- sti, ki je prisotna v naših delovnih or- ganizacijah, je uspelo v preteklem letu reševati rrmogotera težka finančna vpra- šanja v strokovnih organizacijah pa tudi zunaj njih. Najpomembnejše bomo našte- li: - znanstvenoraziskovalna dejavnost; - prenova gozdarskega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri; - IUFRO kongres; - letne in zimske tekme gozdnih de- lavcev; - investicije v Gozdarskem šolskem centru Postojna in Biotehniški fakulteti, V TOZD gozdarstvo (dograditev doma za učence in stavbe za računalniški cen- ter); - filmi iz gozdarske tematike; - pešpoti E6 in E7; - pokrivanje izrednih materialnih stroškov pri izvajanju izobraževalnega procesa ter za izboljšanje osebnih do- hodkov učite~ev; - sofinanciranje skupnih geodetskih del, ipd. Za Baštete solidarnostne izdatke, za katere smo se dogovorili na izvršilnem odboru, so članice združenja prispevale 115 v preteklem letu po naši evidenci prek 450,000.000 din. To je brez dvoma za njih in njihove delavce dokaj velika obreme- nitev, če upoštevamo še njihove nepo- sredne podobne izdatke v okvrru lastne- ga območja, ki prav gotovo tudi niso majhni. Na koncu naj poudarimo še dobre in neposredne stike, ki jih goji združenje do vseh svojih članov, kakor tudi do naših sorodnih združenj, lesarskega in celuloz- ne oziroma papirne industrije, republiš- kega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarske zbornice Slo- venije, republiškega odbora sindikata gozdnih in lesnih delavcev, Zadružne zveze Slovenije itd. Dobro sodelovanje z naštetimi organizacijami je že tradicio- nalno in obojestransko koristno. Predsednik skupščine: Jože Petrič, dipl. inž. Novi organi združenja Na skupščini združenja, ki je bila 27. 2. 1987, so bili izvoljeni naslednji organi in funkcionarji Splošnega združenja goz- darstva Slovenije. Mandat je 4 leta. I. SKUPŠČINA SPLOŠNEGA ZDRUŽE- NJA GOZDARSTVA: Predsednik: Roman Celarc. GG Ljublja- na Podpredsednik: Slavko Preložnik, GG Kočevje II. IZVRŠILNI ODBOR SPLOŠNEGA ZDRUŽENJA GOZDARSTVA: Predsednik: Milan Kolar, GG Celje Podpredsednik: Dušan Novak, GG Bled Člani: Ferdo Papič, SGG Tolmin, Miloš Martinovič, GG Kranj, Jurij Markoja, GG Ljubljana, Janez Sedej, GG Postojna, Slav- ko Preložnik, GG Kočevje. ]ože Petrič, GG Novo mesto, Teodor Oršanič, GG Brežice, ]ože Kumer, GG Nazarje, Hu- bert Dolinšek, Lesna Slovenj Gradec, Srečko Dobljekar, Gg Maribor, Julij Kle- pec, ABC Pomurka, Murska Sobota, Franc Prelec, Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana 116 III. ORGANIZACIJSKO KADROVSKA KOMISIJA ZDRUŽENJA: Predsednik: Milan Kolar, GG Celje Člani: ]ože Petrič, GG Novo mesto, Hu- bert Dolinšek, Lesna Slovenj Gradec, Ro- man Celarc, GG Ljubljana, Slavko Pre- lažnik, GG Kočevje, Dušan Novak, GG Bled, Ciril Remic, sekretar združenja IV. NADZORNI ODBOR ZDRUŽENJA: Predsednik: Tone Gregorič, GG Kočevje Člani: Ivan Božič, SGG Tolmin, Janez Po- nikvar, GG Kranj, Anton Križ, Snežnik Ko- čevska Reka, Anton Hribar, GG Brežice V. DELEGAT ZA SKUPŠČINO GOSPO- DARSKE ZBORNICE SLOVENIJE: Roman Celarc, predsednik skupščine združenja VI. DELEGATI V KO GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVEN1JE: . Marija Abramovic- KO za gospodarski sistem in ekonomsko politiko, Ferdo Pa- pič - KO za ekonomske odnose s tujino, Branko Breznik - KO za razvoj Predsednik organizacijsko kadrovske komisije: Jože Petrič, dipl. ini. OXF.: 946.1 Program dela Splošnega združenja gozdarstva Slovenije za leto 1987 Temeljne programske naloge Združe- nja izhajajo iz programske usmeritve de- la, sprejete na ustanovni skupščini Zdru- ženja marca 1979. leta, iz tekočih delov- nih usmeritev organov Združenja, delov- nih dogovorov z drugimi institucijami in zadolžitev v okviru sprejetega srednje- ročnega družbenega plana. V letu 1987 bi bilo treba posvetiti po- sebno skrb predvsem naslednjim najpo- membnejšim nalogam: l. izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz srednjeročnega plana razvoja z goz- dovi. Te so opredeljene v SaS SlS za goz- darstvo Slovenije in temelftjo na izdela- nih in sprejetih območnih gozdnogospo- darskih načrtih. Pomembno je, da se do- seže skladnost uresničevanja nalog med vsemi dejavnostmi, tako na področju pri- dobivanja gozdnih sortimentov kakor tu- di na področju gozdnogojitvenih del.in odpiranja gozdov z gozdnimi prometni- canu. Posebno pozornost bo treba v tem letu posvetiti melioracijam gozdov in v ta na- men izkoristiti vse možne denarne vire, predvsem še namenska sredstva papir- ne industrije. Pri strategiji gospodarjenja z gozdovi bo treba upoštevati spremenjene razme- re v gozdovih, ki zaradi vse pogostejših naravnih ujm in pa vse večjega onesna- ževanja okolja že terjajo sanacijske ukre- pe in v vse večji meri podreditev gospo- darjenja tem razmeram. Povečana aktivnost bo potrebna tudi na področju varstva gozdov, ker zaradi oslabelosti sestojev, predvsem še igla- stega drevja, pretijo kalamitete v razvoju sekundarnih škodljivcev. 2. Še vedno smo v fazi uveljavljanja novega zakona o gozdovih v prakso. V tem letu morajo biti izdelani in sprejeti tudi vsi podzakonski predpisi, ki po- drobneje urejajo posamezna področja, in tem predpisom prilagojeni tudi sa- moupravni akti delovnih organizacij. Po- trebno bo aktivno sodelovanje pri nasta- janju in oblikovanju teh predpisov z na- menom, da se dosežejo takšne rešitve, ki bodo ob zagotavljanju vseh širših druž- benih interesov pri gospodarjenju z goz- dovi omogočile kar najbolj enostavno in učinkovito delo pri tem gospodarjenju. 3. Vse težje gospodarske razmere, ki se v tej fazi razvoja neposredno in po- udarjeno odražajo v lesnopredelovalni industriji, bodo terjale tesno sodelovanje s porabniki lesa. S skupnimi napori bo treba deficitno lesno surovino usmerjati v tisto predelavo, ki perspektivno daje največje učinke, in pri tem posebej skr- beti za izvozno usmerjene predelovalce. To je pomembno tudi zaradi dejstva, ker bodo v bodoče zaradi spremenjenih raz- mer v gozdovih potrebna vse večja vla- ganja, sredstva za to pa so dosegljiva le prek čim bolje ovrednotenega lesa. 4. Skoraj pred iztekom je desetleqe 1981-90, ko se iztečejo sedaj veljavni ob- močni gozdnogospodarski načrti, zato bo že v tem letu treba pristopiti k pripra- vam za njihovo obnovo. Da bi lahko dobi- li čim bolj kvalitetne elaborate, ki pred- stavljajo temeljno strokovno podlago za strategijo gospodarjenja v gozdnogospo- 117 darski.h območjih in z njihovo sintezo tudi v SR Sloveniji, je treba k temu delu pri- stopiti čim bolj organizirano in povezano z vsemi republiškimi institucijami in gozdnimi gospodarstvi. Delo bi morali organizirati tako, da bi se to sodelovanje pričelo že v fazi pri- prav na obnovo načrtov in da bi z učin­ kovitim medsebojnim usklajenim delom pomenila potrditev načrta le še formalen zaključek skupaj opravljenega dela. V ta namen bo treba v vseh sredinah, kjer bo delo potekalo, zagotoviti ustrez- ne organizacijske, kadrovske in eko- ·nomske pogoje. 5. Nadaljevati bo treba z aktivnostmi na področju organiziranosti in dokončno izoblikovati Družbeni dogovor za orga- niziranje gozdnogospodarskih TOZD in TOK, kar je predpogoj za racionalno in učinkovito organiziranje gozdarstva v SR Sloveniji. V ta namen bo treba pospešiti delo v komisiji za pripravo tega dogovo- ra, v katerem naj se iz bogatih prispev- kov javne razprave upoštevajo tista izho- dišča, ki nudijo na sedaj doseženi stopnji razvoja družbenokoristnih odnosov naj- bolj racionalne rešitve. Zavlačevanje na tem področju ne vpliva motivacijsko na izboljševanje ravni kulture dela. 6. V preteklem letu je bil v naši re- publiki organiziran XVIII. svetovni kon- gres IUFRO, ki je v pripravah nanj spodbudil povečano aktivnost na pod- ročju popularizacije gozdov in gozdar- stva. Izkušnje kažejo, da je treba tudi v pokongresnem obdobju zadržati dolo- čen obseg in še izbpljšati kvaliteto preto- ka informacij o najbolj aktualnih proble- mih pri gospodarjenju z gozdovi. Stanje gozdov in njihov razvoj ter zagotavljanje pogojev za uspešno gospodarjenje ne sme ostati zaprto v mejah stroke, temveč mora postati skrb slehernega človeka, ker je od zdravega in gospodarsko čvrs­ tega gozda neposredno odvisna tudi kvaliteta našega bodočega življenja. V ta namen bo treba zagotoviti ustrez- no organiziranost za to delo in ustrezna sredstva. 7. Uspešno delo, posebej še v zaostre- 118 nih gospodarskih razmerah je v veliki meri odvisnosti od dobro usposobljenih .kadrov. Dober gozdni delavec in uspe- šen visoko izobraženi raziskovalec sta predpogoj napredka in solidnega dela. Zato bomo tudi v tem letu zagotavljali ustrezne pogoje za čim bolj učinkovito iz- obraževanje na vseh ravneh. Še naprej bo v ospredju usmerjanje pri vpisu učencev in študentov, izvajanje dolgo- ročnega plana izobrazbenega prestruk- turiranja v gozdarstvu, pomoč pri izvaja- nju usposabljanja že ~aposlenih delav- cev ter pri organiziranju in izvajanju pri- pravniškega staža. Kot posebej obsežna in zahtevna naloga se kaže v tem letu do- končanje prenove srednješolskega vzgojnoizobraževalnega programa v gozdarski usmeritvi. Posebno skrb bo treba posvetiti tudi razvoju znanstvenoraziskovalnega dela. V tem letu bi bilo treba doseči bistvene premike v vsebinskem, kakovostnem in organizacijskem pogledu, skladno s sprejetimi izhodišči v sprejetem srednje- ročnem planu znanstvenoraziskovalne- ga dela in glede na potrebe in zahteve aktualne problematike slovenskih goz- dov in gozdarstva. 8. Tudi v tem letu je treba nadaljevati z ažurnim spremljanjem ekonomskega položaja gozdarstva. S pomočjo analitič­ nih raziskav razvojnih trendov tako v gozdarstvu kot tudi drugih vejah gospo- darstva, posebej še tistih v reproverigi, bo treba iskati najbolj primerne gospo- darske rešitve za zagotovitev ustrezne- ga materialnega razvoja. Posebej je važ- na povečana aktivnost na tem področju zaradi vse težjih gospodarskih razmer, katerih posledice se iz lesnopredeloval- ne industrije postopoma prenašajo in od- ražajo v gozdarstvu. Gozdarstvo pa ne nastopa le kot proizvajalec potrebne su- rovine za industrijo, temveč tudi in pred- vsem kot dejavnik, ki je strokovno odgo- voren, da ohranja in krepi vse tiste funk- cije gozda, ki celostno tvorijo človeku ustrezne življenjske pogoje. Zato ni pomemben le ekonomski polo- žaj gozdarstva, temveč tudi ekonomski položaj delavca v gozdarstvu. Temu bo zlasti v letošnjem letu potrebno posvetiti več pozornosti kot doslej. Ne samo zato, ker se je ta v zadnjih dveh letih precej poslabšal, temveč tudi zato, ker se pri- pravljajo spremembe na področju raz- porejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Glede na dopolnitve in spremembe zveznega in republiškega dogovora o skupnih osnovah in merilih pri pridobivanju in delitvi dohodka bo potrebno temeljito dopolniti, spremeniti in uskladiti naš panožni sporazum ter iz- peljati vse potrebno za njihovo uveljavi- tev. 9. Več kot v· preteklih letih se bo Splošno združenje angažirala za naloge s področja družbenoekonomskih odno- sov. Spremembe temeljne zakonodaje s tega področja so, kot je znano, tako ob- sežne in med seboj tako prepletene, da posegajo tudi na področja specialnih za- konov in vseh ostalih normativnih aktov. To bo terjalo ogromno strokovnega dela od vseh resornih organov, strokovnih in- stitucij in gozdnogospodarskih organiza- cij po vsej verjetnosti tudi v nekaj nasled- njih letih. 10. Vsa strokovna vprašanja in dile- me, ki se javljajo na različnih področjih dela, bodo obravnavani na strokovnih odborih in komisijah združenja. Delo teh odborov je učinkovito, ker se ob zastopa- nosti strokovnjakov vseh članov odprto obravnavajo strokovni problemi~ ki se javljajo v posameznih območjih S skup- nim analiziranjem vzrokov in iskanjem najustreznejši.h rešitev je mogoče najti najbolj optimalne rešitve in jih poenotena uporabljati v posameznih območjih. 119 OXF.: 375.5 Poraba goriva pri prevozu gozdnih sortimentov Jože Kure* l. UVOD V strukturi cene nekega proizvoda so transportni stroški spričo današnje ener- getske krize čedalje pomembnejši ele- ment. V gozdarstvu je med transportnimi stroški zelo pomemben prevoz lesa, v njem pa seveda tudi gorivo. Gorivo (plinsko ol]e) predstavlja v strukturi ce- ne prevoza lesa (brez nakladanja in raz- kladanja) 20 do 25-odstotni delež [2]. Ker spada gorivo kot energija v skupi- no osnovnih svetovnih strateških elemen- tov, poznavanje porabe goriva pri pre- vozu in prekladanju lesa s kamioni ni ne- pomembna zadeva. Z namenom pozna- vanja porabe te vrste energije pri prevo- zu in prekladanju lesa v gozdarstvu je bi- la torej zastavljena raziskovalna naloga: Poraba goriva pri prevozu in preklada- nju gozdnih lesnih sortimentov. 2. NAMEN NALOGE Namen naloge je: a) ugotoviti porabo goriva pri prevo- zu gozdnih lesnih sortimentov glede na vpliv ceste, človeka- voznika in prevoz- nega sredstva - kamiona; * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo No- vo mesto, Gubčeva 1 S, 68000 Novo mesto, YU. 120 b) ugotoviti porabo goriva pri prekla- danju lesa glede na nakladalnik, sorti- ment, premikanje in obračanje vozila itd. 3. METODIKA DELA Izdelani so bili posebni snemalni listi za beleženje podatkov porabe goriva pri vožnji po času in kilometru, glede na kvaliteto in kategorijo ceste. Izdelani so bili tudi posebni snemalni listi za beleženje podatkov porabe gori- va pri prekladanju lesa (nakladanje - razkladanje). Za merjenje porabe goriva je bil vgra- jen v kamion poseben pre točni numerič­ ni merilec porabe gorjva znamke »Kien- zle« . Časovne vrednosti je po ničelni meto- di ugotavljal in beležil v snemalne liste za to usposobljeni snemalec. Le-ta se je vozil v kabini kamiona, za katerega smo ugotavljali porabo goriva. Isti snemalec je v procesu snemanja porabe goriva ugotavljal in beležil v snemalni list tudi nekatere druge podatke, kot so: vrsta sortimenta, število obratov motorja itd. Podatke snemanja smo obdelali in do- stavljali v računalniško obdelavo na BF, VTOZD za gozdarstvo Ljubljana. Porabo goriva smo ugotavljali na sed- mih kamionih firme Magirus-Deutz, in si- cer na dveh tipa 256M 26 F AK 6x6, na treh tipa 270 D 26 F AK 6xB in dveh tipa 31 O D 26 FK 6x4. V sem kamion om je bila priključena 2-osna pol prikolica in je tako znašala skupna neto nosilnost kompozici- je 22 ton. Kamioni so bili last GG Postojna in Novo mesto. Za prekladanje lesa so bili vsi kamioni opremljeni z nakladalniki LIV-9 ali Jon- sereds E-1 O. 4. UGOTOVITVE Iz dosedanje obdelave podatkov po- rabe goriva snemanih tipov Magirusovih vozil (naloga je namreč še v obdelavi) povzemam naslednje najvažnejše ugoto- vitve (glej priloženo tabelo 1). Le-te so bile posredovane tudi udeležencem se- minarja »Ergonomika in racionalizacija prevoza lesa« v Straži pri Novem mestu 8. 7. 1986. - Na porabo goriva močno vpliva kvaliteta in kategorija ceste (makadam, asfalt, vzpon, padec, gozdna, javna ipd.). - Povprečna poraba goriva pri praz- ni in polni vožnji skupaj znaša za vse sne- mane tipe oziroma kompozicije zaokro- ženo 22 litrov /uro in 0,67 litra/km oziro- ma 67 litrov /1 OO km. - Pri prazni vožnji znaša povprečna poraba za vse tipe zaokroženo 27 lit- rov/uro in 77 litrov/100 km. - Pri polni vožnji znaša povprečna po- raba za vse tipe zaokroženo 17 lit- rov /uro in 57 litrov /1 OO km. Razlika med prazno in polno vožnjo v porabi goriva na uro znaša v povprečju za vse snemane tipe 9,75litra oziroma za- okroženo lO litrov/uro. Drugače pove- dano, je poraba goriva na uro pri prazni vožnji za 56 %večja od porabe goriva pri polni vožnji. - Razlika v porabi goriva na km med prazno in polno vožnjo znaša za vse sne- mane tipe kamionov 0,20 litra/km oziro- ma 20 litrov /l OO km. Drugače povedano, je poraba goriva na krn oziroma na l OO km pri prazni vožnji večja za 35 % od porabe goriva pri polni vožnji . - Poraba goriva se, kot vidimo, pri prazni in polni vožnji med seboj močno razlikuje, bodisi da gt~ za porabo goriva na uro bodisi na krn. Pri prazni vožnji je večja tako pri posamezni vožnji, tipu ka- miona in v povprečju pri vseh snemanih tipih kamionov. To si je moč razlagati s premagovanjem vzponov pri vračanju praznih kamionov v gozd oziroma vožnji polnih kamionov oziroma kompozicij pretežno navzdol. Pri vožnji navzdol mo- tor kamiona zaradi delovanja sile gravi- tacije dela z minimalno močjo oziroma velikokrat celo zavira, kar ima za posle- dico zelo majhno porabo goriva. - Dosedanja analiza porabe goriva proučevanih vozil je tudi pokazala, da obstajajo razlike v porabi goriva med posameznimi tipi vozil (glej tabelo 1). Ta razlika niti ni tako nepomembna, saj zna- ša npr. razlika v porabi goriva na uro pri prazni in polni vožnji skupaj med tipom MAG 266 M 26 F AK 6x6 in tipom MAG Ročni traktor z gumijastimi gosemcami je zlasti za spravilo lesa iz drogovnjakov hvaležen pripomo- ček 121 Tabela 1 POVPREtNA PORABA GORIVA PO TIPIH KAMIONOV MAGIRUS DEUTZ Z 2-0S- NO POLPRIJCOIJCO. Neto 22 t glede na kakovost ceste 1-8 Tip Povprečna poraba goriva Zap. Kakovost ~- kamiona Operacija ceste razlika razlika in dvigala Vh ]/km pr.v.-p.v. % pr.v.-p.v. % l. MAG 256 prazna v. l-8 26,08 4,8 23 0,70 0,04 6 256M 26 FAK 6x6 polna v. l-8 21,23 0,66 J.lV-9 prazna in polna v. 1-8 23,50 0,68 2. MAG prazna v. 1-8 28,42 13,6 92 0,85 0,36 74 270 D 26 FAK 6x6 polna v. 1-8 14,79 0,49 IN-9 prazna in polna v. 1-8 21,13 0,67 3. MAG prazna v. 1-8 26,06 10,6 69 0,74 0,22 42 310 D 29 FK 6x4 polna v. 1-8 15,43 0,52 jon. E-10 prazna in polna v. 1-8 19,90 0,62 Povprečno prazna v. 1-8 27,07 9,75 56 0,77 0,20 35 vsi tipi polna v. 1-8 17,32 0,57 prazna in polna v. l-8 21,78 0,67 Opomba: Glede na kakovost ima lahko neka cesta oziroma del ceste, po kateri vozimo, več kakovosti, od l do 8. 310 D 26 FK 6x4 kar 18,1 % (23,50/19,90 x 100 = 118,1 %). Kaj vse je vzrok tako veliki razliki in če je upravi- čena, bo treba~ ugotoviti. S. ZAKLJUČEK V pričujočem sestavku je podano le nekaj najvažnejših ugotovitev o porabi goriva pri prevozu lesa. Sicer pa je ta del naloge, kot tudi del naloge, ki obravnava porabo goriva pri prekladanju lesa, re v obdelavi. VIRI l. Biotehni!ka fakulteta, VTOZD gozdarstvo Ljubljana: Računalni~a obdelava podatkov sne- 122 manja porabe goriva pri GG Postojna in GG Novo mesto, Ljubljana 1986 2. Jože Kure: Primerjava ekonomičnosti prevoza lesa z različnimi kamioni in sestavami kamionov s polprikolicami. Zbornik Gozdarstvo in lesarstvo, §t. 20, Ljubljana 1982 - ospodarjenje s prihranjenci hrasta ]ože Kovačič* Kovačič, J.: Gospodarjenje s prihranjenci hrasta, Gozdarski ves.tnik, 45, 19B7, 3, stran 123, v sloven- ščini . V prispevku je obravnavan pomen gospo- darjenja s prihranjenci hrasta v nižinskih mešanih gozdovih- rastišče Robori Carpinetwn. Vrednost- ni prirastek se bistveno zvišuje z daljšo obhodnjo, kakor jo imajo drugi l.istavci in smreka. Na daljšo o.bhodnjo moramo hrast pripravljati že . ., stadiju de- beljaka. Ob popolni sprostitvi mora imeti hrast do- bro razvit koreničnik in močno krošnjo. Pri popolni sprostitvi krošnje mora že biti prisotna gošča, ki deblo čimprej obvaruje pred adventivnimi po- g~mjki. Kovačič, J.: Management with hold-over oak trees, Gozdarski vestnik. 45, 1987, 3, p. 123. ln Slo- vene. Signifi.cation of hold-over oak trees manage- ment in Iowland mixed forests- forest sites Robori Carpinetum is discussed in this article. Valuable addition in growth increases with longer produc- tion period, as it is in case of other broadleaf trees and spruces. Oak tree should be prepared on lan- ger production period soon when it reaches 7 cm i..r1 diameter. Oak tree must have well formed crown and low er part of the trunk when the condi- tiones for free growth of crown are obtained. * J. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Ma- ribor, Tyrševa 15, 62000 Maribor, YU. l. UVOD Mešani listnati gozdovi sedaj slabo -kvalitetno priraščajo. Predvsem to velja za plemenite listavce in hrast, ki jih pra- viloma posekama prezgodaj. Vemo, da je to zgodovinsko pogojeno z veliko od- visnosljo majhnega lastnika. Možnosti za dvig izrabe rastišč so ugodnejše in manj zahtevne, kakor pa za kvalitetno prira- ščanje. To zadnje zahteva več znanja o potrebah in prilaga jan ju posameznih drevesnih vrst in tudi več vzgoje lastni- kov gozdov. Vendar je vrednostno izbolj- šanje v družbenih gozdovih le nekoliko hitrejše. Osnovni vzrok so pomanjkljive izkušnje in lagodnejše površinsko gos- podarjenje. 2. ST ANJE IN PRISTOP K DELU Na praktičnem primeru v GGE Lenart, k. o. Benedikt, odd. 468 skušam prikazati način dela in rezultate dela v razdobju 19 let. Nadmorska višina je okrog 250 m. Blago nagnjen spodnji del zapadnega pobočja, ki prehaja v ozko poljedelsko povr:šino. Tla ilovnata, sveža. Geološka podlaga miocenski peski. Rastišče Ro bo- ri - Carpinetum. Takoj po vojni je z gozdom gospodari- la kmetijska zadruga. Za posek so izbira- li le takšna drevesa, ki so jim ustrezala. Na delu površine so gozdarji izločili se- menski sestoj doba - okrog 50 arov. Do- 123 bri spra vilni pogoji so dodatno pomagali, da so gozd razvrednotili in mestoma tudi pomladili. V letu 1967/68 srno izsekali iz go.šče in mladja listavce - gaber, lipo, bukev in smreko- to kar je ostalo iz prej- šnjih sečenj. Sestoj je bil takrat v fazi po- ·mlajenca iz srednjega in sovladajočega sloja Ostalo je 25-30 hrastovih dreves s premerom nad 40 cm. Od tega smo jih devet izbrali za gnojilni poskus, devet pa za primerjavo. V letu l968 smo jih torej devet pognojili z NPK lO: 10: 10 v kolo- barjih 7-8 mod debla. Količina gnojila je bila 27 kg po drevesu. Pognojili smo sa- mo drevesa z močno in dobro razvito krošnjo. Ker je bila že prisotna gošča, je bil vpliv gnojila najbrž neznaten. Ostalih devet dreves je imelo srednje razvito kro§njo, nekatere so bile delno stisnjene od strani. Analizo smo po 19 letih naredili zato, ker je dva hrasta z močnimi krošnjami, v letu 1986, poškodovala strela. Odločili smo se, da ne glede na gnojilni poskus, spremljamo primerjavo vitalnosti, debe- linskega in vrednostnega prirastka med tema dvema skupinama dreves. Osnova za primerjavo je bila krašnja, njena raz- vitost in kasnejše obnašanje. 2.1 Vitalnost Krošnje so se začele po popolni spro- stitvi obliti, tako da je težko ugotoviti vo- dilni vrh. V razdobju 19 let nismo pri sku- pini z močnimi kro&ljami ugotovili spre- membe vitalnosti. Res je, da so vsa dre- vesa pognala adventivne poganjke, ici so dosegli dolžino do dveh metrov. Do se- daj so že bdmrli, ker je drevesa že obdal letvenjak, oziroma mlaj.ši drogovnjak. Skupina s srednje razvitimi krošnjami pa je pokazala bistveno zmanjšanje vitalno- sti. Poleg adventivnih poganjkov, ki so gostejši in daljši, so se v krošnji začeli su- šiti posamezni vrhovi. Adventivni po- ganjki tudi do sedaj še niso popolnoma odmrli Zasenčitev debel od strani še ni popolna. 2.2 Novi sestoj pod hrasti Bistvenega pomena je, da je pred po- polno sprostitvijo krošnje namenjen ~ prihranjence že novo nastajajoči sestoj in to vsaj v stadiju gošče. Pri skupinsko po- PREREZI V RAZLIČNIH VIŠINAH DEBEL- DEB. PRIRASTKI r v nf~n 60 so 30 20 \0 124 \lO PREREZ NA PA NJU II PREREZ v VIš. 4·46 n III PREREZ VVIS . 9.58"' IV PREREZVVIS . 1J . 2401 100 90 Graf. 1 ... ~ ... 80 1 o 60 so 30 20 \0 o leta - Prerez na pan'ju - detajl, Foto: Peter Pinterič stopnem gospodarjenju in dobrih spra- vilnih možnostih je to razumlfiv način de- la. Nagnjenost hrasta, da razvija adven- tivne poganjke lahko ovirama samo za zaščito debla. Hiter in kvaliteten zaščitni plašč sestav.J.jajo gaber, lipa, smreka. Bu- kev in drugi listavci naredijo redkejši plašč. Zaščitni plašč omogoča ohranjen je vitalnosti in vrednostni prirastek debla pod krošnjo. 2.3 Koreničnik Pri popolni in še hitri sprostitvi krošenj smo ugotovili, da najprej in na hitro dre- vo poskrbi za svojo lastno. stojnost. Naj- večkrat na to pri določanju dreves za prihranjence pozabimo. Koreručnik se v primerjavi z ostalimi deli drevesa hitro debeli. Posebno negativen vpliv ima to na vitalnost krošnje. ŠOk, ki ga doživijo ne pripravljena drevesa, je tako velik, da nas vedno znova preseneti. V mešanih sestojih, kjer je hrast primešan manj za- htevnim vrstam po svetlobi, ga moramo za daljšo obhodnjo pripravljati že v de- beljaku, tako da je razmerje med stoj- nostjo in krošnjo najbolj ugodno. Hrast ima v debeljaku že zelo velike zahteve po dolžini in širini krošnje. Če spremlja- mo hrast v mešanih sestofih od mladja do debeljaka, opazimo naslednje: hrastu je do začetka mlajšega drogovnjaka po- trebna pri negi pomoč. Višinski prira- stek le s težavo dohiteva prirastke dru- gih drevesnih vrst. V drogovnjaku se že uspešno bori, vendar ostaja krašnja so- razmerno kratka in stisnjena. V debelja- ku pa je zopet potrebna pomoč pri sproščanju krošenj. Hrast mora priti v fa- zo pomlajenca z dolgo krošnjo, v samem pomlajencu pa mora imeti možnost širit- ve krošnje. Od takšnih dreves lahko pri- čakujemo optimalni vrednostni priras- tek. 2.4 Debelinski prirastki Debelinski prirastek v pomlajencu in kasneje pri prihranjencih je v tesni pove- 125 DEBELINSKI PRIRASTKI V PRSNI VISINI PRI OBEH SKUPINAH DREVES Graf . 2 m/m 40 35 30 MOČNO RAZVITE KROSNJE 2S II SREDNJE RAZVITE KROŠNJE 20 15 10 5 40 35 30 25 20 15 10 o z avi z vitalnostjo krošnje. Hitro povečanje nje hrasta. Izračunana prehodna doba za prirastka lahko pričakujemo po sprostit- devetnajst let je za skupino z močnimi vi le v koreničniku, ki po določeni dobi krošnjami 7,2 leti; s srednje razvitimi pojenja. V ostalih delih debla je to pove- krošnjami pa 11,2 leti. Življenjska doba čanje zmerno, vendar dolgotrajno. Pove- hrasta je dolga. Na svojih rastiščih ne po- čanje je pri skupini dreves z močno kroš- meni 160 in več let fizične zrelosti. Meša- njo večje za več kot tretjino od skupine s ni gozdovi v nižini in gričevnatem svetu srednje razvitimi krošnjami. Najpo- imajo sorazmerno kratko obhodnjo membnejša lastnost hrasta je, da debe- (jesen, javor, češnja, kostanj, smreka, del- linski prirastek v zelo dolgem razdobju no tudi bukev). Prilagoditev primešane- ne pojenja, kar opravičuje dolge obhod- ga kvalitetnega hrasta nizki obhodnji po- Tabela l PREHODNE DOBE Prva skupina dreves - mo6ne kroonje Druga skupina dreves - srednje krošnje Zap .. št leto Zap. š1 . leto Hrast 1968 \986 2r Preh. doba Hrast 1968 \986 2r Preh. doba 0 0 v cm leta 0 0 v cm leta 1 42 58 16 6·.o 1 40 52 12 7,9 2 43 54 11 8,6 2 46 54 8 11,8 3 45 55 10 9,5 3 46 56 10 9,5 4 45 60 15 6,3 4 46 57 11 8,6 s 48 62 14 6,8 5 47 54 7 13,6 6 51 64 13 7,3 6 50 64 14 6,8 7 56 67 13 7,3 7 54 60 6 15,8 8 62 73 ll 8,6 8 56 63 7 13,6 9 66 84 22 4,5 9 57 64 7 13,6 126 meni razvrednotenje strokovnega dela. 2.5 Vrednostni prirastki Vlaganja v gozdove zahtevajo povrni- tev strokovnih prizadevanj v povečani vrednosti. Na vrednost mora bolj vplivati več kvalitetnejše hlodovine, kakor sama lesna zaloga. To pa je upoštevanje rast- nih sposobnosti pri visoki stabilnosti. Ne- verjetno je, koliko si sedaj privoščimo varstvenih del pri sedaj še dobri vital- nosti mešanih gozdov. Večina teh stroš- Tabela 2 b) Procent beljave se zmanjšuje od panja navzgor. c) Procent lubja je manjši od po- vprečja . d) Ugodne vrednosti za črnjavo. e) Spodnja tretjina prirašča v furnir- sko hlodovina. Pri analizi podrtih dreves (močne krošnje) smo ugotovili sledeče vrednosti po JUS-u za dobljene sortimente: furnir- ska hlodovina, hlodovina za žag ovce II. in III. vrsta in prostorninski les. Tu pride do veljave ugotovitev, da moramo imeti ob deblu hiter zaščitni pas letvenjaka, oziro- DEBELINA LUBJA, BELJA VE IN ČRNJA VE PRI RAZLIČNIH PREREZIH Primer l Prere?. v 0.20 m Prerez v \.30m r cm % cm % lubje 2.4 9 2.2 13 beljava 6,6 24 3.1 16 črnjava 41.1 67 28.4 71 skupaj 50,1 100 33.7 100 Primer 2 Prerez v 0.17m Prerez v l,30m r r cm % CT.1 % lubje 2,4 9 2,2 13 beljava 5,7 21 2,7 IS črn java 41,6 70 28,2 72 skupaj 49,7 100 32,1 100 kov je delo majhnega znanja, kjer plod- nost rastišča in želeno mešanost stlačimo v nekaj modelov. Pri prerezih smo ugo- tovili vzpodbudna dogajanja pri priraš- čanju debel pod krošnjo. a) Priraščanje v debelina je večje, ka- kor povprečne vrednosti za drevo. Tabela 3 DOBLJENJ SORTIMENTI PO JUS Primer 1 Primer 2 Dendrometrijski podatki Premer v viš. 1.30 m 67,4 cm 64,3 cm Višina 29,80 m 27,76 m Deblo brez krošnje 10,10 m 9.47 m Krašnja 19,70 m 18,29 m Prerez v 3,95 m Prerez v 9.30 m Prerez v 16.55 m r r r cm % cm % cm % 1,9 12 1,9 12 1,8 17 2,4 14 1,9 Il 1.8 15 26,9 74 26,9 77 16,8 68 31,2 100 30,7 100 20,4 100 Prerez v 5.07 m Prerez v 9.86 m Prerez v 17,93 m r cm % cm 96 cm % 1,9 13 1.9 13 2,0 19 2,2 14 2,3 17 1,9 16 24,4 73 21,8 70 16,2 65 28,5 100 26,0 100 20,1 100 ma mlajšega drogovnjaka (Prehod fur- nirske hlodovine v l. vrsto žagovcev). Priprava dreves za gospodarjenje s prihranjenci od debeljaka naprej zago- tavlja zelo enakomerno strukturo prira- ščanja. Primer 1 Primer 2 Sortimenti F 2,23 m3 1,88 m 1 II 0,97 m3 0,75m1 III 0,40 m 1 0,36 m3 pr. les 1,30 (z lubjem) 0,65 (z lubjem) Skupaj 4,90 m3 3,64 m3 Opomba: Pri primeru l dvojni vrh v začetku krošnje 127 Pogled v strukturo priraščanja, Prerez v višini 9,86 m, Foto: Peter Pinterič. 3.0 ZAKLJUČEK Za gospodarjenje s prihranjenci je po- trebna že priprava v debeljaku (izo- blikovani vrednostni kazalci). Vedno znova se pojavlja vprašanje, kako dolgo pa pustiti prihranjence? Ali je tu odločil­ na starost ali prsni premer. Najugodnej- ša je dvojna obhodnja sestaja s prihra- njenci, ker izostanejo vsa Jalova jedra. Vendar se zavedamo, da je to težko do- seči, posebno v zasebnem sektorju. Tu nastopa tretja dimenzija - gozd kot re- zerva. Za starost smo že ugotovili, da ni ovira. V eč je debeline pri dobrih spravil- nih možnostih danes tudi ne. Glavno vo- dilo je. da vrednost z debelina narašča, posebno v spodnji tretjini. Odnos med beljavo in črnjavo je vedno ugodnejši v korist črnjave . Za načrtovalce gozdne proizvodnje pa velja: Upoštevanje rast- nih sposobnosti različnih drevesnih vrst. Manj hitrih in že dolgo ustaljenih togih re- šitev. Pri načrtovanju upoštevanje lastnih in tujih izkušenj. 128 OXF.: 839.82 Nekatere novosti v ogrevalni tehniki na domačem tržišču Lojze Žgajnar* Znana in že neštetokrat potrjena stara modrost, da ima vsaka medalja dve plati, se uresničuje tudi na področju energeti- ke. Energijska kriza v sedemdesetih in v začetku osemdesetih let, z vsemi politič­ nimi, gospodarskimi, socialnimi in eko- loškimi posledicami, nas je namreč do- končno prisilila k streznitvi in spoznanju, da je obdobje energijskega blagostanja mimo in da je varčevanje z energijo na vseh področjih imperativ, s katerim se moramo sprijazniti. Če že nočemo tega dejstva sprejeti zavestno, nas bo v to za- gotovo prisililo vse globlje poseganje v družinski in družbeni proračun. Prizadevanja za nadomestitev drago- cene uvožene nafte z domačimi klasični­ mi kurivi, na katera smo v »zlati« dobi na- fte domala že pozabili, se odraža jo UJ. di v naglem razvoju nove ogrevalne tehillke, ki je pred naftno krizo bolj ali manj stag- nirala. Udobje kurjenja in druge pred- nosti ogrevanja z naftnimi derivati so nadomestile nove tehnološke rešitve in izboljšave pri napravah za ogrevanje s trdimi kurivi. Tehnološki napredek pri tovrstnili napravah, ki se v zadnjem de- setletju v razvitem svetu spet množično pojavljajo na tržišču, je opazen zlasti v na- slednjem: - V uporabi kakovostnejših materia- lov, ki močno podaljšajo trajanje peči in kotlov. * L. ž., dipl. inž. gozd., ln§titut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU. - V boljši izolaciji naprave, ki prepre- čuje toplotne izgube. - V optimizaciji procesa izgorevanja, ki ga omogoča kontroliran dovod zraka v kurišče s pomočjo ventilatorja. - Dolgi dimni kanali omogočajo boljši izkoristek toplote vročih plinov. - Omogočena je uporaba različnih vrst kuriv (kombinirano kurjenje). - Velika vrata in volumen kurišča omogočata kurjenje z večjimi kosi kuriva (manj dela pri pripravi kuriva!) ter manj pogosto polnjenje naprave. - Možnost uporabe različnih organ- skih ostankov in odpadkov. - Visoki izkoristki in manjše onesna- ževanje okolja. - Avtomatska regulacija gorenja in varovanja naprav. - Kakovostna izdelava in estetski vi- dez naprav. Z že običajnim, nekajletnim tehnološ- kim zaostankom, se v ta prizadevanja vključujejo tudi naši domači proizvajalci ogrevalne tehnike. Dokaz za to so tudi nekatere novosti, ki so jih prikazali na 19. sejmu stanovanjske opreme v Kranju. Ker so drva v zadnjih letih tudi pri nas vse bolj uporabljane kurivo, si oglejmo nekaj najzanimivejših tovrstnih naprav. Kovinska industrija Vransko nam je v svojem programu predstavila peč za toplozračno ogrevanje prostorov, pod nazivom Energetik To je zanimiva in učinkovita ogrevalna naprava, ki ima 129 ~ fPI~~ g \ IVlStUH lnlr\\.\Cf 7 -11 J l~mru 1 14 ~~lliJk~ LM~\A\. 1 flo~ . ~~ l.lJI.HP I~Al;IAT IPOL'f(;r .. FA6U~ _-,: 1~ 1~ ~~~~ ;~ ~ R [] ~ :; \() 1 .. 1 ::{1~ Iq A. PIC.E"' ln ::J 1~ 1~ "11: 1,.:: i ::l )'. Ae>IES ,.. 1:" liL (!] Slika 4. Pelodni diagram gozdnih tal pod Blegošem pionirji bor, smreka, leska zelo jasno ka- že na za gozd škodljive antropogene po- Slovenska imena pomembnejših rastlin, ki. so za- stopane v pelodnem diagrarnu: Fagus =bukev Picea = smreka Abies =jelka Pinus =bor Betula = breza Ain us= jelša Corylus = leska Carpinus = gaber Ostrya =črni gaber Quercus =hrast Ulm us =brest Acer =javor Fraxinus =jesen Salix =vrba Rhamnus = krhlika · Castanea = kostanj ]uglans = oreh Vitis =trta Gramineae = trave Compositae = košarnice A.rtemisia = pelini Cbenopodiaceae = lobodike Plantago = tropotec Cerealia=žita Fagopyrum =ajda sege (gl. Loški razgledi, št. 27, 1980). Se prepričljivejše so nedavno oprav- ljene analize gozdnih tal na zahodnem Pohorju, v območju Radelj (gl. Gozdarski vestnik 1986, št 5). Navedeni primeri so le za ilustracijo, kaj vse nam povedo pelodne analize. Je- zerski in močvirski sedimenti., pa tudi gozdna tla, so pravi pravcati botanični arhivi, ki nam ne le v najbolj avtentični obliki ohranjajo zgodovino gozdov, tem- več nam povedo še marsikaj o tem, kako je človek v preteklosti z njimi gospodaril, kakšne katastrofe so jih prizadevale, v kakšnem podnebju so rasli . .. Najbolj obetavne profile gozdnega hu- musa bomo našli v odročnib, vlažnih, na sever eksponiranih in položnih legah, kjer je bilo v preteklosti čim manj sečenj ali drugih gozdnogospodarskih pose- gov. Čim debelejši je profil, tem dalj v preteklost bo profil segal ali pa bo vsaj dal toliko nadrobnejšo sliko mlajše gozd- ne zgodovine. Od profilov gozdnih tal pa nikakor ne pričakujmo tisočletne zgodo- 143 vine, temveč bomo dobili navadno le ne- kaj stoletij (doslej največ 700 let v Cen- tralnih Alpah). Veliko ugodnejši je hu- mus v iglavskem gozdu, kajti biodegra- dacijski procesi so tam mnogo počasnej­ ši in manj intenzivni kot v listavskem. Toda ti seclimenti so dokument le toli- ko časa, dokler so nedotaknjeni. Vsakr- šen poseg·vanje za vselej uniči »zapise« v njih. Več o tem gl. Gozdarski študijski dnevi 1985! Zatorej od vsakogar, ki upravlja z goz- dovi povsem upravičeno pričakujemo, da bo temu ustrezno tudi ravnal, ko se mu ti »arhivi« v bližnjem močvirju, jezer- cu, kalu, surov em humusu, že sami od se- be ponujajo. Predvsem pa je v interesu gozdarske stroke, da tovrstne naravne ·spomenike ohranijo zanamcem. Kako ravnati s takimi objekti, da ne bo očitkov o nepopravljivi škodi? Najvarnej- ši bodo, če bodo stali nedotaknjeni. Tudi arheološki objekti so že tisočle~a najbolj varno sprav ljeni v zemlji. In kako jih naša zakonodaja ščiti: Na mestu, o katerem se le sumi, da je tam arheološko najdišče, zakon ne dovoljuje nikakršnili posegov. Dovoljenje izda pristojna arheološka us- tanova šele potem, ko je lokacija - na stroške investitorja - zaščitena. Teh botaničnih spomenikov Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine si- cer še ne ščiti. Zato pa naj bi jih ščitila vi- soka zavest gozdarjev, saj imajo prav za- nje največji pomen. Aufgrund einiger Beispiele der Pollenanalyse von Waldboden und Mooren werden den Forst- leuten die Vorteile dargelegt. die die Kenntnis der Entwicklungsgeschichte des Waldes ihnen anbie- tet. Es wird darauf aufmerksam gemacht, dass die Pollen enthaltende Schichten (Torfe, Moore, TUm- pel, Rohhumsboden) sehr empfindliche »hotani- sche Archive« sind, und darwn empfiehlt es sich, sie als »Naturdenkrnaler« unberiihrt fur kUnft:ige Generationen zu bewahren. Die Forstverwalter werden g~beten, alle solche Objekte, elie sich in ihren Waldern befinden, genau zu lokalisieren und uber sie kurze Protokolle auf- zunehrnen. 144 LITERATURA Blaznik, P., et at 1970: Gospodarslca in družbena zgodovina Slovencev. Ljubljana. Culiberg, M., 1985. Pelod in palinologija Proteus 47, st s, 3~10. Ljubljana. Culiberg, M., A. šerce!~ 1985. Palinologija - zgo- dovina gozdov. Pomen zgodovinsk:e perspektive v gozdarstvu. Gozdarski Studijsld. dnevi 1985. 131-138. Ljubljana. Culiberg, M., A. šercel~ 1986. Pelodne analize gozdnih tal severnega Pohorja Gozdarski vestnik. Ljubljana. šercelj, A., 1980. Anttopogeni vplivi na gozdove v območju BlegOO.a. LOOici razgl.edi, 27, 193-198. Ljubljana. OXF.: 903 Gozdarstvo danes in jutri Za nami je 18. IUFRO kongres, ki smo ga izvedli po mnenju večine zelo uspeš- no. Domačih aktivnih udeležencev je bilo več kot 500, kar kaže na velik interes do- mačih znanstvenih in strokovnih delav- cev. Srečali so se stari znanci in prijatelji, mnogo pa je bilo sklenjenih tudi novih poznanstev med udeleženci iz celega sveta. Eden od ciljev je bil s tem dosežen, saj je bilo veliko izmenjav mnenj, obe- nem pa se je panoga popularizirala. Prispevki so bili po vsebini in znan- stveno strokovni strani zelo različni, kar potrjujejo ocene poslušalcev. Kot na vseh takih prireditvah so bili tudi tu ne- kateri prispevki, ki nimajo nič skupnega z znanstvenimi raziskavami. Znanstvene raziskave niso torej domena samih razi- skovalnih ustanov ali pa pedagoških de- lavcev, temveč lahko dobi takšno oceno vsaka raziskava, ki ima primerno vsebi- no in težo. To potrjuje tudi dejstvo, da znanost in znanstvene raziskave niso sa- me sebi namen, ampak naj služijo člo­ veštvu in stroki ter obratno. Le tako se bodo porajale v življenju in družbi res- nične potrebe po njih. Kongres nam je torej omogočil pred- stavitev znanstveno-raziskovalnega pod- ročja v gozdarstvu. Ugotovili smo stvarno stanje, obenem pa je bil tudi spodbuda za nadaljnje delo. Še pred nekaj leti smo poznali v goz- darstvu v bistvu le gozdno-gojitvene in tehnično-tehnološko področje dela. Eko- nomika in organizacija sta se le počasi vklapljali v naše delo. Tudi povezava med biološkim in tehnično-tehnološkim področjem je bila zelo sporna. Eni so smatrali, da morata biti popolnoma loče­ ni, drugi pa, da morata biti med seboj po- vezani. Prepričan sem, da obe področji dela morata služiti gozdu in s tem tudi družbi. Ocenjujem, da danes le prevla · duje mnenje, da morata biti obe dejav- nosti povezani, saj si sledita in se med se- boj dopolnjujeta. Mislim, da tako mnenje med gozdarji prevladuje, razen pri ne- katerih prenapetih posameznikih. Upoštevati pa moramo aksiom- traj- nost gozdov, humanizacijo dela in ne na- zadnje ekonomiko. Zakon o gozdovih določa, da gospoda- rijo z gozdovi gozdarji. To pa je zelo ši- roko področje dela in zlahka lahko ugo- tovimo, da presega naše aktivnosti. Funkcije gozda so zelo različne in temu primerno bomo morali organizirati naše delo. Zadnji čas je že, da pristopimo k de- lu interdisciplinarno. Optimalne rezulta- te lahko pričakujemo le v teamskem de- lu. Če ni tako, ni povezovanja in usklaje- vanja med disciplinami. Po mojem mne- nju bi moral voditi team gozdar širokega profila. V teamu bi morali sodelovati znanstveniki in raziskovalci vseh discip- lin. Sproti bi morali ugotavljati interakcije rezultatov posameznih raziskav. Prepri- čan sem, da v naše vrste vključujemo premalo strokovnjakov in znanstvenikov ostalih panog, saj so v naših vrstah pre- težno gozdarji, ki so se specializirali. To v bodoče ne bi smelo biti več pravilo. V gozdarstvu smo delovali do sedaj pre- več »zaprto«, zaverovani same vase in smo verjetno tudi zaradi tega tehnološko 145 zelo zaostali v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami. Ugotavljamo, da so gozdna tla sposob- na proizvesti znatno večji prirastek kot ga imajo sedanji gozdovi. Z boljšim treti- ranjem gozdov naj bi torej povečali do- nose. Pri tem pa je zagotovo premalo upoštevano odmiranje jelke ter pr opa- danje gozdov zaradi ozračja. Tudi ta pri- mer potrjuje mnenje, da bomo morali raziskovati resnično interdisciplinarno. V tem prispevku nisem želel samo kri- tizirati, ampak le analizirati stanje v goz- darstvu. Rezultati kažejo, da smo v goz- darstvu kljub temu precej naredili. Če iz- ločim le del, ki zadeva nagrajevanje, lah- ko rečem, da smo skušali uveljaviti nače­ lo »plačila po rezultatih dela«. To smo uveljavili tudi za strokovni kader. Ne tr- dim, da smo to naredili idealno. Med na- mi je tudi veliko nasprotnih mnenj, pa vendar sem prepričan, da je to v tej si- tuaciji optimalno. Pojem norme je že sam po sebi nesimpatičen, saj za večino predstavlja količino dela, ki se mora opraviti. Seveda pa pod tem pojmom ra- zumemo tudi koliko lahko naredi pov- prečno sposoben delavec. To pa pomeni tudi primerjavo med rezultati dela posa- meznih delavcev. Tako razmišljanje · je vsekakor bolj primerno, saj nikomur ni vseeno, če dobi sodelavec enak preje- mek ne glede na to, če dela, ali ne. Nekateri so mnenja, da norma omejuje strokovne delavce pri kreativnem delu. Osebno menim, da tako stališče nima os- nove. Ne vidim nobene razlike med re- virnim vodjem, ki ni normiran in mora na svojem revir ju opraviti vsa dela, ki jih do- loča elaborat, in med revirnim vodjem, ki ima določen obseg del na revirju, ki je določen na osnovi norm. V obeh prime- rih mora opraviti vsa predvidena dela in ne razumem, zakaj naj bi bil v prvem pri- meru oviran, v drugem pa ne. Norma naj bo predvsem merilo za enakomerno po- razdelitev del med strokovnimi delavci. Drugo vprašanje pa je, če so norme res- nično pravične. Zagotovo jih bomo mora- li še spreminjati in dopolnjevati. Ne sme- mo pozabiti tudi na to, da z normami lah- 146 ko izenačujemo deleže potrebnega dela med gozdnimi gospodarstvi. Tako sku- šamo zagotoviti potrebna dela za celo Slovenijo, ki jih zahteva gozd in ne koli- kor jih hoče ali zmore posamezno gozd- no gospodarstvo. Gospodarjenje z gozdovi zahteva veli- ka vlaganja. Trend naraščanja stroškov je izredno velik O akumulaciji v gozdar- stvu lahko le še razmišljamo. Vprašljiva je še enostavna reprodukcija, da o raz- širjeni sploh ne govorim. V si pa vemo, da brez razširjene reprodukcije ni napred- ka. To pa pomeni, da je pojem ekonomi- ke in ekonomičnosti tudi v gozdarstvu zelo pomemben. Časi, ko smo v gozdar- stvo vlagali ne glede na ekonomske učinkovitosti vlaganj, so mirno. Tudi mi moramo stopiti trdno na tla in ugotoviti, kaj moramo in kaj zmoremo. Zavedati se moramo, da je naša proizvodnja precej omejena in je ne moremo povečevati, kot jo lahko v nekaterih drugih panogah. Vsekakor pa je od nas samih odvisno področje dviganja produktivnosti, opti- malne organiziranosti in na splošno ra- cionalnega poslovanja. Prav na teh pod- ročjih bomo morali strniti vrste in storiti v celi panogi več kot smo do sedaj. Splošne funkcije gozda so vse bolj v ospredju. To je posledica slabšanja sta- nja gozdov in vse večje osveščenosti ve- čine ljudi v družbi. To pa pomeni, da je to interes celotne družbe in ne samo goz- darske panoge. Razumljivo je, da bo mo- ral vlagati sredstva za izboljšanje gozdov tisti, ki je zainteresiran, to pa je celotna družba. Samo gozdarstvo tega več ne zmore, niti ne more odpraviti vseh vzro- kov propadanja gozdov. Vprašam se, ali je torej res, da človek s svojim razumom gozdove in svet izbolj- šuje, obenem jih tudi z razvojem tehnolo- gije uničuje. Vsekakor pa gre na koncu koncev le za preživetje. Mag. Zdenko Otrin OXF.: 902.1 NAŠI NESTORJI V letu 1987 se spominjamo jubileje v gozdarskih strokovnjakov, ki so s svojim delom pri- pomogli k razvoju slovenskega gozdarstva. Prav je, da se jih spomnimo in]i'h predstavimo. Spominjamo se iSO-letnice rojstva Mavricija Scheyerja, avtorja prve slovenske gozdar- ske knjige, ter 1 SO-letnice rojstva janka Pukmeistra-Vijanskega. Spominjamo se tudi 130-letnice rojstva svetovno priznanega gozdarskega strokovnjaka, ki je deloval tudi na naših tleh, Leopolda Hufnagla. Letos mineva llOlet od rojstva janka Urbasa, kije mnogo prispeval k vzgoji slovenskega gozdarskega kadra, ter josipa C. Oblaka, ki je kot negozdar že zelo zgodaj razmišljal o us- tanovitvi slovenske gozdarske fakultete. Pred 100 Jeti sta se rodila Vojko Koprivnik in Robert Premerštajn, slovenska gozdarska strokovnjaka in vneta lovca. Letos bosta praznovala BO-letnico rojstva še vedno aktivna in za razvoj gozdarstva na Slo- venskem zaslužna gozdarska strokovnjaka Martin Čokl in Lojze Funkl. Istočasno se spomi- njamo BO-letnice rojstva le pokojnih Franca Skalarja in Evgena Zavodnika . V letu 1987 se spominjamo tudi 70-letnice rojstva še vedno aktivnega Rudolfa Cividinija in pokojnega Gvida Srabotnika. Z li v ljenjem in delom omenjenih strokovnjakov vas bomo seznanili v člankih, ki bodo ob- jar.:ljeni v posameznih številkah Gozdarskega vestnika v letu 19B7. Mavricij Scheyer Mavricij Scheyer se je rodil 14. februarja 1837 v Kutni gori na češkem. Tam je končal osnovno šolo in dva razreda realke, nato pa je služboval pri knezu Windischgratzu v Vi.n- tifovu tri leta kot gozdarski pripravnik in tri leta kot gozdarski pristav na knezovem po- sestvu v Jemništu. Konec leta 1858 je postal revimi gozdar na graščinskem posestvu Hasberg kneza Windischgratza pri Planini na Notranjskem. Kljub pomanjkljivi šolski izobrazbi je leta 1859 v Ljubljani naredil izpit za gozdno var- stvo in telmično pomožno službo ter čez štiri leta v Gradcu izpit za samostojno gozdno gospodarstvo. Leta 1868 je bil Scheyer nad- gozdar v Idriji pri upravi državnih gozdov. že po štirih letih pa je prestopil v zasebno služ- bo. Zaposlil se je kot nad upravitelj gozdnega veleposestva dunajskega lastnika Morica Lowenfelda v Radečah pri Zidanem mostu. Tam je 29. novembra 1894 tudi umrl. Cvetka Koler Mavricij Scheyer je bil dober gospodar- stvenik. V gozdnem predelu »Jatna« je po- gozdil 400 ha goličav. Kot odbornik krškega okrajnega cestnega odbora je dosegel. da so zgradili cesto iz Radeč na Brunk. Gradbena dela na cesti je vodil sam. NapiSal je nekaj praktičnih brošur za go- spodarjenje z gozdom, namenjenih kmetom, ki so delali v gozdovih. Leta 1869 je v nemšči­ ni napisal »Navod, kako naj ravnajo posa- mezni krne~e in cele soseske z gozdom«, v slovenščino pa je delo prevedel Ivan Tomšič. To je prva slovenska gozdarska knjiga. Leta 1872 je izdal še »Tablice, iz katerih se izve, kako se obsežek lesa v kubične metre prerajta«. Izdal je tudi letak »Kako se seje se- me boršt nih dreves« ( 1883), v Kmetijskih no- vicah pa je leta 1871 objavil članek »Posest- nikom gozda« in spis »Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne«. 147 OXF.: 907.1 Spreminjanje krajine Fotokontrolna metoda je zelo po- membna za vse strokovnjake, ki se uk- varjajo z urejanjem prostora. Na tak na- čin lahko v določenih periodah ugotovijo napake, ki so jih naredili pri urejanju prostora, in tudi ukrepe za odpravo le- teh. Tudi gozdarji smo močno soudeleženi pri urejanju prostora, naši ukrep~ pa tudi napake pa so lepo vidni na takih posnet- kih. Primer spreminjanja prostora na tem primeru je sinteza posegov urbanistov, kmetijcev, gozdarjev in pa - narave. Na fotografiji je tolminska kotlina, po- sneta iz pobočja nad vasjo Poljubinj (snemano proti SZ). Avtor prve fotografi- je in čas snemanja sta neznana, iz same fotografije pa je mogoče po obstoječih zgradbah ugotoviti leto snemanja- okoli 1947. Novej~i posnetek je sneman junija 1986 ob ll. uri zjutraj v poloblačnem vre- menu (približno isti pogoji snemanja, kot na starem posnetku). Nastale razlike: Sprememba urbanega okolja je pri- sotna praktično v vsem srednjem planu (v kotlini), saj je že močno pozidana. Moč­ no se je razširil sam kraj Tolmin, vasica Poljubinj, med njima pa je zrasla »cona industriale«, ki je skoncentrirana na po- ljubinjskem polju. Na preostalih kmetijskih površinah je opazno intenzivno gospodarjenje s stroji, izginili so obmejki in osamele jablane, ki so na stari fotografiji vizualni odraz stare- ga načina gospodarjenja. V sprednjem, srednjem in zadnjem planu je močno prisotno zaraščanje po- vršin. V sprednjem planu so ekstrernna rastišča prekrile pionirske rastline (predvsem črni bor, ki se opazi že na sta- rem posnetku). Povsod drugje je prišel gozd do hiš oziroma obdelanih površin. Tudi narava ni prizanesla krajini, kar je najbolj opazno v sprednjem planu. Le- vo pobočje se je utrgalo, približno deset- metrski stolp, na katerega so italijanski alpincinabili kline, se je prav pred nekaj leti podrl- kar pa je ostalo, je zarastlo gr- movje. Vprašanje, kdo je najbolje gospodaril s tem prostorom, pa puščam odprto. Edo Kozorog, absolvent gozdarstva Tolmin IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE Težave v gozdarstvu- kriza kadrov Cilji: Čist zrak in nove ideje za uporabo lesa. Posebno poročilo za »Holz-Kurier« Trajno zmanjševanje lesne zaloge zaradi nastaja- jočih gozdnih škod, vplivi vremenskih katastrof- ujme, je spodbudilo 1000 gozdarjev, da so se zbrali septembra na zasedanju »Nemškega gozdarskega društva«. Nastajajoče razpoloženje se očitno pojav- lja iz splošnega obupa, ki ga povzročajo nepred- V1dljive težave za obvladovanje težav in pa vse iz zaupanja v zakone tržnega gospodarjenja. Razpra- va se je oprijela upanja, da bo mogoče zeleno bar- ko prekrmariti skozi težke viharje. Zasedanje društva je imelo vodilo: »Gozd v krizi- ravnodu.šje ali upanje?«. Iz tega so se izločili še sledeči cilji: l . Napredovanje gozda in varstvo pred vodami, tla, klima, rastlinski in živalski svet z enostavnimi in naravnimi sredstvi. 2. Vzdrževanje naravnih eko-sistemov. 3. Prostor za sproščanje človeške družbe v naj- bolj zdravem okolju. 4. Trajna proizvodnja mnogo lesa najboljše kva- litete. Jasno je bila postavljena zahteva za zmanjšanje onesnaževanja zraka, predvsem kar zadeva žvep- lov dioksid in dušikove okside. Gozdarstvo, da ni- ma lastnih zdravilnih sredstev, skuša le dvigniti vi- talnost gozdov. Onesnaževanje gozda je nujno zmanjšati na stanje iz let 1950/60. Vendar je to cilj, ki smo od njega že zelo oddaljeni. Doseči ga pa tu- di ne bo mogoče brez bolečih prijemov v gospo- darstvu. Postavljena je bila zahteva, naj: - inštitut Max Planck preučuje gozdne škodljiv- ce in škode, - zakonsko je treba urediti odškodninske pravi- ce in zahtevke gozdnim posestnikom, ki trpe na iz- gubi dohodka in premoženja, - devizni pojavi v zveznem merilu pri izvozu in uvozu lesa, kakor tudi izravnave pri Evropski go- spodarski skupnosti za nezadostni učinek zakona za izravnavo gozdnih škod, - zvezni program za razvoj gozdarstva, ne gle- de na razvoj kmetijstva. ZA PRAVILNO VREDNOTENJE GOZDA IN LESA Donosnost je mogoče resnično uveljaviti izključ­ no le tako. da se proizvedem gozdarstva oblikujejo ISO cene na popolnoma liberaliziranem trgu na svetov- nem tržišču. Pri nazadovanju povpraševanja za prodajo lesa morajo rešitev dati raziskave in propaganda za no- va področja porabe lesa. Le na ta način bo mogoče povečati rabo lesa. Pri dosedanjih metodah in na- menih ni računati na večjo porabo lesa. Za sedanje pravilno vrednotenje oblovine pripo- ročajo spremembo sortiranja (po avstrijskem nači­ nu). Rast stroškov za delo- plače karakteriz.irajo::; tem, da so leta 1953 računali 49 ur na 1 J m) lesa, le- ta 1982 pa le še 4 ure. Gozdarstvo tudi v prihodnje ne bo moglo povsem obiti plače v industriji. Pripo- ročajo, da bi naredili analizo storilnosti v gozdar- stvu in kakšen pomen ima gozdarstvo v družbeno- političnem opredeljevanju ciljev. LASTNIŠKA PROBLEMA TIKA V GOZDARSTVU Nadalje zaključujejo, da gozdarstvo kot pra- proizvodnja ne more slediti pogojem industrije in da more zato živeti le z javnimi- družbenimi sred- stvi. Če bo gozdu vse bolj priznan družbeni pomen, zasebni gozd ne bo več mogoč, niti z vidika finan- ciranja. Tak razvoj v sedanjem družbenem sistemu pa pri tem. da zasebni sektor mora obstajati, ni za- želen. S tem pa bi bilo potrebno z družbenimi sred- stvi izravnavati vzdrževalne stroške za privatne gozdove. Le s takimi sredstvi bi mogli zagotoviti prihodnost zasebnega gozdarstva. S področja gozda in divjadi pa so še odprta vprašanja neporavnanih stroškov in škode v goz- du. Na področjih jelenjadi, posebno v mlajših se- slojih, nastajajo škode zaradi luplif>ni~ rlnnPS ~()O" 60 nemških mark na hek1ar. Tudi v revirjih srniadi so stroški 30 nemških mark na hektar. Takole menijo: »Prenašati neznosne stroške, ki jih povzroča divjad, ni kavalirstvo, temveč veliko kršenje osnovnega gozdnega zakona o trajnosti gozdov.« Dolžnost biotopsko pravilne nege gozdov je iz- polnjena le, če se glavne drevesne vrste pomlaju- jejo brez posebnih varovalnih ukrepov. KVAIJTETNI LES- CILJ GOZDARJA Svojih kupcev ne smemo siliti k nakupu nepri- mernih sortimentov. V tem poslovanju moramo uveljaviti ne plansko, temveč moderno tržno poslo- vanJe. S takim nc.govorom je opozoril prof dr. Gero Becker z univerze v Freiburgu poslušalce nem- škega gozdarskega zasedanja na relikte nekdanje- ga prodajnega trga. Po njegovem mnogi gozdarji še danes visijo na taki prodaji. Danes še vedno niž- je ocenjujejo prenizko sortimente močnih dimenzij proti srednjim in drobnejšim sortimentom. Tudi po- vojni način merskih številk, ki procentualno dajejo usmeritev na trgu, ne odgovarja več! (Nemci tako klasifikacijo še vedno uporabljajo - op. prev.). Sorumenti :nočnih dimenzij so problem kvalitete. IN MEMORIAM Aleksander Kostnapfel Utrnilo se je življenje, življenje ustvarjalca in človekoljuba prof. dr. inž. Aleksandra Kostnapfla. Zabolelo nas je pri srcu, težko smo dojeli to žalostno novico. Zadnjikrat srno se poslovili od njega na ljubljanskih Žalah 16. februarja 1987, samo nekaj dni pred njegovo 65-letnico. Prof. Kostnapfel se je rodil v Ljubljani 20. 2. 1922 v zavedni družini. Vse šole je končal v Tudi pri enem samem kosu mora gozdar določiti in opredelil:! dejansko kvaliteto, da bi se izognil var- ljivim povprečjem. Tudi ne moremo sprejeti deset- letja trajajoče pionirsko delo pri odpiranju gozdov, ki ima za posledico prek 30 %poškodovanega pre- ostalega sestaja. Tu ne more obveljati kratkotrajen efekt štednje pri proizvodnih stroških. Ne moremo siliti kupca, da bo poleti kupoval s skladišča slabšo rabo za enako ceno kot »Zimsko kvaliteto«. O proizvodnji kvalitete ne smemo le govoriti, temveč res vzgajati sestoje, čiste sortimente, obve- jevanje drevja, omejevanje škode od spravila in ne- govanje posekanega lesa in sortimentov. Ljubljani. Telmika in stroji so ga privlačevali že od mladih let, ljubezen do te dejavnosti mu je bila prirojena. Vpisal se je na strojno fa- kulteto, vendar je njegov študij prekinila voj- na. Vedel je, kje je njegovo mesto. Skupaj z bratom Jankom sta se vključila v dejavnost OF. Njegovo delo ni ostalo neopaženo, oku- patorske oblasti so ga internirrue v Gonarsu in Trevisu. Po zlomu Italije se je vrnil v Ljub- ljano, vendar so ga tudi potem zapirali do- mobranci. Po vojni se je vključil v obnovitvena dela, študij je dokončeval paralelno. V letu 1950 je diplomiral na fakulteti za strojništvo. Studioz- nost je bila njegova osebna kvaliteta. V letu 1973 je predložil odmevno disertacijo in si pridobil naslov doktorja znanosti iz področja strojniških ved. Zaposlil se je že v začetku leta 1948, ko je bil še absolvent strojništva. Njegovo prvo mesto je bilo na Ministrstvu za lesno indust- rijo v Ljubljani, kjer je na gozdnotehničnem oddelku prevzel posle projektive za žičnice in gozdarsko mehanizacijo. Postala sva tesna sodelavca. Tov. Kostnapfel je že na začetku vzbujal pozornost zaradi svojih originalnih zamisli. Inventivnost je bila prav tako njegova odlika. Pri tem pa je vedno imel občutek za pragrnatične in enostavne rešitve. Gozdar- ske pa tudi osebne žičnice so postale njegov konjiček, žičnicam je posvečal veliko časa in znanja prav do konca življenja. Leta 1950 je bilo v Ljubljani ustanovljeno podje~e· •Žičnica«, kjer je tov. Kostnapfel lSl prevzel mesto tehničnega direktorja. Vzpo- redno je še delal pri Poslovnem združenju za kmetijsko mehanizacijo ter pri Poslovnem združenju »A vtomacija«. V letu 1964 se je ustanovil pri Biotehnični fakulteti oddelek za lesarstvo. Tov. Kostnap- fel je prevzel katedro za strojništvo. Na tem položaju je tudi zaključil svojo življenjsko pot. Tov. Kostnapfel je bil nemiren in. delaven človek. Poleg svojega rednega dela si je vedno našel čas za aktivno udeJstvovanje pri reševanju strokovnih problemc;v na področ­ ju strojništva, gozdarstva, kmetijstva, lesne in- dustrije in na področju osebnih in smučar­ skih žičnic. Doma in po svetu je vzbudila veliko pozor- nost njegova disertacija z naslovom »Optimi- zacija vlečnih in trdo vpetih nosilnih vrvi pri žičnicah s posebno aplikacijo za gozdarske žičnice in obdelavo ustreznega napenjalne- ga in merilnega sistema«. To znanstveno delo izžareva izumiteljski duh, njegovo nagnjenje k iskanju novih poti na področju teorije in prakse. Vsa dotedanja teorija in praksa je poznala samo stabilne žičnice, pri katerih so bile no- silne vrvi na spodnji postaji obtežene z utež- mi, visečimi nad jaš ki. Pri potovanju tovora po vrvi so se uteži dvigale in spuščale, osna sila v vrvi je ostajala vedno ista, računsko defini- rana. Takšne žičnice so se uporabljale pred- vsem v rudarstvu, bile so vedno na istem mestu. V gozdarstvu pa so žičnice prenosne, za komplicirane postaje ni ne časa ne denar- ja. Nosilne vrvi so privezane na zgornji in spodnji postaji. Pri prometu prihaja do varia- cij osne sile v vrvi. Tov. Kostnapfel je zaoral ledino, posveW se je proučevanju osnih, pa tudi prečnih sil in povesov pri ftksno vpetih vrveh. Vzporedno je tudi izumil jahajoči me- rilec osnih sil. Instrument se z dvema nosilce- ma pritrdi na vrv, med njima pa se napeto vrv z vijakom približa vzdolžni prečki. Odpor vr- vi se odčita s posebnim indeksom na skali. To je bistvena poenostavitev. Prej so morali za- radi merjenja napetosti uporabljati natezo- valno škripčevje in dinamometre. S tem in- strumentom pa se lahko izmeri napetost v vr- vt .kJerkoli z minimalnim naporom. S pedagoško in publicistično dejavnostjo se je bavil ves čas. V petdesetih letih smo or- ganizirali tri tečaje za gozdne žičnice za gez- darje SFRJ. Tov. Kostnapfel je predaval teo- rijo žičnic. V šestdesetih letih je Gospodar- ska zbornica Jugoslavije objavila najino knji- go o gozdnih žičnicah, kjer je tov. Kostnapfel 152 obdelal teoretski del. Pred kratkim je bila objavljena njegova »Transport v industriji«. Njegova dejavnost je segala tudi izven me- ja naše ožje domovine. Leta 1958 je imel teh- ten referat o žičnicah v Firencah, leta 1968 na tečaju F AO v Aeschiju v Švici, leta 1969 v Av- striji, leta 1971 na simpoziju FAO v Krasnoda- ru na Kavkazu. F AO ga je imenoval za eks- perta za transport lesa v hribovitih predelih. Na področju žičničarstva je izdelal okoli 20 več ali manj originalnih konstrukcij, med ka- terimi posebej izstopajo: - na nosilne vrvi obešene postaje samo- težnih žičnic, skrajšan je čas montaže, - žični žerjav KS-1 in KS-2, - prižemke za osebne krožne žičnice, - jahajoči merilnik osnih sil v vrveh. V lanskem letu je sestavil načrte za dva no- va teledirigirana žerjavska vozička, izdelal je računalniški model za izmero povesa nosil- nih vrvi. Veliko duhovitih rešitev je vložil v konstrukcijo prve osebne žičnice na Krva- vec, uporabil je hidravliko za napenjanje vr- vi. Izdelal je traktorski nakladač čeljustnik za nakladanje hlodovine. Na področju lesne in- dustrije je skonstruiral visokoturni rezkalni stroj, merilno napravo za merjenje moči viso- kotumih elektromotorjev, rešil je nekatere probleme v tovarni koles Rog, v Iskri Nova Gorica, v tovarni TIKI v Ljubljani itd. Priznanih ima 5 patentov v Jugoslaviji, 2 v Švici in l v Avstriji. Zamejska industrija bi ga z veseljem sprejela, vendar je ostal do kraja zvest svoji domovini.. Za svoje požrtvovalno in izumiteljsko delo je dobil priznanja: - nagrado in novatorsko spričevalo za žič- ni žerjav, - red dela ITI. stopnje, - nagrado sklada Borisa Kidriča leta 1971. Po svojem značaju je bil tov. Kostnapfel iz- jemno skromen, odkrit in prijateljski. S svojo komunikativnostjo je sklepal številna prija- teljstva. Ni pa trpel sprenevedanja. Prihajalo je tudi do osebnih nasprotij, ker je brez okle- vanja kritiziral kakršnekoli netovariške ali pa neznanstvene pojave. Tov. Kostnapfel sicer ni bil iz naše stroke, vendar se ga bomo gozdarji vedno spominja- li. Hvaležni smo mu za vso njegovo požrtvo- valno in izumiteljsko zavzetost, posebno v pr- vih 20 pionirskih letih po vojni, ko smo iz nič ustvarjali sedanja delovna sredstva in današ- njo gozdarsko organizacijo. dr. Viktor Klanjšček KNJIŽEVNOST Z gozdarsko genetiko proti umiranju gozda? Scholz, F ~ Luftverunreinigunq - ein Umwelt- faktor, der Forstgenetik und Forstpflanzenzi.ich- tung vor neue Aufgaben stellt (Onesnažen zrak - faktor okolja. ki postavlja gozdarsko genetiko in žlahtnjenje gozdnega drevja pred nove naloge). Allg. Forstz., Mli.nchen. 1986, No. 51152, stran 1288-1295. Cela številka tega uglednega gozdarskega ča­ sopisa je posvečena gozdarski genetiki in žlahtnje- nju gozdnega drevja. O zelo aktualni temi, to je o gozdarski genetiki v zvezi z urmran)em gozda, go- vori prispevek F. Scholza. Avtorja že poznamo s kongresa IUFRO v Ljubljani, kjer je imel odličen re- ferat o siromašenju dednostne raznolikosti v gozdu zaradi onesnaženega zraka. Onesnažen zrak, kot ga imamo v zadnjih letih, po- meni za gozd močno spremembo okolja, kateri se očitno ne more prilagajati. Kot pravi avtor, je zaradi sprememb okolja v zemeljski zgodovini izumrla marsikatera drevesna vrsta. Ce vzamemo za pri- mer ledeno dobo, vidimo, da ni prišla nenadoma in presenetila gozd, ampak se je polagoma priprav- ljala v teku tisočletij . To je dalo tudi drevesnim vr- stam nekaj možnosti za dednostno prilagoditev in dovolj časa za umik v toplejše južnejše kraje ter za kasnejši povratek. Današnje onesnaženje zraka je prišlo tako rekoč nenadoma in nepričakovano. Pred nekaj desetletji si današnjih težav z onesnaženim zrakom sploh ni- smo mogli predstavljati. O umiranju gozda pa go- vorimo oole nekaj zadnjih let. Gozd je nekdaj rabil cela tisočle~a za prilagajanje spremembam okolja. Poleg tega so naravne obremenitve gozda, kot so npr. podnebni in vremenski faktorji, čisto nekaj drugega, kot obremenitve z onesnaženim zrakom. Onesnažen zrak ima različne strupene primesi, o katerih še mnogo premalo vemo. Njihov sestav se od kraja do kraja, pa tudi v teku časa zelo menja. Močno nihajo tudi koncentracije strupov v zraku, od razmeroma nizkih in kroničnih do občasnih zelo visokih . Neprestnni Tn7.voj inciustri~ in promP.ta prina~a nove in drugačne načine onesnaženja. Pri tem je za menjavo drevesne generacije v gozdu potrebno skoraj sto let Na desetine generacij je potrebno, da sploh lahko govorimo o kak~em pri- lagajanju dednostn.ih zasnov gozda. V časih v gozdu res vidimo, da posamezna dre- vesa onesnažen zrak razmeroma dobro prenašajo. Toda malo je verjetno, da gre pri tem za dedno po- gojeno večjo odpornost Prej lahko računamo z nr~- ključnimi vplivi, kot je ugodnejše mi..krorastišče, za- vetna lega ipd. Ko v laboratorijskih poskusih zapli- njamo mlada drevesa, se pokaže, da nekateri osebki zaplinjanje bolje prenašajo. Toda to še ne pomeni, da se taki osebki obnesejo tudi, ko jih pre- sadimo na teren. Brezupno je zanašanje na izbrana drevesa, ki bi dobro rasla v onesnaženem zraku. Za rešitev goz- da je pomembno predvsem, da ohranimo vso nje- govo prilagojenost naravnim biotskim in abiotskim obremenitvam, ki se je oblikovala skozi dolga ti- sočletja. Gozd, ki prenese brez večjih škod rudi hu- de suše in mraze. se bo še naJbolj upiral tudi one- snaženemu zraku, pa čeprav bo še vedno močno prizadet Pogoj za to razmeroma dobro zdravje in odpornost gozda je velika raznolikost dednostnih zasnov. V rezervi moramo imeti številne dednostne zasnove in različke, ki se utegnejo dobro izkazati v takih ali drugačnih obremenitvah okolja. Z njimi po- leg tega povečujemo število možnih dednostnih kombinacij in s tem rudi prilagodljivost prihodnjih drevesnih generacij. Raznolikost dednostnih za- snov je dragocena dediščina narave. ki se je dobro ohranila v naravnih gozdovih, močno osiromašena pa je v raznih umetnih drevesnih nasadih. Tragično je, da je ta toliko potrebna raznolikost dednostnih zasnov danes hudo ogrožena. Onesna- žen zrak ovira ali celo preprečuje cvetenje in se- menjenje, in sicer ne pri vseh drevesnih vrstah enako. To že pomeni svojevrstno izbiro drevesnih vrst in siromašenje gozda. Onesnažen zrak dalje pomeni selekcijski pritisk na gozdno mladje. }z- treblja na strupe v zraku manj odporne genotipe dreves, čeprav ti utegnejo imeti mnoge odlične dednostne lstnosti. Ostajajo genotipi, ki utegnejo dobro prenašati zastrupljenost zraka, toda ne dru- gih obremenitev. Tako postaja gozd vedno siro- mašnejši ne ~amo glede drevesnih vrst, ampak tudi glede zastopanosti različnih genetipov pri eni dre- vesni vrsti. Ze izguba enega samega genskega raz- lička (alela) pomeni drastično zmanjšanje možnih kombinacij dednostnih zasnov. Kot ukrepanje proti temu siromašenju avtor predlaga povečanje števila semenskih sestojev, posebno v najbolj ogroženih območjih. Dalje pred- laga shranjevanje in skladiščenje semena za slab- še čase, ko ga bo težje dobiti in ko bo manj kvali- tP.tno. Cim bolj je treba povP.čati raznolikost gozda tudi z različnimi drevesnimi vrstami, eksotami, raz- nimi drevesnimi križanci itn. Misliti je treba celo na evakuiranje najbolj občutljivih drevesnih vrst v manj ogrožene kraje (npr. osnovanje sestojev sred- njeevropske jelke v južnoevropskih gorovjih). Ra- bimo tako imenovane genske banke. Izpopolniti moramo razne načine vegetativnega razmnoževa- nja. Danes lahko še marsikaj rešimo, kar utegne biti kasneje za vedno izgubljeno. 153 Pri velikih pričakovanjih, ki jih postavljamo na genetiko in ki že spominjajo na znanstveno fantas- tiko, nas avtor postavlja na trdna stvarna tla. Name- sto drage, zamudne in sploh negotove umetne vzgoje dednostnih različkov je bolje, da izrabimo tisto, kar nam zaenkrat ~e ponuja narava sama. Marjan Zupančič Pogozdovanje Leibundgut, H., 1982: Die Aufforstung, Zlirich, Verlag Paul Haupt. 88 str. Knjiga, ki jo je napisal poznan gozdarski •klasike, je namenjena tako širšemu krogu bralcev, kakor tudi poklicnim gozdarjem. Pod izrazom :.pogozdovanje« danes več ne oz- načujemo sajenja v gozdu, temveč pomeni snova- nje novega gozda na negozdnih (opuščenih kmetij- skih) tleh. Glavne naloge pri pogzdovanju so: pri- prava površin za pogozdovanje, izbira drevesnih vrst in provenienc in smotrni pristop k izvedbi. Medtem ko so še na začetku stole~a obravnavali pogozdovanje bolj s tehnične strani, pa je v Švici Emil Hess že leta 1936 namenil velik poudarek ra- stiščnemu in gozdnosociolo.škemu vidiku. Avtor je razporedil snov v devetih poglavjih, za- vestno pa se je izognil nekaterih že obdelanih pod- ročij. l. NAMEN POGOZDOVANJA Za pogozdovanje se odločimo iz različnih nagi- bov in namenov, kot so: - zaščita tal pred odplavljanjem, odpihanjem in dr senjem, - izravnava vodnega odtoka, - za.ščita izvirov in podtalnice, - zaščita pred snežnimi plazovi, - za~čita naselij, komunikacij ali kmetijskih kul- tur pred· vetrom, - pridelovanje gozdnih proizvodov (les, smola, lubje, lis~e. plodovi, seme in drugo), - polepšanje krajine, - ustvarjanje rekreacijskega prostora, - ~6enje in izboljšanje sestave zraka, - porazdelitev in razčlenitev pokrajine, - povečanje naravne pestrosti, - maskiranje vojaških objektov. 2. EKOLOrorn LASTNOSTI POVRŠIN NAMENJENlli ZA PO GOZDOV ANJE Rastni pogoji na izvengozdnih zemljiščih se raz- likujejo od pogojev na gozdnih zemljjMih Zaradi odprtosti je klima manj ugodna (veter, večji tempe- raturni maksimumi, hitrejše temperaturne spre- membe). Na takih rastišči.h pa se najbolje obnesejo pionirske drevesne vrste. 3. POTEK NARAVNE OGOZDITVE Na golih površinah zunaj gozda se slej ko prej na primernem rastišču pojavi v večjih ali man~ih sku- pinah gozdno drevje. Dejavniki za vir anja so drseči sneg, erozija tal. s~nost tal, požari, zrmzali, suša, paša divjadi in govedi ter razne bolezni V takih po- gojih so najuspešnejše pionirske drevesne vrste, vendar na rastiščih, ki pripadajo kon.kurenčnejšim drevesnim vrstam predstavljajo pionirske dreves- ne vrste le prvo naselitveno fazo. Razvoj pelje kas- neje preko različnih naselitvenih etap do klimatsko pogojenega končnega gozda. 4. UKREPI ZA PRIPRAVO PO GOZDOV ALNIH POVRŠIN 4.1 Zaščita pred erozijo tal Ta zaščita je še celo nujna v alpskem prostoru. Naiboljša za~čita je sklenjena vegetacijska odeja. Obnesejo se tudi različne zaščite z izkopanim.i te- rasami. 4.2 Ukrepi za izboljšanje tal Med te ukrepe štejemo izboljšanje vodnega re- žima, izboljšanje fizikalnih lastnosti tal, izboljšanje kemijskih lastnosti tal in zmanjševanje (odstra- njevanje) škodljive talne vegetacije in njene kore- ninske konkurence. Vodna kapaciteta gozdnih tal je večja kot izvengozdnih tal. Za biološko meliora- cijo so najprimernejše vrste, katerih listje se hitro razgradi ter ima veliko pepela, du~a in visoko pH vrednost (jelša, lipa, brest, robinija, javor, gaber. češnja, leska). Tla lahko popravimo tudi z gnoje- njem. Ločimo površinsko gnojenje in gnojenje v ja- mice ter po drugi strani gnojenje na zalogo in štart- no gnojenje. Pretirano gnojenje je škodljivo: poganj- ki ne ozelenijo, poveča se bolezenska neodpor- nost, moten je razvoj mikoriznih gliv. Na tleh, ki so po nastanku mlajša, gnojenje na splošno ni potreb- no, na tistih, ki so po nastanku starejša, pa je navad- no štartno gnojenje koristno. Vprašanje je tudi, kdaj je koristno okuženje z določenimi bakterijami in mi- koriznimi glivarnL še najbolje je dodati mikorizne glive (po potrebi) že v tla v drevesnici S. VLOGA PIONIRSKEGA GOZDA OZIROMA PIONIRSKEGA NASADA Ta gozd učinkuje predvsem na: - izboljšanje klime, - izboljšanje vsebnosti vode in zraka v tleh, - spreminjanje talne vegetacije v tleh, - izravnava vsebnosti in odliva vode iz gozda, - morebitna pridelava lesnih sortimentov. Pionirski nasad (prejšnji nasad) osnujemo obi- čajno z večjimi razmiki, zato so stroški osnovanja nižj~ zmanjšana je nevarnost snegoloma, rast dr ev- ja je hitrejša. Snovanje pionirskega nasada pripo- ročajo pri dobrih pogojih in na dobrih tleh, kjer lah- ko nato brez odloga osnujemo sekundarni nasad. Ta raste nato rutreje, je bolj zdrav in ga manj ogro- žajo suša, sneg in mraz. 6. BOLEZNI NASADOV Med bolezni šteje avtor tudi pomanjkanje hran- l~vlh elementov, ki se odražajo na barvi listja in ig- lic: pri duroku- bledo zelena do rumenkasta bar- va, pri kaliju- rdeče rja vo obarvanje listnih robov in konic iglic, pri magneziju rdeče pike na listih in rumeno obarvanje iglic, pri fosforju se pojavi vijo- ličasto obarvanje. Medtem ko pomanjkanje hranil v tleh takoj vidi- mo, so posledice okužbe korenin s patogenimi gli- vami (Armillariella mellea. Heterobasidion anno- sum) opazne večkrat šele po kulminaciji vitinske- ga prirastka. Monokulture tudi večlaat ogrožajo razni insekti, zato je primernejše osnovanje meša- nih nasadov. 1. PROjEKTIRANJE IN IZVEDBA POGOZDOV ANJ 7.1 Skupni projekt Poleg skupnega (generalnega) projekta mora- mo izdelati tudi detajlni projekt V projektu morajo biti obravnavane rastiščne pomembnosti, razlage krajevnih potreb za pogozdovanje in gospodarska dejstva. 7.2 Pogozdovalne enote V pogozdovalne enote so združene površine, na katerih zaradi enotnega rastišča, gospodarskih in krajinskih interesov izberemo iste drevesne vrste. Enak je tudi način pogozdovanja ter nadaljn~ za- ščitni in gojitveni interes. 7.3 Izbira drevesnih vrst in provenienc V prvi vrsti moramo pri izbiri drevesnih vrst upoštevati biološke vidike, kar pomeni, da bomo dali prednost drevesnim vrstam in proveniencam, ki naravno uspevajo na teh ras~čih . Zelo pomemb- m za izbiro drevesne vrste so tudi gospodarski vi- diki. kot so majhni pogozdovalni in negovalni stro- ški, man~ zaščita pred divjadjo, predčasni donosi in podobno. Praviloma moramo pri izbiri drevesne vrste upoštevati tudi izgled krajine. Kadar ocenjujemo primernost rastišča za dolo- čeno clrevesno vrsto, moramo upoštevati pred- vsem njegove naslednje značilnosti : - trajanje vegetacijskega časa, - zgodnji in pozni mraz, - količina razporeditve padavin, - ekstremne vrednosti temperatur in padavin, - pH vrednosti, hranljive snovi in flzikalne last- nosti tal. 7.4 Preskrba s saclikam.i Pri pogozdovanju uporabljamo sadike iz dreves- nic, redkeje pa sadike iz naravnega pomladka ali pa lesene oziroma koreninske potaknjence. Avtor meni, da je racionalno vzgajati sadike ločeno: se- menice v kraju, kjer je dovolj delovne sile. presa- jenke pa v bližini pogozdovalnega objekta. 7.5 Izvedba pogozdovanja Pri izvedbi pogozdovanja se moramo odločiti za: - najugodnejši čas sajenja, - najugodnejši razmik pri sajenju, - najugodnejši način sajenja. čas sajenja izbiramo glede na drevesno vrsto, krajevno klimo in tla. Pri zimzelenih iglavcih, brezi in trepetliki imamo navadno največ uspeha pri spomladanskem sajenju neposredno pred odga- njanjem. Listavce in macesen pa sadimo praviloma prav tako uspešno jeseni Koreninska rast se pri- čne več tednov pred odganjanjem sadik. Pri brezi, boru in smreki se začne koreninska rast. ko doseže temperatura tal 6 ·c. Poleg časa in načina sajenja vpliva na uspeh sajenja tudi kvaliteta sadik. Tršate sadike (h : d =nižja vrednost) bolje prirašča jo po sajenju. Avtor podaja okvirna .števila sadik na hektar pri pogozdovanju s širširni in z ožjimi razmiki. Razmilci med sadikami so lahko tudi neenakomerni. Že v prejšnjem stoletju je Frankhauser p:riporočal sku- pinsko sajenje ( l 0-20 sadik v skupini z manjšimi razmiki). Tako razporeditev najdemo tudi v naravi - boljša zMčita pred drsečim snegom, izsušitvijo, plevelom. vetrom in objedanjem. Razmiki med sa- dikami pa so lahko večj~ če računamo na naraven pomladek. Pri manjših sadikah in rahlih tleh lahko uporab- ljamo različne načine sajenja, pri velikih sadikah in težkih tleh pa je najprimernejše skrbno sajenje v ja- rnice. 8. NEGA POGOZDENIH PO~IN Splošna pravila, ki veljajo za nego gozda, veljajo tudi za pogozdene površine. Sadike moramo ščititi predvsem pred divjadjo. pleveli. pred insekti, pa- togenimi glivami in pred požari. 9. NEKA TER! PRIMERI POGOZDOV ANJ 9.1 Pogozdovanje na »fliml« Za to švicarsko območje, ki je povsem drugačno od našega fliša, so značilna težka, vezana drseča lSS tla, s hladno klimo, veliko padavinami, z veliko sne- ga in z meglo. Velik del teh površin pripada planin- skim pašnikom. Ker je v tem območju okoli 1 OO hu- dournikov, tu precej pogozdujejo, kar pomeni za- sčito pred i.zpiranjem in drsenjem. 9.2 Pogozdovanje na njivah, travnikih in opuščenih kmetijskih površinah Razpoložljive površine za pogozdovanje so v gorskem svetu, navadno so tla revna s humusom in hranljivimi elementi, zaradi česar Je večkrat pri- merno osnovati »predkulturo«. Vendar na teh po- vr~inah pogozdujemo zaradi donosov. 9.3 Pogozdovanje na območju subrnediteranskega kostanjevega gozda Te površine so že več kot 2000 let intenzivno iz- koriščene (koze, krave, ~evilna divjad, steljarjenje, penjevsko gospodarjenje). Tla so kisla, izčrpana in po rastla z reso. Po letu 1904, ko je iz Amerike prišel v Evropo kostanjev rak, se je stanje ~ poslabšalo. Te površine so bolj primerne za sajenje listavcev kot za sajenje iglavcev. 9.4 Pogozdovanje atlantskih resišč To je področje z obilnimi padavinami in dokaj hladnim poletjem. Tla so kisla in siromašna, potreb- na melioracije. Cilj pogozdovanja ni pridobivanje lesa, ampak so v ospredju socialne funkcije gozda. 9.5 Pogozdovanje sipin Sipine ob morski obali so slane in predstavljajo slaba rastišča, sipine na celini pa so nekoliko bolj- ša rastišča . Za sajenje je primeren rdeči bor, črni bor in robinija. 9.6 Pogozdovanje krasa Nastanek krasa je pogojen geološko-petrograf- sko in klimatsko, toda ogolitev je povzročil človek z uničenjem gozda. Pogozdovanja se izvajajo raz- lično v različnih višinskih pasovih. ki se razprosti- rajo od O m do 1500 m ( 1800 m na južnih pobočjih). Pogozdovanje krasa spada med na~ežje gozdno- gojitvene naloge. ZAKLJUČEK Vseh gozdov na zemlji je približno 4 miljarde lan2, le 2/3 od teh je sklenjenih in uporabnih goz- dov in le na l/2 od slednjih se gospodari v trajnem smislu. Del svetovne preskrbe z lesom sloni na ro- panju in uničevanju gozdov. Tako se veliko površin po sečnji ne posadi ter se spreminjajo v nerodovit- ne povr~ne, zaradi česar se poslab~uje celotna preskrba z vodo. Po drugi strani pa se je tudi v tem stole~u in še celo po zadnji svetovni vojni vel:iko po- vršin pogozdilo. S pogozdovanji moremo izboljšati bodoče potrebe po lesu ter po ostalih splošno ko- ristnih danostih, kamor ~tejemo varovalne, hidrolo- ške, klimatske, zdravstvene, rekreacijske, poučne, raziskovalne in estetske koristi gozdov. Lado Eleršek